SI
Brigita Lazar Lunder: Z eno objavo na LinkedInu do 14 novih strank na Škotskem
V Fokusu
Intervju

Sobota, 3. februar 2018 ob 06:41

Odpri galerijo

Uporaba Linkedina oz. strokovnega Facebooka je vedno bolj popularna in uporabna. Zaradi aktualnosti vsebine predstavljamo intervju z mag. Brigito Lazar Lunder - ekonomistko, specialistko v marketingu, zadnja leta pa največjo poznavalko, promotorko in svetovalko na področju LinkedIna.

FL Glasnik:
Ga. Brigita Lazar Lunder, ste ekonomistka, specialistka v marketingu, zadnja leta pa največja poznavalka, promotorka in svetovalka na področju LinkedIna. Na kaj ste najbolj ponosni v dosedanji karieri?

Brigita Lazar Lunder:
Najbolj na to, da mi je kot Slovenki uspelo prebiti led na LinkedInu in postaviti en odstotek najbolj gledanih profilov na svetu. Seveda tudi na to, da me kot svetovalko in predavateljico vabijo tudi v tujino. Ne le na Hrvaško ali v Črno goro, temveč tudi v Nemčijo, Anglijo, kar kaže, da tudi v tako imenovanih bolj razvitih državah LinkedIn ni tako poznan.

 

 

TFL Glasnik:
Znano je, da je LinkedIn najbolj znano poslovno orodje med orodji na družbenih omrežjih. Nam zaupate, zakaj ga mora imeti vsak poslovnež?

Brigita Lazar Lunder:
Na žalost ali na veselje se v zadnjih letih vsaka komunikacija usmerja na družbena omrežja. Če hočeš biti v koraku s časom, moraš 'biti gor' – 71 odstotkov uporabnikov spleta uporablja tudi družbene medije. Ne govorim le o LinkedInu, ta pa je postal najmočnejše orodje za medpodjetniško poslovanje. Osemdeset odstotkov tistih, ki so na njem, je odločevalcev. Ne le menedžerji, temveč ljudje, ki imajo ključno vlogo v podjetju. Na LinkedInu je trenutno več kot 500 milijonov ljudi po svetu in več kot polovica vseh poslovnih ljudi.

Biti tam pomeni možnost, da ste najdeni, ker gresta LinkedIn in Google zelo dobro z roko v roki - prvi zadetki, ko kdo išče kaj podobnega vašemu podjetju ali vaše podjetje, bodo na LinkedInu. V osnovi je brezplačen in pomaga pri pridobivanju novih poslovnih kontaktov.

Na LinkedInu najdete vse panoge, zelo veliko je tujcev, torej je zelo pomembno, da gre za orodje poslovanja s tujino. Kajti bistvena razlika med spletno stranjo in LinkedInom je, da na spletni strani sicer dobimo vpogled v podjetje, ko pa želimo kontaktirati katerega od odločevalcev, dobimo na voljo informacije, 080, tajništvo, klicne centre … Na LinkedInu je komunikacija osebna, ena na ena z osebo, s katero želite komunicirati. Linkedin postaja vaša poslovna vizitka.


TFL Glasnik:
Kako smo Slovenci z LinkedInom?

Brigita Lazar Lunder:
Ne kritiziram Slovenije, vendar Slovenija, kar zadeva družbene medije, ne govorim le o LinkedInu, zaostaja za desetletje za razvitim svetom, sedem let za skandinavskimi državami in štiri leta za Nemčijo. Veliko je treba nadoknaditi, kar je po svoje tudi dobro. Na LinkedInu ni takšne množičnosti kot na Facebooku, kakšnih 380.000 ali polovica vseh aktivnih ljudi je na njem. Med njimi je praktično 25 odstotkov menedžerjev, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Žal se podjetja ne zavedajo pomembnosti in priložnosti LinkedIna, na njem jih je samo slabe tri odstotke ali 3400, kar pa je škoda.

 

TFL Glasnik:
Menedžerji se zavedajo, podjetja pa ne? Svojevrstna kontradikcija. Kaj lahko podjetje z dobrim profilom na LinkedInu dobi in kaj je za vas dober LinkedIn profil podjetja ali posameznika?

Brigita Lazar Lunder:
Tega dvojega ne moremo več ločiti, ker se avtomatično povezuje med seboj. Običajno dam prispodobo z evrom: na eni strani imamo glavo s sliko, na drugi pa številko. Tako je tudi tukaj. Na eni strani imamo ljudi, ki delajo v podjetju, na drugi strani je podjetje. V petih letih, odkar to delam, opažam nerazumevanje tega, kaj so osebni profili. Ljudje pravijo, to je moj osebni profil – ko bom iskal službo, ga bom imel. Ne ve se za stran podjetja na LinkedInu. Morda je tudi LinkedIn nekoliko kriv, velja pa ta dvojina na vseh družbenih omrežjih.

Dober osebni profil je v resnici poslovna vizitka zaposlenega, ki na tak način skozi osebni profil že izvaja marketinške dejavnosti. Kaj to pomeni? Če imamo 300 zaposlenih, imamo tristo marketingašev. To gre viralno skozi vso mrežo. Po drugi strani govori stran podjetja o tem, kakšni zaposlovalci so in kaj izvajajo, tudi oglaševanje na LinkedInu je mogoče samo skozi stran podjetja. Gre torej za dve funkciji, prva je prodajno-marketinška, druga pa dosledno blagovna znamka podjetja. Obe služita pridobivanju novih poslovnih priložnosti in prodaji, o čemer se ve zelo malo, ker vsi mislijo, da je LinkedIn oglaševalski portal.

 

TFL Glasnik:
Kako si lahko to predstavljamo in zamislimo?

Brigita Lazar Lunder:
Najprej gre omeniti ciljno iskanje bodisi podjetja bodisi kontaktno, drugo je oddajanje ponudbe, če pa imamo premium račun, lahko svojo ponudbo pošljemo komur koli na LinkedInu. Torej gre za odlično orodje in nadgradnjo. Sam LinkedIn ima posebno orodje za prodajo, za marketing, za zaposlovanje in za iskanje kadrov – kar je najbolj znano.

Z osebnim profilom praktično največ pridobimo, podjetje kot tako pa lahko LinkedIn uporablja za izvajanje marketinških kampanj, oglaševalskih kampanj. Primer iz prakse je znano slovensko podjetje, ki je naredilo odlično objavo na profilu podjetja in pridobilo štirinajst novih potencialnih strank na Škotskem. Z eno objavo.

 

TFL Glasnik:
Se vam ne zdi, da pri vsem manjka del ozaveščanja? Za LinkedIn se je vzpostavilo nekakšno nenapisano pravilo, da vsi komunicirajo kulturno, vsi vedo, zakaj so tam, in dejansko je posel v ozadju, vendar ne neposredno. To LinkedIn uvršča na najvišjo raven v poslovnem svetu.

Brigita Lazar Lunder:
Drži. Gre za omrežje poslovnih ljudi, povprečna starost je 43 let in več, poleg so tudi študentje, ki iščejo zaposlitev. Doslej imam osebno 26.000 kontaktov in morda dva nekoliko nespodobna kontakta. Vsi smo tam zaradi posla in se skušamo čim bolj predstaviti in povedati, kaj delamo. Komunikacija je sicer nekoliko bolj neformalna, vendar velja nekakšno pravilo, da so pomembni odnosi. Posel je drugi korak. Po nekih mednarodnih raziskavah se 64 odstotkov dobaviteljev ali povpraševalcev zamenja zaradi mehkih elementov. Če govorimo o identični ponudbi, so mehki elementi običajno ljudje.

 

TFL Glasnik:
Kakšne so smernice? Kako ocenjujete nadaljnji razvoj in umeščenost LinkedIna? Se splača z njim ukvarjati tudi tistim, ki se doslej niso?

Brigita Lazar Lunder:
To je, kot bi me vprašali, ali se splača dihati. Glede LinkedIna sem že malo poslovno deformirana, čeprav poznam tudi načela komuniciranja. LinkedIn postaja to, kar je bila včasih spletna stran ali elektronska pošta. Vključujemo ga v vse kanale komuniciranja in kaže napredno ter svetu odpro podjetje, zato je dobro, da so menedžerji prvi v njem. Lahko pridobimo ogromno novih kontaktov, mednarodnih kontaktov, znanstvo tudi s takšnimi ljudmi, ki si sicer ne moremo niti predstavljati, da bi jih lahko pocukali za rokav.

Trend? LinkedIn je kupil Microsoft. To je pomembno, ker ko v tujini nekaj ponudite, gredo najprej pogledat, kdo so strokovnjaki, ki podpirajo vašo stroko. Druga stvar je, da je LinkedIn zelo verodostojno orodje in je sedemkrat bolj verjetno, da bodo odprli vašo stran na LinkedInu. Vedno rada govorim o pristopu direktorice podjetja, ki išče dobavitelje tako, da najprej pogleda primerne kontakte na spletu, potem prek LinkedIna stopi v stik z njimi in pove, za kaj gre, ter ima 90-odstotni uspeh.

Nekatera podjetja so z uporabo LinkedIna dvignila prodajo za 40 odstotkov, večina prodajnikov na LinkedInu ima do 55 odstotkov več preseganja kvot, dobijo 46 odstotkov več vročih kontaktov, od 12 do 20 odstotkov vzpostavljenih kontaktov pa vodi v poslovni sestanek. Pri odločanju o nakupih že v 73 odstotkih odločajo družbeni mediji, ne le LinkedIn, 75 odstotkov potencialnih strank je na LinkedInu. Še pomembneje je, da imajo podjetja, ki so v družbenih medijih, večje proračune. To je priložnost za B2B (business to business, op.a.), a tudi za B2C (business to customer, op.a.).

 

TFL Glasnik:
Ponekod v podjetju, ko prideš na novo, srečaš določilo o tem, kako se boš obnašal na družbenih omrežjih, če boš potegnil blagovno znamko v svoj profil, drugo pa o kontaktih.

Brigita Lazar Lunder:
Mnogo tega pri nas ni urejeno, recimo to, ali so kontakti, ki jih pridobiš v podjetju, last podjetja. To moramo pri nas še urediti.

 

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Brigita Lazar Lunder:
Čim prej pridite na LinkedIn. Zlasti vsi, ki želite več posla, ki želite pridobiti znanje, nove kandidate. Pa še nekaj je. Čisto vsi časopisi v tujini objavljajo tudi na LinkedInu, v Sloveniji skoraj nihče oziroma tega ne izkoriščajo.

 

Intervju je bil izvirno objavljen na strani tax-fin-lex.si.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Katja Kodba, KoKa Press

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. Mar 2019 at 13:45

0 ogledov

Patricija Šulin: Slovenija ima na voljo za razvoj 5 milijard evrov, a jih slabo izkorišča
Patricija Šulin, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu iz vrst SDS/EPP je v petek, 22. marca 2019, skupaj z Mestnim odborom SDS Koper na Obali pripravila zanimiv evropski večer z naslovom „Kaj Evropa počne za vas?“. Evropska poslanka je zbrane povabila na volitve, ki bodo 26.maja letos. Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je bila volilna udeležba v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, le 24,55 %. „Evropske volitve so zelo pomembne, da se jih udeležimo, saj se nahajamo v negotovih časih, porastu populizma, varnostne razmere v EU je potrebno okrepiti,“ je poudarila Šulinova. V nadaljevanju je predstavila prednosti članstva v EU za Slovenijo. V celotnem sedemletnem finančnem obdobju, ki traja od leta 2014 do leta 2020 je Slovenija upravičena do približno 5 milijard evrov sredstev, a ta niso avtomatično zagotovljena. Slovenija največ sredstev iz proračuna Unije porabi za regije, to je več kot 60 %, predvsem z vlaganji v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter zaposlovanje mladih. Nekaj  več kot 20 % sredstev gre za kmetijstvo. „Evropska unija podpira manj razvite regije. Slovenija ima za razvoj regij v programskem obdobju 2014-2020 na voljo približno 3,62 milijarde evrov sredstev, zahodna kohezijska regija je upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada,“ je pojasnila poslanka. Spomnila je tudi na 20. obletnico uvedbe skupne evropske valute evro, ki je stabilna valuta in ponuja številne ugodnosti. „Po zaslugi denarne politike Evropske centralne banke letno privarčujejo okrog 50 milijard evrov,“ je dodala. Vloge varčevalcev so po vsej EU zajamčene do višine 100.000 evrov v primeru propada banke. Jamstvo se financira iz nacionalnih sredstev. Slovenija ima za razvoj regij v programskem obdobju 2014-2020 na voljo približno 3,62 milijarde evrov sredstev, zahodna kohezijska regija je upravičena do 855 milijonov evrov, vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada Naslednji pomemben ukrep, ki ga zelo občutimo vsi državljani, je z junijem 2017 ukinjeno gostovanje pri telefonskih pogovorih, podatkovnih storitvah in pošiljanju kratkih sporočil v tujih mobilnih omrežjih pri naših začasnih potovanjih v tujini. Evropska unija veliko pozornosti namenja zaposlovanju mladih preko namenske Sheme. Več kot 9 milijonov mladih Evropejcev je tako dobilo zaposlitev, pripravništvo ali vajeništvo s pomočjo evropskega jamstva za mlade. V zadnjih letih je v večjih evropskih mestih vse bolj prisoten pojav terorizma, zato Europolov novi evropski center za boj proti terorizmu podpira nacionalna prizadevanja za boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem. Evropska unija se je odločila za zmanjševanje in odpravljanje preobsežne birokracije, čas je, da jo zmanjša tudi Slovenija, je prepričana Patricija Šulin, ki se ji zdi nedopustno, da predsednik vlade Šarec ni sprejel povabila za razpravo o prihodnosti EU na marčevskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Ob koncu je evropska poslanka, ki deluje v poslanski skupini Evropske ljudske stranke, namenila nekaj besed tudi nedavnemu dogajanju okoli izključitve stranke Fidesz madžarskega premierja Orbana iz EPP. Predlog o zamrznitvi članstva v EPP je označila kot modrost Viktorja Orbana, tako gre stranka na volitve enotna, kar je dober obet za odličen rezultat. Gost evropskega večera je bil tudi poslanec slovenskega Državnega zbora in nekdanji minister Zvone Černač, ki je spomnil na brexit, ki bo kot kaže očitno za nekaj časa preložen. Ob tem je poudaril, da pa zaenkrat ni pričakovati, da bi britanskemu vzoru sledilo več drugih držav.Seveda je nekdanji infrastrukturni minister komentiral tudi aktualno dogajanje okoli gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, očitno se bodo tukaj ponovile zgodbe o gigantskih preplačilih večjih gradbenih projektov, kadar ima v rokah oblast levica. Černač je opozoril tudi na izjemno slabo črpanje evropskih sredstev, za kar je odgovorna vlada. Ta trend je značilen za levičarske vlade, druga vlada Janeza Janše ga je v svojem kratkem mandatu obrnila in počrpala večino sredstev, potem se je to spet ustavilo. Po trenutnih podatkih je Slovenija uspela izkoristiti vsega 17,25 % sredstev, ki so ji na voljo. Zelo slabo Slovenija porablja sredstva tudi posebnega Evropskega sklada za strateške naložbe. V Sloveniji je že dalj časa najbolj pereč problem zdravstvo, zato je Černač spomnil, da je že nekaj let tako od prejšnje kot aktualne vlade poslušamo o nujnosti zdravstvene reforme, ki je ni od nikoder, Slovenska demokratska stranka jo ima pripravljeno, vendar takšne reforme leve koalicije niso pripravljene sprejeti. Po njegovem mnenju pa bi bilo nujno potrebno sprejeti tudi pokojninsko reformo. Po trenutnih podatkih je Slovenija uspela izkoristiti vsega 17,25 % sredstev, ki so ji na voljo. Zelo slabo Slovenija porablja sredstva tudi posebnega Evropskega sklada za strateške naložbe. Tudi Zvone Černač je ob koncu zbrane povabil na evropske volitve, na katerih odločamo tako o prihodnosti Evrope kot tudi Slovenije.

Sat, 23. Mar 2019 at 13:33

0 ogledov

Cvetje in sveče v spomin na "očeta" samostojne Slovenije dr. Jožeta Pučnika
V okvirju 12. Pučnikovega simpozija, ki sta ga včera v Slovenski Bistrici pripravila Inštitut dr. Jožeta Pučnika in ustanove Konrad-Adenauer-Stiftung, se je v bližnjem Črešnjevcu s položitvijo cvetja in prižigom sveč na grobu dr. Jožeta Pučnika poklonila delegacija kluba seniorjev SDS z evropskim poslancem dr.Milanom Zverom in njegovo soprogo dr. Andrejo Valič Zver. Spominskega dejanja se je udeležil tudi sin dr. Jožeta Pučnika, Gorazd Pučnik s hčerko.  Ob tej priložnosti je dr. Andreja Valič Zver dejala, da je bil dr. Jože Pučnik pogumen in stanoviten. Imel je vizije za Slovenijo, Evropo in svet. "V teh časih bi še kako potrebovali tvoje razmisleke in besede. Danes beremo tvoje knjige in te tako ohranjamo v našem spominu." 

Sat, 23. Mar 2019 at 11:36

0 ogledov

Franc Bogovič: Za uravnoteženje pravice do svobode govora s pravico do avtorske lastnine
»Svoboden internet« je in bo, le avtorje ne sme več izkoriščati, da delajo brez poštenega plačila. Zato je nujna nova reforma evropske zakonodaje o avtorskih pravicah za preživetje naših novinarjev, filmarjev, fotografov, glasbenikov, založnikov, likovnikov in vseh drugih ustvarjalcev.  Ljubljana, 23. marec 2019 - Po več kot dveh letih aktivnih usklajevanj bo Evropski parlament naslednji teden potrjeval končno besedilo Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob tem poudarja, da je stanje v EU trenutno zelo neugodno, saj obstoječa zakonodaja na tem področju izhaja iz leta 2001, od takrat pa se je na digitalnem trgu z razvojem interneta zgodila prava revolucija. Države so pri urejanju avtorskih pravic prepuščene same sebi, med tem ko krajino globalno obvladujejo velike tehnološke miultinacinalke, ki prevzemajo marketinški del medijskih in video vsebin. »V EU danes posamezna država nima več pogajalske moči, da bi se borila proti globalizaciji in trendom, ki jih narekujejo multinacionalne medijske in video platforme, zato nujno potrebujemo novo zakonodajo, ki bo na slednje prenesla več odgovornosti do plačevanja avtorskih nadomestil,« pojasnjuje Bogovič, ki pravi, da nam v EU ustvarjalci neodvisne produkcije, novinarji, glasbeni ustvarjalci, avtorji intelektualne lastnine umirajo na obroke, saj njihova avtorska dela in prispevki niso ustrezno zaščiteni na spletu. Namreč, z izjemo največjih svetovnih medijskih hiš in glasbenih založb, ki se neposredno pogajajo in pravdajo, manjši ustvarjalci in založniki nimajo nobenih pogojev in podlage, da bi zahtevali pravična nadomestila za svoje delo. »Če nekaj ne storimo, to na srednji rok pomeni, da neodvisnega novinarstva ne bo več, medijske novice pa nam bodo plasirala le še podjetja, kot so Google, Facebook itd., kar bo omogočalo še številnejše manipulacije. Podobno je z glasbo, filmsko industrijo in intelektualno lastnino, ki bo zaradi nacionalnega ozadja internetnih velikanov bolj kot ne v celoti v domeni ZDA!«, je prepričan Bogovič, ki ocenjuje, da se mora EU temu upreti odločno in enotno, saj gre tudi za strateško pozicioniranje Evropske unije. Nekatere platforme že danes uporabljajo različne načine za pregledovanje naloženih vsebin, tudi filtre. Nova zakonodaja tega ne spreminja, zgolj predvideva, da bodo vzpostavljeni  učinkovitejši in ažurnejši mehanizmi za pritožbe ter enoten sistem licenciranja, ki bo avtorjem in izvajalcem za uporabo njihovega izdelka omogočil podlago za ustrezno nadomestilo. Globalne platforme se ne bodo mogle več zanašati samo na obstoječe filtre, ampak bodo morale vključiti tudi človeški dejavnik, zato so strahovi o večji cenzuri na internetu odveč. Osnovni namen je, da izboljšamo in vzpostavimo odnose med tistimi, ki ustvarjajo in tistimi, ki njihove izdelke tržijo v smeri pravičnejše razdelitve finančne pogače. Ob vseh izjemah, ki iz obvez direktive izločajo vse, ki jim trženje vsebin ni osrednja dejavnost ter vsa manjša podjetja, organizacije in start-upe je evidentno, da gre za naslavljanje izključno največjih igralcev na trgu, EU pa mora poskrbeti da bodo multinacionalke del svojih oglaševalskih prihodkov po določeni shemi namenili tudi ustvarjalcem.   

Sat, 23. Mar 2019 at 06:17

0 ogledov

Medsebojno komuniciranje s sodelavci v kolektivu ter posledično z gosti
Številni turisti v času stika z turističnimi delavci zelo pozorno sledijo in opazujejo kako le-ti medsebojno komunicirajo. In seveda jih najbolje zanima kako bodo posledično komunicirali z njimi – gosti.   Že v mladosti so nas starši opozarjali na primerno obnašanje in odnos do sogovornikov. Takrat v najstniškem »uporniškem« obdobju smo bili na njih jezni. Preprosto bili so »tečni in sitni«.   Ko pa nas življenje zanese v poslovno-službeno področje pa se spomnimo njihovih besed. Ne samo spomnimo. Sami jih uporabljamo ter izvajamo v praksi.   Dejstvo je, da nas dogodki in ljudje, ki (so) nas obkrožajo – oblikujejo v nas kot OSEBE. To so naši starši, sodelavci, gostje in nenazadnje naši nadrejeni vodje. Oni so nas oblikovali kot sodelavce, oblikovali so nas v osebe, kot smo danes.   Ko pogledamo organizacijo ali kakšno skupino lahko vedno ugotovimo dve stvari: -          Način kako sodelavci med seboj komunicirajo je praviloma enak načinu in odnosu kako organizacija upošteva svoje goste oz. koristnike storitev -          Neposredno nadrejeni (v posameznem oddelku)  je tisti, ki določa pravila igre in način komunikacije v organizaciji oz. oddelku. Kakršen je vodja – takšna je tudi skupina.   Morda se nekateri bralci ne bodo strinjali z to trditvijo. Če se ozremo okoli sebe bomo našli mnogo potrditev te predpostavke.   Lep primer je lokal z kvalitetno in dobro hrano, kjer pa je strežno osebje neprofesionalno in neprijazno.   Postojte za trenutek in pomislite kako (kot vodja) komunicirate s svojimi sodelavci ? Kdaj ste nazadnje komunicirali z zaposlenim, ki vam ni neposredno podrejen ?   Ne glede kako velik (ali mali) je kolektiv (oz. določen oddelek) je ključnega pomena definirati in določiti pravila in standarde interne komunikacije ter jih v kar največji meri tudi vsakodnevo izvajati.   Govorimo o medosebnih odnosih.   Medosebni odnosi na delovnem mestu predstavljajo odnose med sodelavci in odnose z nadrejenimi in podrejenimi, ter s tistimi, ki vodijo zaposlene in organizacijo. Odnosi na delovnem mestu so tisti element, ki igra bistveno vlogo pri oblikovanju posameznikove zaznave svojega delovnega mesta. Dobri odnosi v delovnem kolektivu so izjemnega pomena, delavcu omogočijo preživljanje časa v prijetnem delovnem okolju, ga mnogokrat spodbujajo k delu in lahko pomagajo pri premostitvi drugih delovnih težav. Medosebni odnosi so zelo pomembni za razvoj človekove osebnosti v socialnem, čustvenem in intelektualnem smislu. Na osnovi odnosov, ki jih imamo z drugimi, si ustvarimo svojo lastno identiteto. Učinkoviti in dobri odnosi so tudi pogoj za našo osebno in poklicno srečo. Tudi poklici, ki ne zahtevajo izrazitega dela z ljudmi, še vedno vključujejo stike s sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi.  Pri vzpostavljanju medosebnih odnosov na delovnem mestu je sprva potrebno zgraditi določeno interakcijo in pustiti dober vtis pri sodelavcih, nadrejenih, podrejenih. Nujno sta potrebni tudi komunikacija in medosebno poznavanje, ter zaupanje in delovanje v primernem delovnem okolju.   V prejšnjih revijah sem pisala o hišnih pravili in etičnem kodeksu turistično-gostinskega podjetja. Ne odkrivamo nič novega – samo opozarjamo na red, organizacijo in disciplino, ki je potrebna pri izvajanju poslovnih procesov. Zakaj imajo vse mednarodne hotelske in druge gostinske verige standarde in predpisana navodila ? Zato, ker jih kod zaposleni delavci potrebujemo.   Potrebujemo jih za usmerjanje in za navodila pri delu. Zato da vsi izvajamo storitve na enak kakovosten način. Zato ker ljudje to enostavno potrebujemo. Potrebujemo konstantno ponavljanje in preverjanje svojih znanj. Potrebujemo dnevne hitre informativne sestanke. Potrebujemo dnevne povratne informacije o dogodkih v lokalu.   Etični kodeksi v (gostinsko – turističnih) podjetjih so zelo pomembni, saj so v njih zapisane moralne vrednote. Zaposlenim dajejo smernice, kako se naj obnašajo, delajo, kaj je njihovo poslanstvo, vizija in kaj se od njih pričakuje. Kodeksi temeljijo na dobrem in koristnem ter prepovedujejo slabo in neželeno.   Tako kot pri vseh pravilih je tudi pri kodeksu zelo pomembno, da ni samo zlato, ki se sveti, in je še eno izmed trženjskih orodij, ki ga uporabljamo za promocijo, ampak je splošno sprejet, uporaben, razumljiv in živ. To pomeni, da deluje tudi v vsakodnevni praksi. Samo list papirja, ki bo zaprt v omari, nam ne bo prinesel ničesar. Kodeks se mora vseskozi uporabljati v vsakodnevni praksi, se prilagajati, nadzorovati in kar je bistveno, biti mora v pomoč zaposlenim, da bodo vedeli, kako morajo ravnati. Najslabše, kar se lahko zgodi, je to, da vodstvo napiše kodeks, ki ga zaposleni ne razumejo in ne sprejmejo za svojega. Takšen kodeks je potrebno spremeniti do te mere, da bo popolnoma razumljiv tudi zaposlenemu, ki opravlja najnižje ovrednoteno delovno mesto. Vsako podjetje ima svoje zakonitosti, kulturo, način delovanja in potrebuje svoj kodeks.   Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je kodeks zakonik, zbirka zakonov, družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov.   Etični kodeks je definitivno prvi korak pri aktivnem delovanju danes in pomembno vodilo za prihodnost.   Etični kodeksi v podjetjih so zelo pomembni, saj so v njih zapisane moralne vrednote. Zaposlenim dajejo smernice, kako se naj obnašajo, delajo, kaj je njihovo poslanstvo, vizija in kaj se od njih pričakuje. Kodeksi temeljijo na dobrem in koristnem ter prepovedujejo slabo in neželeno.   Tako kot pri vseh pravilih je tudi pri kodeksu zelo pomembno, da ni samo zlato, ki se sveti, in je še eno izmed trženjskih orodij, ki ga uporabljamo za promocijo, ampak je splošno sprejet, uporaben, razumljiv in živ. To pomeni, da deluje tudi v vsakodnevni praksi. Samo list papirja, ki bo zaprt v omari, nam ne bo prinesel ničesar. Kodeks se mora vseskozi uporabljati v vsakodnevni praksi, se prilagajati, nadzorovati in kar je bistveno, biti mora v pomoč zaposlenim, da bodo vedeli, kako morajo ravnati.   Katera poglavja naj vključuje kodeks v gostinsko turističnih podjetjih ?   Predlagamo sledeča poglavja: Nagovor direktorja-ice podjetja, temeljne vrednote podjetja, odnos do gostov, odnos do zaposlenih, odnos do podjetja, osebna urejenost, reševanje pritožb, telefonski pogovori in e-pošta, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,  postopek sprejema in uvajanja kodeksa v podjetje,  razprava vseh zaposlenih o osnutku kodeksa poslovanja, postopek sprejetja kodeksa, informiranje zaposlenih (starih in novih) o vsebini kodeksa, spremembe kodeksa in izboljšave postopkov, objava kodeksa na spletni strani podjetja (obrata, lokala), objava kodeksa v poslovnem poročilu, kodeks kot del organizacijske kulture podjetja,  kodeks in njegova uporaba ter izvajanje v vsakodnevnem poslovanju.    Danes ko se soočamo z pomanjkanjem gostinsko-turističnega kadra je vlaganje v interne odnose in komuniciranje ključen element za razvoj kvalitetnih dolgotrajno delujočih skupin.   Zaupanje in medsebojno spoštovanje je temelj vsakega zdravega poslovnega odnosa. V kolikor pa temu dodamo še primerno interno komunikacijo na vseh nivojih in v vseh oddelkih – je uspeh delovanja skupine zagotovljen.   Raziskave vedno znova potrjujejo da sodelavci zapuščajo organizacije zaradi slabih medsebojnih odnosov ter nerazumevanja z vodji.   Kakšen pa je vidik gostov na naše interno komuniciranje ter posledično komuniciranje z njimi.     Skušajmo se postaviti v njihovo vlogo ( čevlje). Vsi smo se znašli v situaciji, da hotelska soba še ni bila pripravljena. To dejansko razume vsak gost. Toda kakšna je v tem primeru alternativa. Kaj mu lahko ponudimo ? Prosite gosta, da odloži prtljago v poseben varovan prostor. Medtem mu svetujte, da se osveži v baru ali gre bazen ,… Javite jim kdaj je soba pripravljena.   V kolikor je določen izlet zaseden jim predlagajte alternativni izlet.   Nasvet: -          Imejte pripravljenih nekaj variant za goste v podobnih situacijah -          Gosta vedno informirajte kaj je možno in kakšne so alternative -          Naučite celoten kolektiv kako odreagirati v različnih situacijah   Imejmo vedno rezervne variante za goste in ne pozabimo na nasmeh ter opravičilo.   Kaj pa vaši cenjeni gostje? Katere osebnostne lastnosti so značilne za posamezne temperamentne tipe in kako se kažejo pri srečanju z zaposlenimi?   -Sangvinik je simpatičen in zgovoren gost, z njim se je mogoče pogovarjati o vseh stvareh.Paziti morate, da se z njim ne zaklepetate preveč, posebej še, če morajo drugi gosti čakati na konec vajinega pogovora. Je pa tudi izrazito neodločen ali pa vsak trenutek spreminja odločitve. Rad bi veliko stvari, pa se ne more odločiti. Pogosto želi menjati odločitve. Tipičen sangvinik vam bo na vprašanje, kaj želi kupiti, odgovoril:" Dajte mi karkoli, saj bom tako jutri prinesel zamenjat." - Kolerik privihra v hotel, takoj ga je povsod polno, saj je vročekrven, hrupen, energičen, pa tudi jezljiv in svojevoljen. Točno ve, kaj hoče in to tudi odločno zahteva. - Za melanholika je nasprotno značilna resnost, potrpežljivost in otožnost. Ima razvit čut za dolžnost in odgovornost. Manjka mu zaupanja vase, je negotov in tudi nezaupljiv.  -Flegmatik je umirjen, vedno dobre volje in strpen. Na drugi strani pa tudi neprilagodljiv, pasiven, neprizadet, počasen in celo len.   Vsak temperament ima svoje dobre in slabe lastnosti, zato tudi idealnega tipa gostov ni. Če nam je neka vrsta všeč, to pomeni, da smo pač čustveno vezani na neko lastnost, ki jo ti gosti imajo. Kot turistični delavci moramo biti pripravljeni na vse štiri različne  temperamente gostov. Na vsak temperament gosta moramo drugače reagirati in komunicirati.   Naj bo ta članek poziv vsem turističnim delavcem in vodjem ter sodelavcem, da bomo našli načine izboljšanja medsebojne komunikacije med seboj in do gostov.   Ne pozabite. Kakovost (turistično-gostinskih storitev) je ko delamo stvari dobro tudi takrat, ko nas drugi ne vidijo (ali mislimo, da nas niso videli). Mirjana Ivanuša-Bezjak Ćlanek je bil izvirno objavljen v reviji www.destinacija.net

Fri, 22. Mar 2019 at 21:32

81 ogledov

Dr. Milan Zver za Magyar Hirlap : Glede reševanja vprašanja migracij ne bomo sklepali kompromisov
Evropski poslanec dr. Milan Zver je v intervjuju za Magyar Hirlap, enega izmed največjih časopisov na Madžarskem, spregovoril o nedavni politični skupščini Evropske ljudske stranke in o kompromisni odločitvi glede prihodnosti stranke Fidesz v okviru ELS, te največje evropske stranke.»Slovenski predstavniki smo ves čas nasprotovali temu, da bi se Evropsko ljudsko stranko pred odločilnimi evropskimi volitvami ohromilo. V danih okoliščinah je bil kompromis, ki smo ga sprejeli in ki je temeljil na modelu iz leta 2000, ko je bilo na mizi avstrijsko vprašanje, najboljši mogoč,« je povedal evropski poslanec in dodal, da je Evropska ljudska stranka s tem, ko bo članstvo Fidesz zamrznjeno, dokler posebnega poročila ne sprejme svet treh modrecev, ohranila enotnost. Dr. Milan Zver je tudi prepričan, da se v času do evropskih volitev v zvezi s sodelovanjem madžarskega Fidesza z Evropsko ljudsko stranko ne bo dogajalo nič bistvenega, saj bo delo treh modrecev oziroma priprava poročila posebnega odbora terjala več časa kot le 2 meseca. »Na evropske volitve odhajamo enotni in združeni,« je povedal dr. Zver.  Na vprašanje o tem, ali je kompromis med nekaterimi bolj liberalnimi strankami v okviru EPP-ja in nekateri bolj konzervativnimi, dolgoročno mogoč, dr. Milan Zver odgovarja, da je EPP največja evropska stranka in »usoda velikih je, da morajo znati živeti z razlikami.« To, po njegovih besedah ne velja le za velike stranke, temveč tudi za Evropsko unijo kot celoto. »Upam, da bomo zmogli še naprej živeti z nekaterimi razlikami, tako kot doslej in da bomo tudi v prihodnosti močan gradnik stabilnosti v celotni Evropski uniji,« je dejal evropski poslanec. Ob tem pa je podčrtal, da konzervativni del EPP-ja zagotovo ne bo sklepal kompromisov, kar se tiče vprašanja migracij. Vir:sds.si

Fri, 22. Mar 2019 at 21:16

92 ogledov

Kazahstanci - Sinovi stepe in sprememb v njej – kulturne, politične in življenjske
V četrtek  se je  Celju ponudila enkratno priložnost,  da lahko pospremi in podoživi kazahstansko kulturo od blizu, pa tudi delček Kazahastana samega preko Kairata Sarybaya, njegove ekselence, veleposlanika Republike  Kazahstan za Slovenijo s sedežem na Dunaju. Spremljal ga je konzul Republike Kazahstan v Sloveniji z sedežem v Mariboru, gospod Gorazd Šifrer. Gostitelj je bil župan Celja  Bojan Šrot. Narodni dom v Celju je bil prostor, kjer smo  spremljali  ritme tradicionalne in sodobne glasbe v izvedbi skupine Steppe Sons - Sinovi stepe. Ta skupina igra novo zvrst glasbe, imenovano MEJ - moderni etno jazz, v kateri se na sodoben način prepletajo kazahstanske narodne melodije in jazz. Za to zvrst glasbe je značilno, da v njej ni dodanega elektronskega zvoka, tu zaznavamo  samo čisti zvok iz ljudskih instrumentov. Kairat Sarybay, kazahstanski veleposlanik,  nam je  svojem kratkem nagovoru orisal  začetke diplomatskega sodelovanja s Slovenijo ter priložnost nastanka stalnega sodelovanja, povezano z negovanjem groba padlega borca med drugo svetovno vojno pri vasi Povir blizu Sežane. Tam namreč vaščani že 75 let vzdržujejo grob borca Kazahstanskega rodu. Na današnji dan se tudi s prvim pomladnim dnem v Kazahstanu začne praznik Nayruz,  praznik začetka življenja ali bolj znan kot Perzijsko novo leto, ki traja tri dni. Tudi dobršen del glasbenega in ljudskega ustvarjanja je namenjen temu začetku življenja, ki se začne z začetkom koledarske pomladi. V pogovoru z njim se da slutiti, da on kot diplomat najvišjega ranga o spremembah, ki so se zgodile  Kazahstanu te dni, ni bil popolnoma presenečen. Naznanil je,  da se je predsednik Nursultan Nazarbajev  na to pripravljal. Tako je Kazahstan je po 30.letih pred dvema dnevoma dobil novega predsednika. Po torkovem (ne)pričakovanem odstopu dolgoletnega voditelja Nursultana Nazarbajeva,  je  v sredo  kot novi predsednik že  prisegel Kasim-Žomart Tokajev. Takoj po imenovanju je novi predsednik Tokajev predlagal spremembo imena glavnega mesta Astana. Astana je bila prestolnica Kazahstana od leta 1996. Od četrtka zjutraj pa  ima ime po bivšem, ravnokar po samoodstopljenem  predsedniku Nurslultanu Nazarbajevim. Astana je postala  Nursultan - kraljica svetlobe. S tem simbolnim dejanjem,  ki se je zgodilo na prvi dan velikega praznovanja državnega praznika Nayruz, prazniku življenja, se nadejamo preboja, spremembi življenja na bolje za vse Kazahstance v vseh ozirih in na vseh področjih. Za pričakovati je, da se bo slej ko prej zgodilo tisto, kar je najboljše za vse Kazahstance, da vse skupaj  pride do tega, da se spremembe v življenju Kazahstancev opazijo in da gredo vštric s kulturnim in  materialnim bogastvom, s katerim se lahko pohvalijo in se postavljajo.   Vane K. Tegov
Teme
Intervju

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Brigita Lazar Lunder: Z eno objavo na LinkedInu do 14 novih strank na Škotskem