SI
Brigita Lazar Lunder: Z eno objavo na LinkedInu do 14 novih strank na Škotskem
V Fokusu
Intervju

Sobota, 3. februar 2018 ob 06:41

Odpri galerijo

Uporaba Linkedina oz. strokovnega Facebooka je vedno bolj popularna in uporabna. Zaradi aktualnosti vsebine predstavljamo intervju z mag. Brigito Lazar Lunder - ekonomistko, specialistko v marketingu, zadnja leta pa največjo poznavalko, promotorko in svetovalko na področju LinkedIna.

FL Glasnik:
Ga. Brigita Lazar Lunder, ste ekonomistka, specialistka v marketingu, zadnja leta pa največja poznavalka, promotorka in svetovalka na področju LinkedIna. Na kaj ste najbolj ponosni v dosedanji karieri?

Brigita Lazar Lunder:
Najbolj na to, da mi je kot Slovenki uspelo prebiti led na LinkedInu in postaviti en odstotek najbolj gledanih profilov na svetu. Seveda tudi na to, da me kot svetovalko in predavateljico vabijo tudi v tujino. Ne le na Hrvaško ali v Črno goro, temveč tudi v Nemčijo, Anglijo, kar kaže, da tudi v tako imenovanih bolj razvitih državah LinkedIn ni tako poznan.

 

 

TFL Glasnik:
Znano je, da je LinkedIn najbolj znano poslovno orodje med orodji na družbenih omrežjih. Nam zaupate, zakaj ga mora imeti vsak poslovnež?

Brigita Lazar Lunder:
Na žalost ali na veselje se v zadnjih letih vsaka komunikacija usmerja na družbena omrežja. Če hočeš biti v koraku s časom, moraš 'biti gor' – 71 odstotkov uporabnikov spleta uporablja tudi družbene medije. Ne govorim le o LinkedInu, ta pa je postal najmočnejše orodje za medpodjetniško poslovanje. Osemdeset odstotkov tistih, ki so na njem, je odločevalcev. Ne le menedžerji, temveč ljudje, ki imajo ključno vlogo v podjetju. Na LinkedInu je trenutno več kot 500 milijonov ljudi po svetu in več kot polovica vseh poslovnih ljudi.

Biti tam pomeni možnost, da ste najdeni, ker gresta LinkedIn in Google zelo dobro z roko v roki - prvi zadetki, ko kdo išče kaj podobnega vašemu podjetju ali vaše podjetje, bodo na LinkedInu. V osnovi je brezplačen in pomaga pri pridobivanju novih poslovnih kontaktov.

Na LinkedInu najdete vse panoge, zelo veliko je tujcev, torej je zelo pomembno, da gre za orodje poslovanja s tujino. Kajti bistvena razlika med spletno stranjo in LinkedInom je, da na spletni strani sicer dobimo vpogled v podjetje, ko pa želimo kontaktirati katerega od odločevalcev, dobimo na voljo informacije, 080, tajništvo, klicne centre … Na LinkedInu je komunikacija osebna, ena na ena z osebo, s katero želite komunicirati. Linkedin postaja vaša poslovna vizitka.


TFL Glasnik:
Kako smo Slovenci z LinkedInom?

Brigita Lazar Lunder:
Ne kritiziram Slovenije, vendar Slovenija, kar zadeva družbene medije, ne govorim le o LinkedInu, zaostaja za desetletje za razvitim svetom, sedem let za skandinavskimi državami in štiri leta za Nemčijo. Veliko je treba nadoknaditi, kar je po svoje tudi dobro. Na LinkedInu ni takšne množičnosti kot na Facebooku, kakšnih 380.000 ali polovica vseh aktivnih ljudi je na njem. Med njimi je praktično 25 odstotkov menedžerjev, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Žal se podjetja ne zavedajo pomembnosti in priložnosti LinkedIna, na njem jih je samo slabe tri odstotke ali 3400, kar pa je škoda.

 

TFL Glasnik:
Menedžerji se zavedajo, podjetja pa ne? Svojevrstna kontradikcija. Kaj lahko podjetje z dobrim profilom na LinkedInu dobi in kaj je za vas dober LinkedIn profil podjetja ali posameznika?

Brigita Lazar Lunder:
Tega dvojega ne moremo več ločiti, ker se avtomatično povezuje med seboj. Običajno dam prispodobo z evrom: na eni strani imamo glavo s sliko, na drugi pa številko. Tako je tudi tukaj. Na eni strani imamo ljudi, ki delajo v podjetju, na drugi strani je podjetje. V petih letih, odkar to delam, opažam nerazumevanje tega, kaj so osebni profili. Ljudje pravijo, to je moj osebni profil – ko bom iskal službo, ga bom imel. Ne ve se za stran podjetja na LinkedInu. Morda je tudi LinkedIn nekoliko kriv, velja pa ta dvojina na vseh družbenih omrežjih.

Dober osebni profil je v resnici poslovna vizitka zaposlenega, ki na tak način skozi osebni profil že izvaja marketinške dejavnosti. Kaj to pomeni? Če imamo 300 zaposlenih, imamo tristo marketingašev. To gre viralno skozi vso mrežo. Po drugi strani govori stran podjetja o tem, kakšni zaposlovalci so in kaj izvajajo, tudi oglaševanje na LinkedInu je mogoče samo skozi stran podjetja. Gre torej za dve funkciji, prva je prodajno-marketinška, druga pa dosledno blagovna znamka podjetja. Obe služita pridobivanju novih poslovnih priložnosti in prodaji, o čemer se ve zelo malo, ker vsi mislijo, da je LinkedIn oglaševalski portal.

 

TFL Glasnik:
Kako si lahko to predstavljamo in zamislimo?

Brigita Lazar Lunder:
Najprej gre omeniti ciljno iskanje bodisi podjetja bodisi kontaktno, drugo je oddajanje ponudbe, če pa imamo premium račun, lahko svojo ponudbo pošljemo komur koli na LinkedInu. Torej gre za odlično orodje in nadgradnjo. Sam LinkedIn ima posebno orodje za prodajo, za marketing, za zaposlovanje in za iskanje kadrov – kar je najbolj znano.

Z osebnim profilom praktično največ pridobimo, podjetje kot tako pa lahko LinkedIn uporablja za izvajanje marketinških kampanj, oglaševalskih kampanj. Primer iz prakse je znano slovensko podjetje, ki je naredilo odlično objavo na profilu podjetja in pridobilo štirinajst novih potencialnih strank na Škotskem. Z eno objavo.

 

TFL Glasnik:
Se vam ne zdi, da pri vsem manjka del ozaveščanja? Za LinkedIn se je vzpostavilo nekakšno nenapisano pravilo, da vsi komunicirajo kulturno, vsi vedo, zakaj so tam, in dejansko je posel v ozadju, vendar ne neposredno. To LinkedIn uvršča na najvišjo raven v poslovnem svetu.

Brigita Lazar Lunder:
Drži. Gre za omrežje poslovnih ljudi, povprečna starost je 43 let in več, poleg so tudi študentje, ki iščejo zaposlitev. Doslej imam osebno 26.000 kontaktov in morda dva nekoliko nespodobna kontakta. Vsi smo tam zaradi posla in se skušamo čim bolj predstaviti in povedati, kaj delamo. Komunikacija je sicer nekoliko bolj neformalna, vendar velja nekakšno pravilo, da so pomembni odnosi. Posel je drugi korak. Po nekih mednarodnih raziskavah se 64 odstotkov dobaviteljev ali povpraševalcev zamenja zaradi mehkih elementov. Če govorimo o identični ponudbi, so mehki elementi običajno ljudje.

 

TFL Glasnik:
Kakšne so smernice? Kako ocenjujete nadaljnji razvoj in umeščenost LinkedIna? Se splača z njim ukvarjati tudi tistim, ki se doslej niso?

Brigita Lazar Lunder:
To je, kot bi me vprašali, ali se splača dihati. Glede LinkedIna sem že malo poslovno deformirana, čeprav poznam tudi načela komuniciranja. LinkedIn postaja to, kar je bila včasih spletna stran ali elektronska pošta. Vključujemo ga v vse kanale komuniciranja in kaže napredno ter svetu odpro podjetje, zato je dobro, da so menedžerji prvi v njem. Lahko pridobimo ogromno novih kontaktov, mednarodnih kontaktov, znanstvo tudi s takšnimi ljudmi, ki si sicer ne moremo niti predstavljati, da bi jih lahko pocukali za rokav.

Trend? LinkedIn je kupil Microsoft. To je pomembno, ker ko v tujini nekaj ponudite, gredo najprej pogledat, kdo so strokovnjaki, ki podpirajo vašo stroko. Druga stvar je, da je LinkedIn zelo verodostojno orodje in je sedemkrat bolj verjetno, da bodo odprli vašo stran na LinkedInu. Vedno rada govorim o pristopu direktorice podjetja, ki išče dobavitelje tako, da najprej pogleda primerne kontakte na spletu, potem prek LinkedIna stopi v stik z njimi in pove, za kaj gre, ter ima 90-odstotni uspeh.

Nekatera podjetja so z uporabo LinkedIna dvignila prodajo za 40 odstotkov, večina prodajnikov na LinkedInu ima do 55 odstotkov več preseganja kvot, dobijo 46 odstotkov več vročih kontaktov, od 12 do 20 odstotkov vzpostavljenih kontaktov pa vodi v poslovni sestanek. Pri odločanju o nakupih že v 73 odstotkih odločajo družbeni mediji, ne le LinkedIn, 75 odstotkov potencialnih strank je na LinkedInu. Še pomembneje je, da imajo podjetja, ki so v družbenih medijih, večje proračune. To je priložnost za B2B (business to business, op.a.), a tudi za B2C (business to customer, op.a.).

 

TFL Glasnik:
Ponekod v podjetju, ko prideš na novo, srečaš določilo o tem, kako se boš obnašal na družbenih omrežjih, če boš potegnil blagovno znamko v svoj profil, drugo pa o kontaktih.

Brigita Lazar Lunder:
Mnogo tega pri nas ni urejeno, recimo to, ali so kontakti, ki jih pridobiš v podjetju, last podjetja. To moramo pri nas še urediti.

 

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Brigita Lazar Lunder:
Čim prej pridite na LinkedIn. Zlasti vsi, ki želite več posla, ki želite pridobiti znanje, nove kandidate. Pa še nekaj je. Čisto vsi časopisi v tujini objavljajo tudi na LinkedInu, v Sloveniji skoraj nihče oziroma tega ne izkoriščajo.

 

Intervju je bil izvirno objavljen na strani tax-fin-lex.si.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Katja Kodba, KoKa Press

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Dec 2018 at 18:46

85 ogledov

Spust božičkov s strehe Pediatrične klinike UKC Maribor
Tudi letos so se božički, sicer člani Jamarske reševalne službe Slovenije, spustili s strehe Klinike za pediatrijo in razveselili ter obdarili otroke. Pri obdarovanju so pomagali tudi znani glasbeniki v spremstvu moderatorjev HitRadia Center – 6pack Čukur, Nika Zorjan in BQL s Tanjo, Korijem in Ano Praznik. Posebna zahvala gre tudi Pošti Slovenije, ki je ob dogodku donirala finančna sredstva Kliniki za pediatrijo. Le-ta bodo namensko uporabljena za nabavo potrebne medicinske opreme. Prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. (predstojnica Klinike za pediatrijo): »hvala Jamarski reševalni službi Slovenije in njihovim božičkom, ki so nas ponovno obiskali in razveselili otroke. S svojim spustom in obdarovanjem so narisali nasmehe na obraze naših otrok, kar tako nam kakor seveda otrokom samim pomeni ogromno. Hvala tudi HitRadiu Center, ki se je potrudilo pri soorganizaciji dogodka, poskrbelo za razdelitev darilnih paketov in obisk glasbenikov, ki so voščili ter zapeli otrokom. Zahvalila bi se tudi Pošti Slovenije, ki nam je ob tem dogodku doniralo finančna sredstva, ki jih bomo porabili za nabavo opreme, ki je potrebna za še boljše delo na Kliniki.« 6pack Čukur (raper): »Vesel sem, da smo danes tukaj. Spust je super, je ekstremen tudi za božičke in kot tak zanimiv za okolico, za mimoidoče opazovalce. No seveda pa je potem obdarovanje in obisk otrok tisto glavno, tisto kar te napolni z lepimi občutki. Konec koncev so otroci tisti najpomembnejši in si najbolj zaslužijo darila, saj nam v življenju dajejo največ pozitivne energije. Moram reči, da sem danes na pediatriji občutil pravo božično vzdušje, veselo in hkrati čustveno.« Mateja Mazgan (Jamarska reševalna služba Slovenije): »prav vsi člani Jamarske reševalne službe Slovenije, ki smo se danes udeležili tega dogodka, bilo nas je devet, smo res zelo zadovoljni ko vidimo nasmejane otroke, ko vidimo kako jih razveselimo in to nam dejansko največ pomeni.« Foto: Nina Mlakar, UKC Maribor

Tue, 18. Dec 2018 at 14:05

94 ogledov

6 načinov, s katerimi je EU v letu 2018 olajšala naše digitalno življenje
Potovanja, nakupovanje, ogledi in klici po vsej EU, brez ovir in dodatnih stroškov. To je cilj enotnega evropskega trga, ki ga zagovarja Evropski parlament. Nič več geografskega blokiranja in preusmeritev med spletnim nakupovanjem S 3. decembrom so vstopila v veljavo nova pravila, ki pomenijo konec geografskim zaporam in drugim omejitvam pri spletnem nakupovanju. Pravila določajo, da morajo spletni trgovci ponuditi dostop do enakih storitev in izdelkov po enaki ceni vsem kupcem v EU, ne glede na to, iz katere države prihajajo. Poslanci so pravila sicer potrdili 6 februarja 2018. Nova evropska pravila pomenijo konec diskriminacije potrošnikov glede na njihovo državljanstvo, prebivališče ali internetno povezavo. Prepoved geoblokiranja in preusmeritev bo veljala za spletne nakupe blaga, kot sta pohištvo in elektronski aparati, storitev, kot so računalništvo v oblaku in gostovanje spletnih strani ali pa vstopnic za zabavne dogodke, kot npr. koncerte in zabaviščne parke. Uredba sicer ne določa obveznosti čezmejne dostave blaga v drugo državo članico, če trgovec sicer svojim strankam ne ponuja takšne možnosti dostave. Izboljšana mednarodna dostava pošiljk Odpiranje evropskega spletnega trga zahteva tudi izboljšane pogoje čezmejne dostave pošiljk in zaščite potrošnikov. Poslanci so sprejeli nova pravila, ki bodo na trg čezmejne dostave paketov v EU vnesla več preglednosti. To bo povečalo konkurenčnost trga, tako da lahko potrošniki pričakujejo nižje cene dostave. Pravila so vstopila v veljavo maja 2018. Dostop do plačljivih vsebin po celotni EU Več kot polovica evropskih državljanov vsaj enkrat tedensko gleda filme ali nanizanke preko spleta. Do digitalnih vsebin vse pogosteje dostopamo na mobilnih napravah. Vendar se je pogosto zgodilo, da takrat, ko smo se službeno ali na počitnicah znašli v tujini, do nekaterih storitev nismo mogli več dostopati, čeprav smo zanje plačali naročnino. Nič več. Naročniki plačljivih storitev ponudnikov vsebin, kot so filmi in serije, imajo od aprila 2018 dostop do njih tudi na potovanjih v druge države znotraj EU. Financiranje brezplačnih javnih dostopnih točk V okviru programa WIFI4EU je lokalnim skupnostim na voljo 120 milijonov evrov za izboljšanje pokritosti in hitrosti brezžičnega interneta. Lokalne oblasti bodo lahko financirale brezžični internet na javnih prostorih, kot so knjižnice, bolnišnice, parki, železniške in avtobusne postaje. Do sedaj se je v program prijavilo več kot 21.700 evropskih občin. Uspešni prijavitelji bodo s postavljanjem WI-FI opreme pričeli leta 2019. Novi predpisi EU za cenejše pogovore in hitrejše povezave Klici v druge države EU bodo kmalu cenejši, telefonskim družbam pa bodo novi, jasnejši predpisi EU pomagali pri dolgoročnih naložbah v omrežno infrastrukturo. Poslanci so 14. novembra glasovali v prid telekomunikacijskemu svežnju, s katerim se bo s 15. majem 2019 cena klicev med državami EU omejila na 19 centov na minuto, cena besedilnih sporočil pa na šest centov. S predpisi se želijo spodbuditi tudi naložbe, potrebne za vzpostavitev povezljivosti 5G v evropskih mestih do leta 2020, s čimer bi se občutno povečala hitrost telekomunikacijskih storitev.  Ostanite v stiku – ceneje, varneje, hitreje Spletna družbena omrežja kot npr. Facebook in druga podjetja, ki zbirajo in obdelujejo osebne podatke v EU, so od 25. maja podvržena strožjim pravilom za varstvo zasebnosti (GDPR). Pravila o zasebnosti dajejo uporabnikom več nadzora nad njihovo digitalno prisotnostjo. To med drugim pomeni nadzor nad tem, kako so uporabljeni naši osebni podatki ter pravico do izbrisa podatkov, ki jih ne želimo deliti na spletu. www.europarl.europ

Tue, 18. Dec 2018 at 12:47

134 ogledov

Javna tribuna "Migracije, terorizem, svoboda govora." Problem varnosti Evrope se mora osvetliti
Na ponedeljkovi javni tribuni z mednarodno udeležbo na temo »Migracije, terorizem, svoboda govora«  v Dvorani Smelt, so sodelovali: Janez Janša, predsednik SDS, Marjan Podobnik, predsednik SLS, Iván Calabuig, The Asimetric Group – Dunaj, Aleš Hojs, predsednik VSO, Yahya Cholil Staquf, generalni sekretar Nahdlatul Ulama, največje neodvisne islamske organizacije na svetu ter Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja.Povezovalec javne tribune na temo »Migracije, terorizem, svoboda govora« je bil Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve (VSO), ki je zbrane na začetku vljudno pozdravil in se jim zahvalil za njihovo prisotnost. Poudaril je, da se je Slovenija z migracijami in begunstvom srečala že v času njene osamosvojitve, kjer smo se »Slovenci in naša država znašli kot odlični humanitarci.« Izpostavil je, da bo javna tribuna potekala na temo migracij in terorizma, saj je bila v času osamosvojitve Slovenije varnost ena ključnih in temeljnih vrednot, danes pa žal živimo v družbi s precej razrahljanimi vrednotami. »To, kar se dogaja danes v Evropi in po svetu, je zelo zaskrbljujoče,» je svoje misli v uvodnem delu strnil Hojs. Vsi eminentni govorci so pozdravili navzoče v dvorani in poudarili, da je njihova prisotnost dokaz, da jim je mar za njihovo varnost in varnost države, v kateri živijo, kar nekateri zelo radi pozabljajo in preslišijo. Predsednik SDS Janez Janša je navzočim izpostavil problematiko muslimanov, saj »danes na svetu živi okoli milijarda šesto muslimanov, in če verjamemo, da so nekateri problemi povezani z radikalnim islamom, kar je dejstvo, se je treba z islamom ukvarjati.« Dejal je, da je grožnja terorizma, o katerem se govori na javni tribuni celo večja, kot si predstavljamo, vendar si Evropa pred njim zatiska oči. Spregovoril je o svobodi govora, ki je danes enako aktualna, kot je bila v Sloveniji pred 30 leti. Menil je, da so »vse tri teme javne tribune in njihova kombinacija tiste, s katerimi bomo soočeni v prihodnjih letih«. Yahya Cholil Staquf je v uvodu predstavil program organizacije. Dejal je, da glede na to, da Evropa sprejema begunce s problematičnih območij, se moramo zavedati in predvsem logično je, da o problemih, ki jih ti prinesejo s seboj, premislimo. »Premislite, kakšne probleme sprejemate v svojo domovino. Razumeti morate naravo problema. Gre za problem muslimanskih migracij in pri tem morate razumeti vlogo islama.« Organizacija, za katero dela, pomeni prebuditev oz. oživitev muslimanskih vodij, muslimanskih filozofov. Ustanovljena je bila ob prelomnem dogodku, ko je nehala obstajati Otomanska Turčija z namenom, da se konstituira njihova skupnost. »Ustanovitelji organizacije so razvili naš časten model kulture in delovanja muslimanske skupnosti. Ponosen sem, da nam je uspelo razviti islam tako, da pomeni harmonijo v zelo heterogenem okolju. V Indoneziji smo imeli opravka z islamsko državo iz Sirije že v 70. letih prejšnjega stoletja, vendar smo islamski ekstremizem premagali«. Povedal je, da se vse od ustanovitve Indonezije soočajo z izzivom, ki ga predstavljajo islamistične politične težnje. »Ne moreš zmagati, če se ne boriš. Mi smo zmagali in zmagujemo še vedno«. Iván Calabuig je predstavil miselnost vojaškega teoretika Karla von Clauswitza, ki je menil, da ob divjanju vojne, ne moreš zmagati, če nimaš treh elementov, in sicer sistematične filozofije, enotnosti ciljev in moralne premoči. Grožnje islamske države vsebujejo vse tri elemente. »Prizadevati si moramo za uspešno integracijo ljudi v družbi.« Dejal je, da se je potrebno pri tipičnih teoretičnih vzrokih, kjer se analizira problem, bolj poglobiti. »Ni dovolj, če rečemo, da imamo težave in grožnje. Če si reven, to ni razlog, da boš ubijal ljudi ali pa, če nasprotuješ določeni politični opciji. To je odziv skrajnežev.« Meni, da gre Evropska unija v smer, ki pomeni, da se bo pristop vendarle nekoliko spremenil in ravno Janez Janša uteleša ta pristop, kakor tudi druge stranke iz iste politične družine. Perne je sprva predstavil genezo Islamske države nato pa izpostavil, da so izvajalci terorističnih akcij zelo različni, vzporednico pa vsekakor lahko najdemo pri priseljencih druge generacije, ki so bili vpleteni v neke oblike kriminala in so se radikalizirali v zaporih. »Islamske skupnosti bi se morale same lotiti problema radikalizacije.« Meni, da morajo evropski varnostni sistemi postati še učinkovitejši in da lahko Evropa množične migracije prenese zgolj do ene meje. Zaključil je, da je potrebno »težave migracij reševati v državah izvora. Marakeška deklaracija gre v napačno smer. Prava smer je odprava vzrokov migracij«. V nadaljevanju javne tribune je spregovoril tudi predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je dejal, da se današnja javna tribuna dotika perečih tem, o katerih je potrebno spregovoriti, čeprav nekateri mislijo, da o njih ne bi smeli govoriti. »V nekih trenutkih so nekatere teme ključne in zanje je potrebno najti odgovor«. Svoje misli je strnil, da mora biti meja za nezakonite migrante neprodušno zaprta, kajti če bi Slovenija tako pristopala, se v Kolpi ljudje ne bi utapljali. Janez Janša je govoril o temeljnem problemu Evrope, to je nezagotavljanje varnosti njenim prebivalcem. V Afriki so nedavno tega nekateri voditelji izpostavili in spoznali, da državam ne bo bolje, če bodo odprte meje, temveč« naj Evropa k razvitosti pomaga tako, da bodo lahko te države prodajale na evropskem trgu.« Dejal je, da ni dokazov, da bi iz legalnih migracij rasla velika nevarnost terorizma, je pa dokazano obratno. Nelegalne migracije so tiste, kjer proti volji gostiteljice države, stopiš na njeno ozemlje in zahtevaš vse več pravic. »Marakeška deklaracija je zavajajoča, kajti problem migracij ni osvetlila, temveč se problem zamegljuje.« Poudaril je, da sta mednarodna gosta predstavila sliko, kjer je problem globlji, kot se prikazuje, saj gre za ideologijo in potrebo po reformi islama. »Evropska levica pa je tista, ki vidi migracije kot krepitev lastnega političnega telesa.« V nadaljevanju je povedal, da tisti, ki »ne vidijo problemov z radikalizacijo, tiščijo glavo v pesek in ne vidijo problemov.«Meni, da so mnogi rešitve že našli. sds.si

Tue, 18. Dec 2018 at 09:34

92 ogledov

Celje: »Je lahko razvojno in investicijsko naravnan proračun Mestne občine Celje jabolko razvoja ali jabolko spora in razdora
V ponedeljek se je župan Mestne občine Celje srečal z novinarji. Beseda  tekla o proračunu MO Celje, za katerega pravi , da bo največji v zadnjih dveh desetletjih. »V mestni upravi  zelo intenzivno pripravljamo proračun za  naslednje leto. Ta bo eden najvišjih v zadnjih nekaj desetletjih ravno zaradi evropskih projektov. Znašal preko 75 milijonov evrov«, je dejal Bojan Šrot, župan MO Celje, ki je pred kratkim pričel svoj šesti mandat na čelu Mestne občine Celje. Veliko je prijavljenih projektov kot so  Generator, Stanovanjska soseska Dečkovo naselje, mreža kolesarskih stez mestne občine….. Med sofinanciranimi projekti so še štiri postaje za izposojo javnih koles , nakup avtobusov za javni potniški promet in ureditev skakalnic na Šmartinskem jezeru. Skupna točka vsem omenjenim projektom je visok odstotek sofinanciranja in sicer  med 40 in 70 odstotkov. Poleg velikega števila investicijskih projektov na mestni ravni je kar nekaj teh,  za katere je potrebno regionalno usklajevanje in  gradnja. To so predvsem  medobčinske kolesarske steze  v več smereh iz Celja proti primestnim ali sosednjim občinam,  kot so Vojnik, Štore, Žalec , Dobrna. V letu 2019 se bo v vsej prenovljeni  obleki in podobi pokazala zunanjost Celjskega doma z dvoriščem, dokončana naj bi bila prenova Muzejskega trga, izgradnja mostu na cesti v Lokrovec  in še nekaj pomembnih pridobitev za krajane in občane. Na področju družbenih dejavnosti  je v planu dokončanje majhnega prizidka pri OŠ Glazija ter sanacija ozidja in terase na Friderikovem stolpu. V planu za 2019  je prenova velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča, parterja, balkona, galerije foyerja. Celjanke in Celjani pričakujemo da bodo navedeni  in  še preostali projekti, ki  so v teku, ohranili svojo dinamiko gradnje in da ne bodo ostali v domeni slišanega , napovedanega ter kmalu pozabljenega. Za občane so vse naštete gradnje, prenove in sanacije velikega pomena in ne nekaj, kar je bilo del  predvolilnih obljub ali kombinatorike, za katero se je že poprej vedelo, da bo šlo skozi. Ponujali so se kot nekaj, za kar se vlagajo izredni, nadčloveški napori, da pride do njihove realizacije. Volivci, občani, so kot »big brader«, ki vas gleda ves čas  in bdi nad delom izvoljenih predstavnikov  v mestni občini Celje. Vane K. Tegov

Tue, 18. Dec 2018 at 08:34

32 ogledov

Naj se vaši gostje počutijo kot v Vivaldijevi simfoniji Štirje letni časi
Primeri dobre prakse nam dajejo ideje in inspiracije, kako naj v svojem podjetju naredimo storitve ter procese boljše in prijaznejše do strank. Predstavljajo nam tudi izziv in smer, kamor želimo iti. Vabljeni na pot raziskovanja.  Luksuzni hoteli Four Seasons so kot Vivaldijeva simfonija Štirje letni časi.   Four Seasons Hotels and Resorts (http://www.fourseasons.com/) so bili ustanovljeni leta 1961. Njihov ustanovitelj je Isadore Sharp, otrok poljsko-židovskih priseljencev, ki je začel delati v hotelirstvu brez kakršnihkoli izkušenj. Uspel je narediti prepoznavno in priznano blagovno znamko hotelov.   Njegova vizija je bila ustanovitev novih hotelov, ki bodo sodobno dizajnersko urejeni in opremljeni ter bodo nudili gostom najboljše možno udobje, milino, čarobnost, užitek in zabavo. Vse našteto pa bo gostom ponujeno z izvrstno postrežbo in servisom. Ključ uspeha sta brez dvoma prav ta dva elementa. V knjigi – Four Seasons: The Story of a Business Philosophy – je Isadire Sharp opisal svojo življenjsko zgodbo in filozofijo vodenja hotela. V nadaljevanju podajam povzetke iz knjige.    Najpomembnejši faktorji izbire luksuznega hotela na osnovi raziskav so (lestvica odgovorov do 10): hotel nudi brezhiben in popoln servis   9.5 v hotelu se počutim se počutim dobrodošel  9.4 v hotelu mi nudijo storitve, ki sem jih pričakoval in še več  9.4 v hotelu mi nudijo doživetja  9.3 postrežba in strežba sta osebni in upoštevata moje individualne želje     9.2 ob odlični postrežbi vem, da me razumejo, me razvajajo in sem pomlajen   9.1   Največji luksuz hotelskih gostov je njihov dragoceni čas. Naloga vseh zaposlenih je poskrbeti, da ta dragoceni čas, kar najbolje izkoristijo in za to dobijo največ. Pri tem jim pomagajo vsi zaposleni. Gostom je na razpolago osebni servis in 24-urna postrežba.   V hotelih Four seeasons temu rečejo "unikatna kultura servisa in postrežbe" (unique service culture). Osebe, ki so največ v stiku z gosti, so receptor, vratar, natakar, čistilka. Prav od njih in njihovega komuniciranja in servisa je odvisnih 90 % časa in aktivnosti, ki jih gost doživi. Prav zaradi tega je treba izbrati zaposlene, ki imajo radi ljudi in delo z njimi ter imajo pozitiven odnos do postrežbe in servisa (We want people who like other people and are, therefore, more motivated to serve them). Potrebujemo zaposlene, ki so ponosni, da delajo z najboljšimi, ponosni na svoje delo in na delo v skupini …   Da bi lahko dobro izvajali servis, zaposleni potrebujejo osnovna navodila in iztočnice. Za izvajanje kakovostnih storitev potrebujejo zaposleni standarde, navodila in priporočila. Le-ti jim predstavljajo osnovo za njihovo delovanje. Vsak posameznik na svoj edinstven in osebni način gostom ponuja storitve oz. strežbo. Izhajajoč iz standardov je vsak posamezen gost deležen individualne usluge, ki so odvisne od njegovih želja in pričakovanj.   Naloga zaposlenih je nuditi hiter, diskreten, nemehanski in sproščujoč sprejem poslovnih gostov, ki bo potekal brez težav in kar se da hitro. Sprejem turistov naj bo lagoden in sproščujoč, a luksuzen. Receptor bo prisrčno pozdravil goste, se nasmejal ter jim pogledal v oči na prijazen način. Vsakemu gostu bo nudil občutek priznavanja s tem, da ga bo vljudno poimenoval s priimkom – na njegov način. Gosta, ki je že bil v hotelu, bo pozdravil s "ponovno dobrodošli". Hotelsko osebje se pojavi na pravem mestu ob pravem času in gostu bere želje iz misli.   Postopek prijave mora biti zaključen v največ štirih minutah, vključno s čakanjem v vrsti. Vsi ti napotki zaposlenim predstavljajo kažipot. To ni točno določen scenarij, ki se ga morajo strogo držati. Izvrstno usposobljeni in skrbno izbrani zaposleni bodo lahko luksuzen servis izvajali samo pod pogojem, da jim vodje zaupajo in so jim napake dovoljene. Zaposlenim moramo dovoliti, da se nenehno učijo.   Na spletni strani o zaposlovanju (http://jobs.fourseasons.com/Pages/Home.aspx) potencialnim novo zaposlenim lastnik gospod Isadore Sharp sporoča: »Svoja prepričanja in vrednote pokažemo okolici z načinom, kako obravnavamo in ravnamo in se zavzamemo drug za drugega. Skozi naše vsakodnevno delovanje in druženje z gosti, strankami, poslovnimi partnerji in ostalimi si prizadevamo ravnati z njimi tako, kot bi si mi želeli, da oni ravnajo z nami.«   Cilji podjetja so jasno definirani s 3P: zaposleni in gostje (people), storitev oz. izdelek (product) in profit (profit). Štirje osnovni stebri poslovanja se glasijo: kvaliteta, usluga, kultura, blagovna znamka (quality, service, culture, brand).   V nadaljevanju navajam nekaj misli Isadora Sharpa o poslovanju in vodenju zaposlenih, ki jih je izoblikoval s pomočjo svojih bogatih delovnih izkušenj v hotelirstvu:   1.  Če je kvaliteta prioriteta vsakega zaposlenega, se le-ta nikakor ne more kompromitirati. 2.  Delati stvari najbolje, pomeni za posameznika najvišjo za stopnjo zadovoljstva. 3.  Vodstvo ne more spremeniti obnašanja zaposlenih, ne da bi se spremenilo tudi samo. 4.   Kupec si ne zapomni svoje pritožbe, temveč kakšen je bil končen rezultat. 5.   Potrebujemo zaposlene, ki bodo mislili s svojo glavo in tako tudi delali. 6.   Če vodje verjamejo in zaupajo zaposlenim, bodo tudi zaposleni verjeli vase in zaupali sebi. 7.   Potrebujemo zaposlene, ki bodo znali odpraviti napake na kraju dogodka. 8.   To, kar si mislimo o zaposlenih, je osnova našega obnašanja in motivacije. 9.   Do naših zaposlenih se obnašamo tako kot želimo, da bi se oni obnašali do gostov. 10.   Dobra postrežba in servis sta najpomembnejša elementa uspešnosti hotela. 11.   Vsak človek je to, kar dela in ne to, kar reče, da je. 12.    Čustveni kapital podjetja (zaposlenih) je mnogokrat premalo upoštevana komponenta uspešnosti podjetja. 13.    Dolgoročni poslovni odnosi temeljijo na spoštovanju in zaupanju. 14.    Ko potrebujem določeno informacijo, se obrnem na osebe, ki imajo na tem področju več znanja in izkušenj. 15.   Poslušamo naše goste in poslušamo drug drugega. 16.   Naš končni izdelek v hotelu ni blago, temveč nakup prestižne vrednosti.   Hoteli Four seasons pričakujejo od svojih zaposlenih osebno identifikacijo s podjetjem in blagovno znamko, ustrezen odnos do vodij ter osebno zavzetost in angažiranost. Le tako lahko izvajajo dober servis. Biti dober ni dovolj za luksuzni hotel, potrebno je biti enkraten oz. edinstven, to pa lahko ustvarijo samo visoko motivirani in lojalni zaposleni. Beseda gostoljubnost izvira iz besede gost. Gost je oseba, ki je povabljena in pogoščena (po SSKJ). Ko dobimo v goste povabljene osebe, jih pogostimo. Izpeljanke iz besede gost so: gostiti, gostija, gostilna, gostinec, gostilničar, gostinstvo …   Ne pozabite, da so tudi otroci vaši sedanji in bodoči gostje, ki imajo svoje želje potrebe in osebnost. Na vsako pismo ali e-mail zaposleni odgovorijo osebno in v kratkem času. Naj se vaši gostje počutijo dobrodošli in kot doma z največjo mero gostoljubnosti. Do gostov in sodelavcev se obnašajte, kot bi sami želeli, da bi se drugi obnašali do vas.   Ustanovitelj in lastnik hotelov Four seasons Isadore (Issy) Sharp je definiral pravilo izvajanja storitev oz. postrežbe kar v obliki akronima za angleško besedo service: Smile (active and genuine) – smeh (širok in prisrčen); Eye contact (even in passing) – očesni kontakt (v razgovoru in ko gre gost mimo); Recognition (using a guest's name naturally) – opaziti gosta (uporabiti njegov priimek neprisiljeno); Voice (in an appropriate manner) – glas, govor (v pravi jakosti); Inform (about hotel products and guests) – informiranje (o hotelu, uslugah in gostih); Care (in all we do) – skrbnost (pri vsem, kar počnemo); Exceed (guests' expectations) – presegajte (gostova pričakovanja).   Razmislite, kako ustvariti domačnost in dobro počutje. Gost se naj počuti kot, da je v družbi svojih najbližjih. Omenjeni napotek za izvajanje storitev dobijo vsi zaposleni delavci in študentje. Prav tako je za zaposlene objavljen na vidnih mestih. Več kot 35.000 zaposlenih v hotelih Four seasons po vsem svetu vsakodnevno prenaša organizacijsko kulturo in kulturo izvajanja izvrstnega servisa svojim gostom. Kultura servisa se izvaja na vseh področjih in na vseh mestih.   Ob znaku in imenu hotelov Four seasons večina pomisli na znano Vivaldijev skladbo, ki nas lahkotno in elegantno glasbeno popelje skozi vse štiri letne čase. Zaposleni v hotelih Four season 24 ur na dan skrbijo, da bi se njihovi gostje pri njih počutili dobro vse leto – v vseh štirih letnih časih.   Zadovoljen gost bo porabil več denarja in podjetju posredno prinesel večji prihodek. Ob tem pa se bo vračal nazaj in širil dober glas med poznanimi. Ali si lahko želimo še kaj več ?    Naj bo ta članek poziv vsem turistično-gostinskim delavcem in vodjem, da v svoje delovanje vključijo kak primer dobre prakse enega najboljših hotelov. Zakaj se ne bi učili od najboljših  in vaše goste razvajali kot Vivaldi svoje poslušalce?     Članek je bil izvirno objavljen v reviji www.destinacija.net Mirjana Ivanuša-Bezjak

Mon, 17. Dec 2018 at 23:49

199 ogledov

Dr. Vinko Gorenak: DUŠAN MERC PROTI “BUTCEM” – 2. DEL
Prvi dan tega meseca, sem na tej spletni strani objavil prispevek z naslovom “Dušan Merc proti “butcem”. Prispevek so povzeli tudi nekateri drugi mediji. Prispevek si lahko preberete tukaj: (http://www.vinkogorenak.net/2018/12/02/dusan-merc-proti-butcem/). Takrat so bili o dogajanju na Osnovni Šoli Prule pred leti znani le nekateri podatki, zlasti pa podatek, da sta dva učenca spolno nadlegovala učenko iste šole, kar je takratni ravnatelj Dušan Merc odločno razrešil tako, da je učencema tik pred zaključkom šole (dva dni) preprosto prepovedal vstop v šolo. Takrat je bilo znano tudi to, da je šolski inšpektor (ne glavni šolski inšpektor Tomaž Rozman) zato kazensko ovadil Dušana Merca, tožilstvo je temu sledilo in sodni proces proti Dušanu Mercu se je začel. Zasledil sem tudi oceno dr. Boštjana M. Zupančiča, nekdanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega sodnika ESČP, ki je ocenil, da gre za neumnost, da bo postopek na sodišču zagotovo padel. Točno ob teh podatkih, ki sem jih takrat imel, je nastal omenjeni prispevek. V času po tem, pa je prišlo na dan veliko več podatkov o omenjenem primeru, pa tudi obtožnica zoper Dušana Merca je bila s strani tožilstva umaknjena, šolski minister Jernej Pikalo pa je odstavil glavnega šolskega inšpektorja Tomaža Rozmana, napodlagi podatkov očitno krivično. Današnji prispevek bi moral nositi drugačen naslov, recimo “Pokvarjeni minister Jernej Pikalo” ali kaj podobnega. Se sprašujete zakaj? Odgovoril vam bom v nadaljevanju. V času, ko sem pisal omenjeni prispevek namenoma nisem iskal nobenih podatkov o tem kateri šolski inšpektor se je odločil za kazensko ovadbo zoper Dušana Merca, niti nisem vedel katera tožilka je sprožila postopke pred sodiščem, še manj pa kdo v tem primeru sodi. Na podlagi takrat razpoložljivih podatkov sem zato napisal prispevek s katerim sem želel opozoriti nenormalno stanje, verjamem da je podobno razmišljal tudi dr. Boštjan M. Zupančič. VEČ PODATKOV O DOGAJANJU Ravnatelj Dušan Merc, naj bi po najnovejših podatkih na plavanje napotil osmošolce in več kot zadostno število učiteljev glede na predpise. Toda večine na bazenu ni bilo, kje so bili, vedo sami, moralo pa bi to zanimati Dušana Merca, zlasti pa šolskega inšpektorja, pa ga očitno ni.  Spolna nadlegovalca – učenca naj bi se tri dni sprehajala po šoli, oškodovana učenka pa se je morala skrivati pred njima. Zakaj ve le Dušan Merc, ne vem pa če je to zanimalo šolskega inšpektorja, kaže da ne. Zakonodaja je jasna. Postopke vodi posamezen šolski inšpektor in ne glavni inšpektor v tem primeru Tomaž Rozman. Če bi glavni inšpektor Tomaž Rozman karkoli naročal inšpektorju, ki je vodil postopek, bi ga ta lahko kazensko ovadil. Zakaj je torej šolski minister Jernej Pikalo odstavil glavnega inšpektorja Tomaža Rozmana? Ker je pokvarjen in se ga je želel znebiti. Če je kdo bil v tem primeru “butec” potem je to bil šolski inšpektor, ki je postopek vodil (njega sem v prvotnem prispevku označil za “butca”) in ne glavni inšpektor Tomaž Rozman, ki je očitna žrtev šolskega ministra Jerneja Pikala. Je pa omenjeni šolski inšpektor, ki je postopek vodil, njegovega imena ne poznam, še večji “butec” kot sem mislil ob pisanju izvirnega prispevka. Ravnatelja Dušana Merca se je lotil na način, da je sedaj prišlo do umika obtožnega predloga, toda zato, ker se je šolski inšpektor zadev lotil na popolnoma neustrezen način, Dušana Merca namreč ni ovadil za to kar bi ga morda lahko ampak za tisto, kar je v pravosodnem postopku moralo pasti. http://www.vinkogorenak.net
Teme
Intervju

Zadnji komentarji

APMMB2

2018-12-18 06:17:12


Potem, ko so tik pred volitvah aretirali Andreja Šiška je bilo jasno, da je to aretacija zato, da ne bi mogel nastopiti na lokalnih volitvah. Država je že nekajkrat posegla na ta način. Enkrat hudo tragično, saj so ubli Ivana Krambergerja. Odmevna je bila tudi aretacija Janeza Janše. Šiško ni kaliber primerljiv niti s Karmabrgerjem, sploh pa ne z Janšo, zato je nenavadno, da ga po volitvah niso izpustili. Zakaj ga imajo v zaporu ni povsem jasno. Na vsak način ni to, kar je počel, kaznjivo dejanje. Izražal je svoj pogled na nekatere z ustavo določene stvari, recimo ustanovitev pokrajine Štajerske. Prav pri tej zahtevi pa lahko ugotovimo, da je Sloveija na glavo postavljena država. Vemo, da je prva Janševa vlada ustanovitev pokrajin pripelajla zelo daleč in da je sprejem ustreznega zakona prav v zadni fazi minirala stranka SD. Ve se, kdo so bili pritagonisti takratnemu padcu zakona. Zanesljivo je to bil poslanec Kontić. Danes lahko ugotavljamo, da je neustanovitev pokrajin prinesla ogromno škodo Sloveniji. Prav neustanovitev je vzrok za neenakomernen razvoj Slovenije. Torej mamo krivca in povzričitelja škode pa nič. Niti kakšne kriike mu nihe ne privošči. Na drugistrani imamo Šiška, ki opozarja na neenakomerni razvoj Slovenije in zahteva ustanovitev pokrajine Štajerske, kar sicer zahteva tudi ustava, se pravi, da Šiško terja utavno ureditev, pa ga zaradi tega država zapre. Resni pravniki so izjavili, da ni niti najmanjšega razloga za njegov pripor. Še manjša verjetnost je, da bo pravnomočno obsojen. Tudi če bo v Slovniji sodna veja sledila nespametnim obtožbam, bo zanesljivo na ESČP rehabiitiran. Nastaja škoda, saj bo Šiško za svoj pripor zahteval odškodnino. Ve se, kdo to škodo podpitra in kdo jo povzroča. Pa bo kaznovan? Ne bo, ker je podaljšana roka globoke države, ki uganja teror nad državljani.
grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Brigita Lazar Lunder: Z eno objavo na LinkedInu do 14 novih strank na Škotskem