Uvodnik

 

Receptor je blogazin. Skovanka iz besed blog in magazin je sorazmerno nova in ni prav pogosta tako v splošni jezikovni rabi in tudi ne kot komunikacijski medij. Združuje lastnosti bloga, ki ga piše izključno ena oseba, je spontan ter subjektiven, z lastnostmi magazina, v katerem sodeluje več avtorjev z različnimi stališči do obravnavanih tem in je uredniško voden.

 

Receptor je blogazin za turizem in hotelirstvo ter za vse, ki so z njima, in za vse, kar je z njima povezano.

 

Zakaj izdajati blogazin Receptor?

 

Predvsem zaradi odsotnosti javnih, strokovnih in kritičnih razprav o poteh ter stranpoteh izjemno pomembne gospodarske panoge turizma, ki še vedno ostaja pred pragom profesionalne obravnave in je v preveliki meri prepuščena ljubiteljstvu, nerazumevanju in povprečnosti. Turizem zajema številne dejavnosti, od gospodarskih do civilnodružbenih, hotelirstvo pa je njegov najpomembnejši in najkompleksnejši del. Od vseh sektorjev v celotni panogi turizma ustvari dejavnost hotelov in nastanitvenih obratov 44 % vseh prihodkov in zaposluje 42 % vseh zaposlenih . Hotelirstvo je torej gospodarska dejavnost, pomembna na nacionalni ravni. Ob dejstvu, da je bil v zadnjih petindvajsetih letih uničen ogromen del vitalne slovenske industrije, ki je ne bo mogoče več revitalizirati, bo v bodočnosti pomen turizma in z njim hotelirstva samo še pomembnejši. To je bilo že mnogokrat izrečeno, a nikoli zares prepoznano. Receptor si bo za to prepoznanje in pripoznanje neumorno prizadeval v okviru svojih možnosti.

 

Receptor bo torej agora, kjer bo v javnost postavljeno tudi to, kar sicer ostaja zastrto. V začetku, ob premišljevanju in razvijanju ideje o blogazinu za hotelirstvo, sem se poigraval z mislijo, da bi bil morda primeren izdajatelj Direktorat za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, vendar sem misel opustil, tudi iz razloga, ker bi v tem primeru Receptor izgubil neodvisnost in postal priročno glasilo vsakokratne oblasti. To pa ni cilj in smisel blogazina, nasprotno, predstaviti je treba različne, tudi nasprotujoče si poglede in stališča. Drugačni pogledi na dejavnost turizma in znotraj tega na hotelirstvo, kot so uradno razglaševani, so sprejeti z ignoranco državnih institucij. Krčevito branjenje že preizkušenih jalovih stališč seveda ne ustvarja prostorov za soočanje različnih mnenj in zavira ali celo preprečuje implementacijo sprememb. Mediokriteta in prgišče koristi, tudi zgolj osebnih, je vodilo. Zdi se, da korenite spremembe, ki bi omogočile mnogo večji doprinos, tako v erar kot tudi v življenje civilne družbe, niso zaželene. Po sušnih letih životarjenja hotelirstva v globokih izgubah od leta 2008 dalje, ki so bila vsa po vrsti razglašena za uspešna (sic!), smo v letih 2015, 2016 in 2017 doživeli visoko, nepričakovano rast dejavnosti. Ali smo bili priča tudi razvoju? Ne, žal ne! Temeljni problemi so ostali nerešeni in pometeni pod preprogo, trenutne dobre okoliščine pa prekrivajo resnično stanje. Ravno sedaj, ko so okoliščine naklonjene, je najprimernejši čas za pogumne spremembe. Te morajo vzkliti iz turističnega gospodarstva, ki je neprestano soočeno z ostro konkurenco na zahtevnih mednarodnih trgih, in ne delegirane od nerazsodne politične despotije in njenih birokratskih oprod.

 

Teme, ki bodo obravnavane v Receptorju, bodo odpirale številna področja, pomembna za delovanje hotelirstva. Od splošnega razumevanja te gospodarske dejavnosti in njene vloge v nacionalni ekonomiji, vprašanj o lastništvu in zakaj je razumevanje posebnosti in različnosti do drugih gospodarskih dejavnosti tako zelo pomembno za odločitve, ki so v pristojnosti lastnikov, vse do organizacijskih shem in struktur turizma, ki lahko pospešujejo ali zavirajo dejavnost. Prav posebna pozornost bo posvečena stanju v izobraževalnem sistemu, ki naj bi mlade pripravljal za delovna mesta v hotelirstvu in turizmu. Učne vsebine, posredovane mladim, ki stopajo v izjemno zanimive in tudi zahtevne poklice, je treba prevetriti in posodobiti ter izobraziti učitelje.

 

Seveda se ne moremo izogniti metodam spremljanja poslovanja, izbire in razumevanja posebnih kazalnikov, ki kažejo na realno stanje dejavnosti in omogočajo njeno diagnostiko. Turistično-gostinska zbornica je vsako leto do 2016 izdala publikacijo Kazalniki poslovanja gospodarskih družb gostinstva in turizma. Zelo kakovostno pripravljeno gradivo je ostalo povsem prezrto. Morda namenoma, ker številke in podatki ne kažejo na uspešnost, ki je razglaševana? Zakaj se lastniki in številni hotelski managerji krčevito otepajo USALI-kazalnikov, je mogoče razložiti zgolj s tem, da jih niti ne poznajo. Hotelski managerji, ki se vešče poslužujejo USALI-orodij in razumejo njihovo soodvisno učinkovanje, so sila redki.

 

Turizem se od drugih gospodarskih dejavnosti pomembno loči tudi v tem, da je izjemno in nepogrešljivo povezan s številnimi neprofesionalnimi, civilnodružbenimi ustanovami, društvi in posamezniki. Še več, ti turizem v vsej svoji polnosti šele omogočajo. Razmerja in odnosi med politiko, gospodarstvom in civilnodružbenimi aktivnostmi ter kako so lahko ti trije segmenti v izjemnem medsebojnem podpornem odnosu ali pač v stanju brezbrižnosti ali celo škodljivosti, so neizčrpna tema.

 

Obeta se nam nov sistem kategorizacije hotelov po vzoru Hotelstars, ki si zasluži pozornost že zaradi neskončno dolge priprave; pogledali bomo, koliko tople vode je bilo odkrite v tem času. Povsem tiho, brez veliko pompa, je bila objavljena nova strategija, ki je že v svojem nastajanju vzbudila precej kontroverz, sedaj pa imamo priložnost, da jo javno ovrednotimo.

 

 

Posebno pozornost želim posvetiti zaposlenim v hotelirstvu in turizmu. Ti zaslužijo takšno obravnavo že zgolj s tem, da so ob pomembnosti in nepogrešljivosti del, ki jih opravljajo, človeško povsem razvrednoteni in potisnjeni v položaj modernega suženjstva. Ob tem ne bo mogoče zaobiti delovanja sindikatov.

 

Pod drobnogled je treba postaviti tudi novinarsko poročanje o turizmu. Strokovna podkovanost novinarjev za to področje se zadovolji predvsem z enostavnim, večkrat tudi senzacionalistično klišejskim poročanjem o prireditvah in dogodkih ter puhlo statistiko o prihodih in nočitvah. Obstaja celo Društvo turističnih novinarjev Slovenije, ki je nedavno izstopilo iz svetovnega združenja turističnih novinarjev FIJET, potem ko so člani društva »soglasno ugotovili, da ta ne izpolnjuje več naših profesionalnih kriterijev in pričakovanj« (spletna stran DTNS). Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, katera so tista pričakovanja in profesionalni kriteriji slovenskih turističnih novinarjev, ki v okviru FIJETA niso bili izpolnjeni.

 

Posegali bomo tudi v svet, se seznanjali in ocenjevali pomembne ali zanimive dogodke, smeri razvoja in novosti. Izostalo ne bo nič, kar je posredno ali neposredno vezano na turizem in hotelirstvo, v Receptorju bodo prostor našle tako splošne in kot posebne in posamične teme.

 

Prostor sporočanja in pogovarjanja odpiram tudi drugim, ki bi želeli, zmogli ali bili dovolj hrabri, da svoja stališča sporočijo javnostim. Posebno, če so to stališča in mnenja drugače mislečih, ta so namreč condicio sine qua non plodnega dialoga. Za popotnico naj bo to dovolj, uvodnik ne more zaobjeti vseh vsebin, nakazal pa jih je dovolj.

Bogdan Lipovšek

Komentar je bil izvirno objavljen na blogazinu https://www.receptor.eu/sl/

Bogdan Lipovšek je svetovalec za področje hotelirstva. Njegovo področje delovanja sega od investicij v hotelirstvo, tako pri novogradnjah kot tudi pri obnovah in revitalizacijah hotelov, do svetovanja o tem, kako racionalno organizirati hotel in njegovo poslovanje. Svetuje pri implementaciji standardov USALI ter metodah uporabe in medsebojnega součinkovanja vsakega izmed teh standardov za učinkovit prihodkovni management. Izvaja tudi izobraževanja in coaching za vodilne in vodstvene zaposlene v hotelih. Občasno predava na srednjih in višjih strokovnih šolah za turizem in gostinstvo ter piše strokovne članke s področja turizma in hotelirstva. Je avtor Priročnika za delo na hotelski recepciji (soavtor Borut Obrekar), prvega tovrstnega učbenika v slovenskem jeziku.

*Komentar izraža mnenje avtorja in ne uredništva.