Spoštovani!

V Avstriji nas je zaposlenih kakih 30.000 Slovencev. Imenujejo nas tudi delavci migranti. V Nemčiji je 10.000 slovenskih zdomcev, v Italiji  še kakih 20.000, v Švici pa okrog pet tisoč. To je skupaj 65.000 ljudi. Da ne pozabim še na tiste, ki prejemajo pokojnino iz tujine. Za državo pomenimo najprofitabilnejši izvozni produkt. Kokoši, ki nosijo zlata jajca. Na letni ravni prinesemo v državo krepko čez milijardo evrov kapitala iz tujega gospodarstva. Neposredno. Kot glasniki še nekaj 100 milijonov več. Morda bi kak ekonomist povedal, da smo dodana vrednost države. Povzročamo suficit.

Državo ne stanemo nič. Ne koristimo slovenskega zdravstva, če pa že, stroške pokrije avstrijsko zdravstveno zavarovanje. Nismo upravičeni do socialnih transferjev v Sloveniji, dobimo jih v državi izvora dohodka. V vrtcih in šolah plačujemo najvišje možne zneske. Štipendije za naše otroke? Kje pa. In kar je mogoče še najbolj pomembno? Ne bomo siromašili proračuna Slovenije, saj bomo tudi pokojnino prejemali iz tujine. Vsi vemo, da gre neposredno iz proračuna kakšni 2 milijardi evrov za pokojnine. 20% dragi moji. Z nami tega stroška ne bo.


In kaj počne naša vlada z nami? Nam je hvaležna za doprinos? Za reševanje periferije in mikrogospodarstva le te? Ne. Z nesmiselno davčno politiko nas naganja iz države. Predvsem mlade. Kot da dela mesto na periferiji. Se vprašam za koga?
In pomislim. Za 65.000 delavcev migrantov, ne vem koliko prejemnikov pokojnine iz tujine ter še enkrat toliko njihovih družinskih članov država nima posluha. Za več kot 100.000 ljudi iz periferije ni bilo v parlamentu še nobene izredne seje ali zasedanja sveta stranke.
Za Ahmada pa. Mora biti res veliko več vreden od nas. Tesla, Einstein, Darwin, Diesel v enem človeku. Vsaj občutek je tak. V Ljubljani pa iz dneva v dan dokazujejo, da za njih nismo vredni nič. Zanima jih edino naš denar. Prisilijo te, da se zaposliš v tujini, nato pa pobirajo 10, 20 ali celo več odstotkov od tvojega zaslužka. To me predvsem spominja na definicijo zvodništva.

Vesel božič in srečno 2018!

Uroš Šinko, delavec migrant