Do sedaj je veljalo, da je tveganja in vpliv na okolje ter velika poraba električne energije zaradi bitkoinskega rudarjenja zelo velik.

Nedavna poročila navajajo, da je dejanska škoda in vpliv, ki ga povzroča rudarjenje različnih kriptovalut lahko precej manjša od tiste, ki je povezana z papirnatimi valutami in drugimi industrijskimi panogami.

Podatkovni centri, pridobivanje zlata in proizvodnja gotovine porabijo precej več energije kot rudarjenje digitalnih valut.

Poročilo navaja, da je letna poraba energije iz bitkoinskega rudarjenja 8,27 terawattnih ur na leto. Kljub temu je to število predstavlja dejansko le osmino od dejanske porabe elektrike podatkovnih centrov v ZDA. Svetovna proizvodnja fiat –papirnatih valut pa znaša-porabi 11 terawattnih ur na leto.

V nasprotju z tem pa za postopke kopanje zlata v rudnikih porabimo na leto 132 terawattnih ur na leto. Dejanska poraba je še večja – saj zgornja številka ne vključujejo niti ogromnega zneska, porabljenega za trezorje, banke, varnostne sisteme in ostale postopke, da bi ohranili fizično gotovino in dragocene kovine.

Dejansko pridobivanje Bitcoin-ov in drugih kriptovalut  porabi manj energije kot njegovi ne-digitalni ekvivalenti v papirni obliki.

Prirejeno po članku iz portala Cointelegraph.

Mirjana Ivanuša-Bezjak