SI
Koliko stane en evro?
En evro stane natančno toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačati zanj.
V Fokusu
Zanimivo

Torek, 28. november 2017 ob 17:30

Odpri galerijo

Nenavadno naslovno vprašanje zagotovo zahteva dodatno pojasnilo. A pojdimo lepo po vrsti! Prvega januarja 1999 je bil evro v Evropski skupnosti uveden kot "knjižni" denar. Pravi, "otipljivi" denar pa je prišel v obtok natančno eno leto pozneje. Slovenija je evro uvedla leta 2007. Pri tem so ob uvedbi evra sprejeli zanimivo odločitev, da je na kovancih dovoljeno, da vsaka država oblikuje eno stran po svoje. S tem so sprožili, zavestno ali nehote, pravo zbiralsko mrzlico po vsem svetu.

Pomembna je, namreč, pomenska razlika med besedama, oz pojmoma »je vreden« in »stane«. Vrednost enega evra je vedno en evro, to je njegova nazivna vrednost. A njegova cena je različna. Kot sem že dejal, en evro stane toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačati zanj. Tudi v bančnih in finančnih krogih je cena neke valute različna. Spreminja se s časom in v prostoru. Ima lahko neko osebno, sentimentalno vrednost. Če ga najdemo na cesti, je tovrstna vrednost nizka. Če pa smo se trudili in trdo delali, da smo si ta evro prislužili, je njegova osebna, čustvena vrednost zelo visoka. Pri bolestnem skopuhu se ta navezanost na denar tako zviša, da se mu ni pripravljen odreči, pa čeprav bo umrl od lakote.

ZBIRANJE

Zbiranje predmetov, ki so si podobni ali imajo neko skupno značilnost, je zakoreninjeno v človeškem genskem zapisu. Verjetno vse skupaj temelji na tem, da smo ljudje v svojem bistvu nabiralci. Naši predniki so v pradavnini zbirali, na primer, lepe barvaste okrogle kamenčke, raznovrstne školjke, itd.

Po drugi svetovni vojni se je »moda« zbiranja določenih predmetov spreminjala od zbiranja znamk, starega denarja (numizmatika), serviet, podstavkov za pivo do značk in telefonskih kartic. Prav na začetku tega tisočletja so med zbiralci prevladovali tisti, ki so si izmenjevali stotine telefonskih kartic z vsega sveta. Dotlej zelo številni zbiralci znamk so bili odrinjeni na rob.

Ob tem so bili redki zbiralci tudi numizmatiki. Težko je bilo priti do določenih kovancev in bankovcev. Starine, ki jih najdemo zakopane, morajo biti predane muzejem in posledično je težko priti do noriških, rimskih ali zgodnje-srednjeveških novcev. Vsi ti nimajo več nobene lastne, nazivne vrednosti. Niti vrednost kovine iz katere so narejeni ni bistvena. V zbiralskih krogih je vrednost odvisna od ponudbe in povpraševanja. Čim redkejši je kovanec ali bankovec in čim več ljudi si ga želi pridobiti, tem višja je njegova vrednost.

Ko so se pojavili evrski kovanci z različnimi motivi na »možu«, je izbruhnila dotlej nevidena mrzlica zbiranja.

CIFRA – MOŽ

Prav gotovo se spomnite pesmi Ive Mojzerja. »Cifra« je tisti del kovanca, kjer se nahaja njegova nominalna vrednost. »Mož« pa je druga stran, kjer je motiv na kovancu. Včasih je to bila glava v profilu vladajočega monarha in ta je bil v večini moškega spola. Od tod oznaka te strani kovanca.

Ivo Mojzer:  Cifra mož

Kadar ne veš za pot, gruntaš al' tja al' tod,
vrzi v zrak en groš. Hej, hopla cifra mož!
Al' ti cifra padla bo, al' bo padel mož,
al' pa v zraku bo ostal ta tvoj počen groš.

Danes tja in jutri tod,
nas pelje pot, skoz to življenje.
Spet in spet se križa pot,
ti ne veš, ne kam ne kod.

Na razpotju veš, ostal boš sam.
Greš in greš in greš, a kdove kam?
Greš in greš in greš, a kdo ve kod
gre prava pot.

Kadar ne veš za pot ...

Ob tej zanimivi odločitvi evropskih bank, ki je nastala predvsem zaradi političnega lobiranja, je pomembno še, da je mogoče vse te kovance dobiti kadarkoli. Saj so vsi vedno v obtoku! Kaj takega se je zgodilo prvič v človeški zgodovini! Preprosto greš v trgovino in nazaj prineseš prgišče kovancev. Med njimi ja zagotovo kakšen, ki ga še nimaš v svoji zbirki. In nenadoma so pričeli zbirati evro-kovance skoraj vsi ljudje!

Tako imamo naslednje »cifre«: en, dva in pet centov iz jekla z bakreno površino, deset, dvajset in petdeset centov iz bakrene zlitine »nordic gold«, za en in dva evra iz dvojne zlitine (notranjost zlitina bakra in niklja, obod zlitina niklja in medenine). Pri kovancu za dva evra sta zlitini v obodu in notranjosti obrnjeni. Skupaj je to 8 različnih kovancev.

Podobe na »cifri« za 1, 2 in 5 centov prikazujejo lego Evrope na globusu sveta. Kovanci za 10, 20 in 50 centov prikazujejo države članice EU (tudi tiste, ki ne uporabljajo evra). Kovanca za 1 in 2 evra prikazujeta Evropo brez meja. Na vseh kovancih je upodobljenih tudi 12 zvezd.

Torej, na »cifri« so vsi kovanci vseh držav oblikovani enako.

Na »možu« pa je podoba prepuščena oblikovalcem posamezne države. Nekatere države imajo na vseh osmih kovancih enak motiv, na primer grb, druge države pa imajo na vsakem kovancu drugačen motiv. Zanimivo je, da imajo Monako, San Marino in Vatikan, prav tako svoje narodne podobe kovancev, kljub temu, da niso članice Evropske unije, so pa z njo sklenile poseben sporazum o uporabi evra. Andora, Črna gora in Kosovo takega sporazuma niso podpisale, čeprav uporabljajo evro kot zakonito plačilno sredstvo. Zato nimajo svoje narodne podobe kovancev.

Ob tem Finska ne uporablja kovancev za en in za dva centa, vse cene imajo zaokrožene na 5 centov. Vendar pa so ob uvedbi evra skovali nekaj kovancev za 1 in 2 centa. Ker jih je malo, so izredno zanimivi za zbiralce. O podobnem ukrepu je razmišljala tudi Nizozemska. Še vedno pa so ti kovanci iz drugih držav, ki jih prinesejo v državo, zakonito plačilno sredstvo.

ZBIRALSKI RAJ

Torej! Seštejmo število različnih kovancev. Imam 17 držav Evropske monetarne unije (EMU) in še 3 nečlanice, skupaj je to 20 držav. Vsaka ima 8 kovancev, kar da zbirko 160 različnih kovancev. Temu rečemo osnovna zbirka evro-kovancev. Ena serija kovancev stane 0,01 + 0,02 + 0,05 + 0,10 + 0,20 + 0,50 + 1,00 + 2,00 = 3,88€. Skupaj bi stala serija vseh kovancev vseh držav po nominalni vrednosti 77,60€.

A obstaja kavelj! V mikrodržavah, kot sta Monako in Vatikan, so »narodni« evro-kovanci tako redki, da že običajna izdaja velja za zbirateljsko. Serija stane na zbirateljskem trgu tudi do 1.000,00€! Kar je 258-krat več, kot je dejanska vrednost teh kovancev. V San Marinu prodajajo po butikih sete osmih kovancev za približno 50,00€ ali za 12,8-krat več.

A leta 2005 so na kovancih za 10, 20 in 50 centov na »cifri« spremenili podobo Evrope. To prinese 3 x 20 = 60 dodatnih kovancev za v zbirko. Nekatere države dodatno kujejo kovance, ko zmanjka starih. Nemčija je kovance izdala 2002, 2003, 2004, 2005, 2006 in 2009. Na kovancu je vedno letnica kova. Ob tem Nemci kujejo kovance v petih kovnicah in so na kovancih njihove oznake A, D, F, G in J. Pravi zbiralec evro-kovancev zbira tudi te različice. Kovanec za 1,00€ iz leta 2002 stane 3,50€, iz 2003 stane 5,00€, itd. Najdražji je tisti iz leta 2005 iz kovnice G, ki stane celo 10,00€.  Tudi druge države so izdale kovance v več letih. Torej je različic več kakor tisoč! Pravi raj za zbiralce!

Vendar ... Vedno obstaja kakšen »toda«! Teh cen ne morete doseči s kovanci, ki ste jih dobili na blagajni »najboljšega soseda«. To velja le, če imate svetleč, neoksidiran kovanec neposredno iz banke ali kot pravijo zbiralci »bančno čist« (bankfresh). Ob tem mora biti zapakiran v srajčko ali v plastično škatlico, da se mu ne more zgoditi nič neprijetnega.

Prikaz slovenskih evro-kovancev prve serije iz leta 2007.

Začetni komplet v PVC vrečki in kovanci v bančni rolici.

Slovenija je izdala »svoje« kovance v dveh serijah leta 2007 in leto kasneje 2008. Kovanec za en evro prvega kova stane 4,50€ in drugega kova celo 12,00€. To pa zato, ker je bilo v prvi seriji nakovano 29.750.000 kosov, v drugi pa 11.250.000 primerkov. Če se spomnite, so nam ob začetku uvedbe evrov dodelili posebne »začetne« vrečke. V vrečki je bilo 8 kovancev za 1 cent, 7 kosov za 2 centa, 6 kosov za 5 centov, 6x 10 centov, 7x 20 centov, 4x 50 centov, štirje kovanci za 1 evro in 2 za 2 evro. Skupaj je bila vrednost kovancev v vrečki 12,52€. Če imate še kje shranjeno neodprto vrečko, jo lahko danes zbiralcem ponudite vsaj za 50,00€ (4x vrednost) ali pa še za več!

Na banki dobite kovance skupaj v rolicah. Če je rolica nepoškodovana, je njena vrednost 3x nad nominalo. Banka Slovenije ob vsaki novi seriji pripravi poseben album z vsemi novimi kovanci. Ti so položeni v PVC ležišče in vloženi v kartonski ovoj v velikosti cedeja. Komplet iz leta 2007 stane 95,00€ (24,5x vrednost), iz leta 2008 pa 65,00€ (9,5x vrednost) ... Ne, ne! Ni napaka v izračunu! Ta komplet namreč vsebuje še kovanec za 3,00 evre?!

Kako, kovanec za tri evre?

PRILOŽNOSTNE IZDAJE

E, tudi narodne banke posameznih držav niso priplavale po juhi! Že prej so se ob določenih priložnostih izdajali spominski kovanci različnih nazivnih vrednosti. Ti so bili med zbiralci vedno cenjeni in so bile njihove nakupne cene višje. Ko so uvedli evro, so se dogovorili, da bodo izdajali spominske kovance za dva evra. Na »možu« imajo namesto običajnega motiva drugo sliko, ki upodablja priložnost. Vendar so to še vedno kovanci, ki so v obtoku. Zato jih je mogoče v trgovini marsikdaj dobiti med drugimi novci. A njihova zbiralska vrednost je običajno 50x večja od nazivne. A le drobna opomba: ne tisti iz trgovine, temveč lesketajoči, bleščeči v PVC škatlici!

Nekatere države, med njimi tudi Slovenija, izdajajo posebne priložnostne kovance za tri evre. Tudi ti so plačilno sredstvo v tisti državi, ki jih je izdala. A ne verjamem, da jih boste kdaj dobili na blagajni, saj hitro »poniknejo« v zbiralske albume. Ob teh priložnostnih se izdajajo še darilni ali zakladni kovanci iz srebra vredni 30,00€ in iz zlata vredni 100,00€. Toliko so vredni, ko jih kupite pri Narodni banki Slovenije, oziroma pri njeni pooblaščeni prodajalki Deželni banki Slovenije. Med zbiralci je cena za srebrnik okrog 150,00€ (5x) in  za zlatnik okrog 1.000,00€ (10x). Zdaj, ko je kriza in ceni zlata ter srebra rasteta, je njihova zakladna vrednost še višja!

Priložnostni kovanci za 3,00€: Predsedovanje Slovenije EU (2008), Edvard Rusjan, polet prvega motornega letala na Slovenskem (2009),Ljubljana prestolnica knjige (2010), 20.letnica Slovenske samostojnosti (2011)

Še o Finski, kajti oni so izdali priložnostne kovance za 5,00€, ki so tudi redno plačilno sredstvo.

KO IMAJO OTROCI DENAR, KRAMARJI SLUŽIJO

Na osnovi te zbiralske strasti temelji tudi silna industrija, ki jo podpira. Najprej so tu različna čistila in topila, ki uničijo zelenega bakrenega volka ali posvetlijo oksidiran nikelj ter izbrišejo vse mastne prstne odtise. Nato so tukaj proizvajalci povečeval od navadnih leč do digitalnih mikroskopov. Sledijo jim izdelovalci PVC žepkov, srajčk, albumov in podobnega za shranjevanje kovancev. Vrhunec pa predstavljajo izdelovalci škatel, skrinj in omar s ključavnicami s kodirnimi sistemi ter alarmnih naprav. Seveda ne smemo pozabiti še na založnike strokovne literature in izdajatelje katalogov. Še to: zadnji katalog vseh evro-kovancev obsega več kakor 420 strani in vsebuje cene za več kakor 19.000 različic evro-kovancev, kompletov in skupinskih izdaj!

Pri nas je mogoče dobiti vse, kar je povezano z zbiranjem evro-kovancev v trgovinah s filatelističnim in numizmatičnim gradivom ali vsako leto konec marca na specializiranem sejmu Collecta v Ljubljani.

 

DODATEK - POJASNILO
Evro oz. euro (oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR)
je denarna enota v 19 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija.

Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih.

Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU). Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

 

Pripravil ANDY
Prvič objavljeno v reviji Denar, avgust 2011

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Feb 2019 at 13:35

0 ogledov

Dr. Milan Zver: Sredstva za mlade, izobraževanje in šport bomo povečali na 45 milijard evrov
Danes je odbor za kulturo in izobraževanje sprejel poročilo o novem programu Erasmus+, ki ga je pripravil glavni poročevalec Evropskega parlamenta, dr. Milan Zver.  Erasmus+ je eden izmed najbolj priljubljenih programov EU, saj krepi evropsko identiteto, povečuje možnosti za zaposlitev ter daje udeležencem znanja in spretnosti za boljše zasebno in poklicno življenje. Odbor je poročilo, s katerim se poveča tudi proračun programa na okoli 45 milijard evrov, soglasno in prepričljivo podprl. »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. Novi Erasmus+ na eni strani združuje tri velike nove pobude, Mrežo evropskih univerz, pobudo OdkrijEU in Centre poklicne odličnosti, na drugi strani pa bo izboljšal in nadgradil že obstoječe, tradicionalne aktivnosti.  Tako bo z novim programom več možnosti za učenje tujih jezikov, za mobilnost šolarjev in profesorjev v osnovnih in srednjih šolah, pa za mobilnost vzgojiteljev v predšolski vzgoji ter za projekte za odrasle. Novost bo mobilnost za športne trenerje in za posamezne športnike. Novi program prinaša tudi več možnosti za izvedbo manjših projektov v manjših organizacijah, ki so do sedaj imele težave pri dostopanju do programa.  »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. »Ponosen sem na zakonodajno delo, ki smo ga opravili za to, da bo prihodnji Erasmus+ program v prenovljeni, posodobljeni obliki polno zaživel. V dolgotrajnem delu smo našli mnogo rešitev, med drugim tudi za administrativno poenostavitev programa« je povedal dr. Zver in ob tem dodal, da tudi na podlagi tega opravljenega dela »program postaja bolj pravičen in bolj vključujoč.«  »Še posebej vesel sem široke podpore političnih skupin za končno besedilo. Ko bomo vstopili v trialog z Evropsko komisijo in s Svetom, bomo tako imeli močen mandat Parlamenta, ki ga bomo potrebovali, če bomo želeli v programu okrepiti tradicionalne aktivnosti na področju izobraževanja, mobilnosti, mladine in športa ter dodati še tri velike nove, že prej omenjene iniciative,« je poudaril evropski poslanec.  Dr. Milan Zver je tudi zaradi široke politične podpore optimističen glede povečanja evropskega proračuna za ta program.  Evropski poslanec je na seji spomnil tudi na prizadevanja Evropske ljudske stranke v pogajanjih z ostalimi političnimi skupinami: “Branili in ohranili smo sredstva za višješolske in univerzitetne programe mobilnosti, pa tudi finančna sredstva za podprogram Jean Monet. Povečali smo sredstva za poklicno izobraževanje, za odrasle, šole in šport, obenem pa smo zavrnili možnost, da bi se vnaprej omejevalo sredstva za pobudo OdkrijEU in Mrežo evropskih univerz, saj morata ti dve pobudi najprej polno zaživeti, šele nato pa bomo lahko ocenjevali njihovo uspešnost,« je še povedal dr. Milan Zver in dodal, da "smo v naši politični skupini  močno podprli tudi koncept evropske dodane vrednosti, ki pa seveda ne pomeni, da morajo  biti vse aktivnosti nad-nacionalne,« je zaključil dr. Zver. Erasmus+ je program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport in je eden najbolj prepoznanih programov že od svoje uveljavitve v letu 1987. Stotisoče mladih je preko omenjenega programa prebivalo v drugi državi članici, spoznavalo raznolikost in različnost Evropske unije, širilo svoje kompetence in znanja in si povečalo možnosti za zaposljivost. Ne gre se čuditi, da je Erasmus+ med najbolj popularnimi evropskimi programi, ki predstavlja pravo zgodbo o uspehu v delovanju Evropske unije. Kratek povzetek današnjega dogajanja si lahko ogledate v videu. Video prispevek je pripravljen v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/en/vote-on-erasmus-the-union-programme-for-education-training-youth-and-sport--extracts-from-the-vote-and-statement-by-milan-zver-eppsi-rapporteur-ep-committee-on-culture-and-education-_I168019-V_v)

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Tue, 19. Feb 2019 at 06:27

204 ogledov

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja. Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič. Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil. Konec zgodbe? Ne! Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov. To ni naš cilj mar ne? V.K.T.
Teme
numizmatika

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Koliko stane en evro?