SI
Koliko stane en evro?
En evro stane natančno toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačati zanj.
V Fokusu
Zanimivo

Torek, 28. november 2017 ob 17:30

Odpri galerijo

Nenavadno naslovno vprašanje zagotovo zahteva dodatno pojasnilo. A pojdimo lepo po vrsti! Prvega januarja 1999 je bil evro v Evropski skupnosti uveden kot "knjižni" denar. Pravi, "otipljivi" denar pa je prišel v obtok natančno eno leto pozneje. Slovenija je evro uvedla leta 2007. Pri tem so ob uvedbi evra sprejeli zanimivo odločitev, da je na kovancih dovoljeno, da vsaka država oblikuje eno stran po svoje. S tem so sprožili, zavestno ali nehote, pravo zbiralsko mrzlico po vsem svetu.

Pomembna je, namreč, pomenska razlika med besedama, oz pojmoma »je vreden« in »stane«. Vrednost enega evra je vedno en evro, to je njegova nazivna vrednost. A njegova cena je različna. Kot sem že dejal, en evro stane toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačati zanj. Tudi v bančnih in finančnih krogih je cena neke valute različna. Spreminja se s časom in v prostoru. Ima lahko neko osebno, sentimentalno vrednost. Če ga najdemo na cesti, je tovrstna vrednost nizka. Če pa smo se trudili in trdo delali, da smo si ta evro prislužili, je njegova osebna, čustvena vrednost zelo visoka. Pri bolestnem skopuhu se ta navezanost na denar tako zviša, da se mu ni pripravljen odreči, pa čeprav bo umrl od lakote.

ZBIRANJE

Zbiranje predmetov, ki so si podobni ali imajo neko skupno značilnost, je zakoreninjeno v človeškem genskem zapisu. Verjetno vse skupaj temelji na tem, da smo ljudje v svojem bistvu nabiralci. Naši predniki so v pradavnini zbirali, na primer, lepe barvaste okrogle kamenčke, raznovrstne školjke, itd.

Po drugi svetovni vojni se je »moda« zbiranja določenih predmetov spreminjala od zbiranja znamk, starega denarja (numizmatika), serviet, podstavkov za pivo do značk in telefonskih kartic. Prav na začetku tega tisočletja so med zbiralci prevladovali tisti, ki so si izmenjevali stotine telefonskih kartic z vsega sveta. Dotlej zelo številni zbiralci znamk so bili odrinjeni na rob.

Ob tem so bili redki zbiralci tudi numizmatiki. Težko je bilo priti do določenih kovancev in bankovcev. Starine, ki jih najdemo zakopane, morajo biti predane muzejem in posledično je težko priti do noriških, rimskih ali zgodnje-srednjeveških novcev. Vsi ti nimajo več nobene lastne, nazivne vrednosti. Niti vrednost kovine iz katere so narejeni ni bistvena. V zbiralskih krogih je vrednost odvisna od ponudbe in povpraševanja. Čim redkejši je kovanec ali bankovec in čim več ljudi si ga želi pridobiti, tem višja je njegova vrednost.

Ko so se pojavili evrski kovanci z različnimi motivi na »možu«, je izbruhnila dotlej nevidena mrzlica zbiranja.

CIFRA – MOŽ

Prav gotovo se spomnite pesmi Ive Mojzerja. »Cifra« je tisti del kovanca, kjer se nahaja njegova nominalna vrednost. »Mož« pa je druga stran, kjer je motiv na kovancu. Včasih je to bila glava v profilu vladajočega monarha in ta je bil v večini moškega spola. Od tod oznaka te strani kovanca.

Ivo Mojzer:  Cifra mož

Kadar ne veš za pot, gruntaš al' tja al' tod,
vrzi v zrak en groš. Hej, hopla cifra mož!
Al' ti cifra padla bo, al' bo padel mož,
al' pa v zraku bo ostal ta tvoj počen groš.

Danes tja in jutri tod,
nas pelje pot, skoz to življenje.
Spet in spet se križa pot,
ti ne veš, ne kam ne kod.

Na razpotju veš, ostal boš sam.
Greš in greš in greš, a kdove kam?
Greš in greš in greš, a kdo ve kod
gre prava pot.

Kadar ne veš za pot ...

Ob tej zanimivi odločitvi evropskih bank, ki je nastala predvsem zaradi političnega lobiranja, je pomembno še, da je mogoče vse te kovance dobiti kadarkoli. Saj so vsi vedno v obtoku! Kaj takega se je zgodilo prvič v človeški zgodovini! Preprosto greš v trgovino in nazaj prineseš prgišče kovancev. Med njimi ja zagotovo kakšen, ki ga še nimaš v svoji zbirki. In nenadoma so pričeli zbirati evro-kovance skoraj vsi ljudje!

Tako imamo naslednje »cifre«: en, dva in pet centov iz jekla z bakreno površino, deset, dvajset in petdeset centov iz bakrene zlitine »nordic gold«, za en in dva evra iz dvojne zlitine (notranjost zlitina bakra in niklja, obod zlitina niklja in medenine). Pri kovancu za dva evra sta zlitini v obodu in notranjosti obrnjeni. Skupaj je to 8 različnih kovancev.

Podobe na »cifri« za 1, 2 in 5 centov prikazujejo lego Evrope na globusu sveta. Kovanci za 10, 20 in 50 centov prikazujejo države članice EU (tudi tiste, ki ne uporabljajo evra). Kovanca za 1 in 2 evra prikazujeta Evropo brez meja. Na vseh kovancih je upodobljenih tudi 12 zvezd.

Torej, na »cifri« so vsi kovanci vseh držav oblikovani enako.

Na »možu« pa je podoba prepuščena oblikovalcem posamezne države. Nekatere države imajo na vseh osmih kovancih enak motiv, na primer grb, druge države pa imajo na vsakem kovancu drugačen motiv. Zanimivo je, da imajo Monako, San Marino in Vatikan, prav tako svoje narodne podobe kovancev, kljub temu, da niso članice Evropske unije, so pa z njo sklenile poseben sporazum o uporabi evra. Andora, Črna gora in Kosovo takega sporazuma niso podpisale, čeprav uporabljajo evro kot zakonito plačilno sredstvo. Zato nimajo svoje narodne podobe kovancev.

Ob tem Finska ne uporablja kovancev za en in za dva centa, vse cene imajo zaokrožene na 5 centov. Vendar pa so ob uvedbi evra skovali nekaj kovancev za 1 in 2 centa. Ker jih je malo, so izredno zanimivi za zbiralce. O podobnem ukrepu je razmišljala tudi Nizozemska. Še vedno pa so ti kovanci iz drugih držav, ki jih prinesejo v državo, zakonito plačilno sredstvo.

ZBIRALSKI RAJ

Torej! Seštejmo število različnih kovancev. Imam 17 držav Evropske monetarne unije (EMU) in še 3 nečlanice, skupaj je to 20 držav. Vsaka ima 8 kovancev, kar da zbirko 160 različnih kovancev. Temu rečemo osnovna zbirka evro-kovancev. Ena serija kovancev stane 0,01 + 0,02 + 0,05 + 0,10 + 0,20 + 0,50 + 1,00 + 2,00 = 3,88€. Skupaj bi stala serija vseh kovancev vseh držav po nominalni vrednosti 77,60€.

A obstaja kavelj! V mikrodržavah, kot sta Monako in Vatikan, so »narodni« evro-kovanci tako redki, da že običajna izdaja velja za zbirateljsko. Serija stane na zbirateljskem trgu tudi do 1.000,00€! Kar je 258-krat več, kot je dejanska vrednost teh kovancev. V San Marinu prodajajo po butikih sete osmih kovancev za približno 50,00€ ali za 12,8-krat več.

A leta 2005 so na kovancih za 10, 20 in 50 centov na »cifri« spremenili podobo Evrope. To prinese 3 x 20 = 60 dodatnih kovancev za v zbirko. Nekatere države dodatno kujejo kovance, ko zmanjka starih. Nemčija je kovance izdala 2002, 2003, 2004, 2005, 2006 in 2009. Na kovancu je vedno letnica kova. Ob tem Nemci kujejo kovance v petih kovnicah in so na kovancih njihove oznake A, D, F, G in J. Pravi zbiralec evro-kovancev zbira tudi te različice. Kovanec za 1,00€ iz leta 2002 stane 3,50€, iz 2003 stane 5,00€, itd. Najdražji je tisti iz leta 2005 iz kovnice G, ki stane celo 10,00€.  Tudi druge države so izdale kovance v več letih. Torej je različic več kakor tisoč! Pravi raj za zbiralce!

Vendar ... Vedno obstaja kakšen »toda«! Teh cen ne morete doseči s kovanci, ki ste jih dobili na blagajni »najboljšega soseda«. To velja le, če imate svetleč, neoksidiran kovanec neposredno iz banke ali kot pravijo zbiralci »bančno čist« (bankfresh). Ob tem mora biti zapakiran v srajčko ali v plastično škatlico, da se mu ne more zgoditi nič neprijetnega.

Prikaz slovenskih evro-kovancev prve serije iz leta 2007.

Začetni komplet v PVC vrečki in kovanci v bančni rolici.

Slovenija je izdala »svoje« kovance v dveh serijah leta 2007 in leto kasneje 2008. Kovanec za en evro prvega kova stane 4,50€ in drugega kova celo 12,00€. To pa zato, ker je bilo v prvi seriji nakovano 29.750.000 kosov, v drugi pa 11.250.000 primerkov. Če se spomnite, so nam ob začetku uvedbe evrov dodelili posebne »začetne« vrečke. V vrečki je bilo 8 kovancev za 1 cent, 7 kosov za 2 centa, 6 kosov za 5 centov, 6x 10 centov, 7x 20 centov, 4x 50 centov, štirje kovanci za 1 evro in 2 za 2 evro. Skupaj je bila vrednost kovancev v vrečki 12,52€. Če imate še kje shranjeno neodprto vrečko, jo lahko danes zbiralcem ponudite vsaj za 50,00€ (4x vrednost) ali pa še za več!

Na banki dobite kovance skupaj v rolicah. Če je rolica nepoškodovana, je njena vrednost 3x nad nominalo. Banka Slovenije ob vsaki novi seriji pripravi poseben album z vsemi novimi kovanci. Ti so položeni v PVC ležišče in vloženi v kartonski ovoj v velikosti cedeja. Komplet iz leta 2007 stane 95,00€ (24,5x vrednost), iz leta 2008 pa 65,00€ (9,5x vrednost) ... Ne, ne! Ni napaka v izračunu! Ta komplet namreč vsebuje še kovanec za 3,00 evre?!

Kako, kovanec za tri evre?

PRILOŽNOSTNE IZDAJE

E, tudi narodne banke posameznih držav niso priplavale po juhi! Že prej so se ob določenih priložnostih izdajali spominski kovanci različnih nazivnih vrednosti. Ti so bili med zbiralci vedno cenjeni in so bile njihove nakupne cene višje. Ko so uvedli evro, so se dogovorili, da bodo izdajali spominske kovance za dva evra. Na »možu« imajo namesto običajnega motiva drugo sliko, ki upodablja priložnost. Vendar so to še vedno kovanci, ki so v obtoku. Zato jih je mogoče v trgovini marsikdaj dobiti med drugimi novci. A njihova zbiralska vrednost je običajno 50x večja od nazivne. A le drobna opomba: ne tisti iz trgovine, temveč lesketajoči, bleščeči v PVC škatlici!

Nekatere države, med njimi tudi Slovenija, izdajajo posebne priložnostne kovance za tri evre. Tudi ti so plačilno sredstvo v tisti državi, ki jih je izdala. A ne verjamem, da jih boste kdaj dobili na blagajni, saj hitro »poniknejo« v zbiralske albume. Ob teh priložnostnih se izdajajo še darilni ali zakladni kovanci iz srebra vredni 30,00€ in iz zlata vredni 100,00€. Toliko so vredni, ko jih kupite pri Narodni banki Slovenije, oziroma pri njeni pooblaščeni prodajalki Deželni banki Slovenije. Med zbiralci je cena za srebrnik okrog 150,00€ (5x) in  za zlatnik okrog 1.000,00€ (10x). Zdaj, ko je kriza in ceni zlata ter srebra rasteta, je njihova zakladna vrednost še višja!

Priložnostni kovanci za 3,00€: Predsedovanje Slovenije EU (2008), Edvard Rusjan, polet prvega motornega letala na Slovenskem (2009),Ljubljana prestolnica knjige (2010), 20.letnica Slovenske samostojnosti (2011)

Še o Finski, kajti oni so izdali priložnostne kovance za 5,00€, ki so tudi redno plačilno sredstvo.

KO IMAJO OTROCI DENAR, KRAMARJI SLUŽIJO

Na osnovi te zbiralske strasti temelji tudi silna industrija, ki jo podpira. Najprej so tu različna čistila in topila, ki uničijo zelenega bakrenega volka ali posvetlijo oksidiran nikelj ter izbrišejo vse mastne prstne odtise. Nato so tukaj proizvajalci povečeval od navadnih leč do digitalnih mikroskopov. Sledijo jim izdelovalci PVC žepkov, srajčk, albumov in podobnega za shranjevanje kovancev. Vrhunec pa predstavljajo izdelovalci škatel, skrinj in omar s ključavnicami s kodirnimi sistemi ter alarmnih naprav. Seveda ne smemo pozabiti še na založnike strokovne literature in izdajatelje katalogov. Še to: zadnji katalog vseh evro-kovancev obsega več kakor 420 strani in vsebuje cene za več kakor 19.000 različic evro-kovancev, kompletov in skupinskih izdaj!

Pri nas je mogoče dobiti vse, kar je povezano z zbiranjem evro-kovancev v trgovinah s filatelističnim in numizmatičnim gradivom ali vsako leto konec marca na specializiranem sejmu Collecta v Ljubljani.

 

DODATEK - POJASNILO
Evro oz. euro (oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR)
je denarna enota v 19 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija.

Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih.

Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU). Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

 

Pripravil ANDY
Prvič objavljeno v reviji Denar, avgust 2011

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Thu, 13. Dec 2018 at 16:00

85 ogledov

Narodni heroj MIHAJLO /Mehdi Huseynzad vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom
V Spominskem gaju generala Maistra v mariborski četrti Melje sta ob 100 letnici rojstva narodnega heroja MIHAJLA /Mehdi Huseynzada Veleposlaništvo republike Azerbajdžan in Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana pripravila krajšo spominsko slovesnost. Ob delegaciji Azerbajdžana, ki jo je vodil veleposlanik na Dunaju Galib Israfilov, članov društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana s predsednikom Andrejem Komparo, so se spominske slovesnosti udeležili tudi predstavniki MO Maribor. Delegacija Azerbajdžana je pred spomenik heroja Mihajla položila spominske vence. V krajšem programu je bila zbranim predstavljena življenjska pot Mehdi Huseynzada, ki je padel v boju z nacističnimi vojaki 1944. leta, 1957. leta pa so ga proglasili za heroja SZ. Da je prav heroj Mihajlo tista vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom je dejal veleposlanik Azerbajdžana na Dunaju Galib Israfilov, mariborski podžupan Saša Pelko pa zagotovil, da bo mesto še naprej z vso pozornostjo skrbelo za spomenik heroju Mihajlu. Član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana Rudi Matjašič pa meni, da bi lahko vezi,ki jih je med narodoma stkal spomin na heroja Mihajla, državi izkoristili za krepitev gospodarskega in drugih obliko sodelovanja.   

Thu, 13. Dec 2018 at 12:54

107 ogledov

Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti terorizmu
Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je več kot očiten znak, da se morajo tudi evropski politični odločevalci na tovrstne napade odzivati hitro in učinkovito. Eden od takšnih nujno potrebnih korakov k učinkovitemu boju proti terorizmu je tudi poročilo posebnega odbora za boj proti terorizmu, ki je bilo včeraj sprejeto v Evropskem parlamentu, in s katerim se predlaga sprejem več ukrepov za večanje varnosti državljank in državljanov po celotnem evropskem kontinentu. Evropski poslanec dr. Milan Zver pričakuje, da bodo tako Evropska komisija kot tudi države članice naredile vse v smeri, da bodo posameznikom in skupinam onemogočile izvrševanje njihovih terorističnih groženj, obenem pa, da bodo v okviru svoje zakonodaje implementirale ukrepe, ki bodo povečevali varnost vseh državljank in državljanov na evropskem kontinentu. »S sprejemom poročila smo postavili dobre temelje za odločen pristop Evropske unije k različnim terorističnim grožnjam,  s katerimi se soočamo,« je prepričan dr. Milan Zver, ki izpostavlja, da gre več konkretnih priporočil in predlogov poročila v smeri Evrope, ki bo varna za vse državljanke in državljane vseh držav članic. »Predlagamo ukrepe za izmenjavo informacij med nacionalnimi preiskovalnimi in obveščevalnimi organi, za kar bi moral biti zadolžen Europol. Pomembno je, da je izmenjava informacij hitra, učinkovita, brez zastojev. Tako kot teroristi ne poznajo meja, tudi izmenjava informacij o teroristih in potencialnih terorističnih grožnjah, ne sme poznati meja,« je prepričan evropski poslanec.  »Nadalje predlagamo ukrepe, s katerimi bomo blokirali finančne transakcije teroristov in različnih organizacij, ki financirajo terorizem. Evropska unija v tem pogledu nujno potrebuje program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti,« ocenjuje dr. Zver. Obenem evropski poslanec izpostavlja ukrepe, s katerimi bi ustrezno pristopili k radikalizaciji in ekstremizmom. »V Evropski uniji bi morali razviti ničelno stopnjo tolerance do ekstremizmov in radikalizmov, vsaka država članica pa bi morala sprejeti niz ukrepov v zvezi z omejevanjem ekstremističnih skupin. V digitalni dobi, v kateri živimo, pa je pomembno spregovoriti tudi o veliki odgovornosti tako tradicionalnih kot tudi družbenih medijev, ki bi morali ustrezno sankcionirati objave, ki napeljujejo ranljive družbene skupine k radikalizaciji in ekstremizmu,« poudarja dr. Zver, ki obenem posebej izpostavlja še ustrezno zaščito žrtev terorističnih napadov in njihovih družin. »Žrtve in družine žrtev terorističnih napadov potrebujejo posebno skrb in zaščito, ne le neposredno po napadih, ki spremenijo njihova življenja, temveč tudi v letih, ki napadu sledijo. Žrtve bi tako vsekakor morale dobiti ustrezno pravno in finančno pomoč,” je prepričan dr. Zver, ki se prav tako strinja z vzpostavitvijo Evropskega koordinacijskega centra za žrtve terorizma.   Evropski poslanec dr. Milan Zver se zavzema tudi za ustanovitev stalnega odbora, ki bi spremljal dogajanja v povezavi z varnostjo držav članic in terorističnimi grožnjami. »Takšen odbor bi še posebej obravnaval občutljive varnostne informacije, ki smo jih obravnavali tudi doslej. Prav na tem dosedanjem dobrem sodelovanju med različnimi organi držav članic in odborom za boj proti terorizmu, temelji predlog o oblikovanju stalnega odbora Evropskega parlamenta,« še poudarja evropski poslanec.
Teme
numizmatika

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Koliko stane en evro?