Ob svetovnem dnevu znanosti- bo soboto 11.11. in 12.11.2017 Balassijev inštitut priredil mednarodno prvenstvo v hitrostnem reševanju Rubikove kocke.

 

Na dvodnevnem dogodku se bodo udeleženci, kot tudi učenci osnovnih in srednjih šol lahko mojstrskih trikov učili od najboljših. Dogodek namreč organiziramo skupaj s slovenskimi ter madžarskimi prvaki in hkrati delegati - Jernej Omulec, Niki Placskó, Olivér Perge in Petra Kobal Vogrinec.

 Lanski zmagovalec Ljubljana Open 2016, Staš Zupan, je za 'dešifriranje' Rubikove kocke potreboval pičlih 6,90 sekund. Bo kdo letos imel hitrejše prste? Štirideset tekmovalcev se bo pomerilo v številnih kategorijah (3x3x3, 7x7x7, Megaminx, Pyraminx, 5x5x5,…)

 

Rubikova kocka, prvotno sicer poimenovana Magična kocka, je svetovno znana igrača oziroma mehanska uganka. Rubikova kocka je nastala izpod rok madžarskega kiparja, profesorja in izumitelja Ernőja Rubika leta 1974. Originalna Rubikova kocka deluje po sistemu 3x3x3. Kocko sestavlja 26 manjših kock, ki jih igralec vrti okoli skupnega jedra, ima šest barvnih ploskev, vsako pa sestavlja devet manjših kvadratnih ploskev. Za sestavljeno se smatra ko je na vsaki ploskvi kocke ena barva. Izumitelj je uganko poimenoval Magična kocka, leta 1980 pa so jo preimenovali. Današnja Rubikova kocka je ena najbolj prodajanih igrač na svetu.

 Zgodovina Nastanek Rubikove kocke torej sega v leto 1974 in še danes je Rubikova kocka izredno priljubljena igrača oziroma uganka, saj njej v čast prirejajo razna srečanja, Svetovno združenje za kocko (World Cube Association) pa organizira redna srečanja in prvenstva v reševanju Rubikove kocke.

Trenuten rekorder v reševanju Rubikove kocke je 15-letnik, Patric Ponce, Američan, ki je potreboval 4,96 sekund. Rekord je padel 30. avgusta v Virginii, ZDA.

 

Kdo ve, morda pa ta vikend pade novi rekord ravno v Ljubljani, saj pri čakujemo tekmovalce iz Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške in tudi Francije.

 

 

Mirjana Ivanuša-Bezjak