Slovenci po svetu so po besedilu Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja zdomci in izseljenci, ki bivajo v sosednjih državah zunaj območja opredeljenega kot zamejstvo in v ostalih evropskih ter izven-evropskih državah. Tako imamo pravzaprav dve kategoriji Slovencev po svetu: zdomci in izseljenci. Naši rojaki - zdomci so po večini naseljeni v državah EU (Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska,..) kot tudi v Švici in so razlogi za odhod iz matične domovine predvsem ekonomske narave. Največji del slovenske zdomske diaspore je tako v Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Določeni razlogi so narekovali tudi nastanek slovenskega izseljenstva, ki pa se nahaja v državah preko oceanov. Tako so velike slovenske skupnosti v ZDA, Kanadi, Argentini in ostalih državah Latinske Amerike, Avstraliji ter državah Azije, Afrike in Oceanije, vendar v slednjih v manjšem številu. Posebej je zaznati, da se v kategoriji izseljenstva oz. v oddaljenih državah pojavljajo izseljenci iz "novodobnih" podjetnikov. Posebno poglavje po letu 1991 (razpad bivše Jugoslavije) pa predstavljajo slovenski rojaki v republikah bivše Jugoslavije. Tako so slovenska društva na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori in v Makedoniji. Razpad Jugoslavije je naše rojake na tem območju tako rekoč čez noč opredelil kot državljane drugih držav, vendar jih vez z matično domovino, slovenskim jezikom in kulturo vedno bolj ponovno navezuje na Republiko Slovenijo. Urad Vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu tako v svojem delokrogu posebno pozornost polaga samemu sodelovanju s slovenskimi društvi po svetu kot tudi spremljanju njihovega "pravnega in socialnega statusa" v državah v katerih živijo in to vse v skladu z normami EU.

Prvi rojaki so domovino zapuščali že v zadnji četrtini 19. stoletja, nato so odhodi potekali v "intervalih" v 30.-tih letih, po II. svetovni vojni in nato še v 50.-tih in 60-tih letih, kjer pa je odhod narekoval predvsem gospodarski vidik. Tako se danes v teh državah srečujemo že s tretjo, ponekod tudi s četrto generacijo Slovencev. In ravno tem je potrebno nameniti največ skrbi, da se s starejšimi generacijami slovenstvo ne konča. Pri tem je potrebno tudi upoštevati spremembo situacije, časa in potreb novih generacij kar pa lahko v veliki meri uresničimo samo s skupnimi močmi in nalogami - Slovence v matični domovini in Slovencev po svetu.

Po ocenah Urada Vlade RS za Slovence (http://www.uszs.gov.si/si/  se Slovenci po svetu nahajajo in živijo:

 Slovenci v državah nekdanje SFRJ:

  • BIH (6.000), Srbija (10.000), Makedonija (500), Črna gora (100)

 

Slovenska pretežno ekonomska migracija v evropskih državah

  • Nemčija (40.000), Francija (10.000), Švica (5.000), Švedska (5.000), Benelux (8.000), VB (1.500) – vračanje starejših generacij in odhodi novih

 

Slovensko izseljenstvo (ekonomska, politična migracija)

  • ZDA (200.000), Kanada (40.000), Argentina (25.000), Urugvaj (1.000), Brazilija (1.000), Venezuela (500), Afrika, Arabski polotok (500), Avstralija (20.000)

Organiziranje Slovencev zunaj RS je zelo razgibano in pestro glede na oblike:

  1. Kulturne ustanove
  2. Verske ustanove
  3. Politična združenja
  4. Izobraževalne in znanstvene ustanove
  5. Športna združenja
  6. Mediji
  7. Gospodarska združenja
  8. Poslovni klubi

Slovenci po svetu predstavljajo neprecenljivo povezavo z domovino in ponosno zastopajo svoje slovenske prednike, ki so pred leti iskali svoje priložnosti v tujini ter se tam naselili.

Na prvem programu Radia Slovenija je vsak petek ob 21.05 uri oddaja z naslovom Slovenci po svetu.

Mirjana Ivanuša-Bezjak