SI
Nož iz obsidijana
Trgovanje je človeška dejavnost že od vsega začetka
V Fokusu
Zanimivo

Nedelja, 22. oktober 2017 ob 13:40

Odpri galerijo

Mnogi menijo, da je trgovanje nekaj novejšega v človeški zgodovini. Po njihovem bi se naj trgovina pričela šele z ustanovitvijo prvih držav, na primer Egipta. Vendar temu ni tako. Ljudje s(m)o trgovali že v starejši kameni dobi. Pravzaprav je to lastnost naše vrste že od samega začetka.

Prvi človečnjaki so se pričeli pojavljati pred več kakor 7 milijoni let, vrsta homo (človek) pa se je pojavila pred več kakor 2 milijonoma let. Vse vrste imajo svoj začetek v Afriki. Vendar so se nekatere razselile tudi v Evropo in Azijo. Sodobna človeška vrsta (Homosapiens) se je pojavila pred okrog 350.000 leti, a je pred 73.000 leti skoraj izumrla zaradi večje ohladitve, ki je nastala zaradi gigantskega vulkanskega izbruha na otoku Sumatra. Ostanke vulkana danes prekriva jezero Toba. Ta vulkanska erupcija je zelo ohladila ozračje in izbrisala mnoge rastlinske ter živalske vrste in skoraj uničila vse človeške vrste. A prav to je pričetek naše sodobne človeške vrste, ki je poselila ves planet. Vsi, ki sedaj obstajamo na planetu, izhajamo iz skupnega para, ki je med maloštevilnimi preživel katastrofo na Etiopskem višavju v Afriki. Od tistega trenutka naprej poznamo umetnost (poslikava votlin, telesa in njegovo okraševanje, glasba) in trgovanje (trgovino).

Razvoj človeške vrste Homo in prikaz razselitve po vsej Zemlji.

NOŽ IZ OBSIDIJANA

Civilizacija se prične z osebno lastnino. Celo v najbolj primitivnih kamenodobnih skupnostih ima nekdo svoje orodje, ki ga ne deli z nikomer. Najzgodnejši najdeni primeri posebnega orodja so noži iz obsidiana – vulkanskega stekla, ki so stari 20.000 in več let. Dokaz, da so bili predmet trgovanja v zgodnji kameni dobi, je primerek, ki so ga našli na Švedskem. Ker sestava stekla ni vedno enaka, lahko izsledimo izvor – vulkan, ki ga je izbruhal. Tako so »švedski« kamenodobni nož izdelali iz stekla, ki ga je izbruhal vulkan v Armeniji v Mali Aziji, skoraj 3500 km vstran! Torej, še preden smo postavili prve stalne naselbine in se začeli ukvarjati s kmetijstvom, ko še nismo poznali vlad in organizirane religije, smo ljudje že na veliko trgovali.

Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane zaradi velikih pritiskov in temperature pri vulkanskem izbruhu iz kremena. Obklesati ga je mogoče tako, da je debelina rezila le nekaj molekul. Tako je rezilo izredno ostro in pestnjak – nož tudi zelo lahek. Torej je bil za kamenodobnega človeka to luksuzni izdelek največje vrednosti. V naravi najdemo ob črnih primerkih še zelene, rjave, brezbarvne in bele, kar nastane zaradi različnih kovinskih primesi. V nekaterih najdemo neenakomerno razporejene kristale kristobalita, ki so na črni podlagi videti kakor snežinke. Včasih se ujamejo vanj plinski mehurčki in mu lahko dajo zlati sijaj. V kameni dobi so poleg rezil iz njega izdelovali še osti za puščice in kopja ter ga gladili v prva preprosta zrcala! Izdelki iz obsidiana so bili zgodnje kamenodobni luksuzni predmeti in z njimi je bil precej velik promet. Pri arheoloških izkopavanjih so našli mnogo primerkov predvsem na Bližnjem vzhodu in po vsem Sredozemlju. Od tukaj so se širili čez celinsko Evropo do Baltika in še naprej.

Tipični primerek obsidiana, vulkanskega stekla nastalega iz kremena

Vendar najpomembnejša trgovska dobrina tistega obdobja ni sijajno vulkansko steklo, temveč ideje in znanje. Prav to prenašanje novih zamisli je zelo pospešilo tvorjenje sodobne človeške civilizacije. S trgovanjem smo se preobrazili iz »lovske živali« v »graditelje civilizacije«.

VEDNO VEČ TRGOVSKIH IZDELKOV

Naslednje zelo zanimivo trgovsko blago so kamnite skodele iz kloritita in steatita (mehka, bela kamnina), ki jih je izdelovala ena od zgodnjih poljedelskih civilizacij Tepe Yaya v jugozahodnem Iranu pred 15.000 leti. Njihove skodele je moč najti v mnogih arheoloških najdiščih v Mezopotamiji in širše od Sirije do Uzbekistana ter celo v dolini reke Ind (Pakistan).

Sčasoma so se trgovske vezi vedno bolj krepile. Z odkritjem taljenja kovin, najprej bakra, se je povečalo število izdelkov s katerimi je bilo mogoče trgovati. V Anatoliji (danes del Turčije) so v ostankih človeški bivališč našli školjke iz Egejskega morja in okrasje iz jantarja, ki je prišel z obal Baltiškega morja (Latvija). Ob rekah Eufrat in Tigris so kar naprej vznikala manjša mesta – prve proto-države. Trgovale so z bakrom, biseri iz Bahrajna, žadom iz Armenije, poldragim kamnom berilom iz Indije, dišavami iz Egipta. Vendar se ni trgovalo samo tukaj, povsod, kjer so bili ljudje, so bile trgovske poti.

Prvotno ime za reko Tigris je Urdu, kar pomeni »bakrena reka«. Ime ni dobila zato, ker bi bila takšne barve ali ker bi bila bakronosna, temveč zato, ker so po njej na veliko vozili baker iz gora na severu do naselbin na jugu. Ob njej so se pred 10.500 leti naselili Sumerci. Trgovina je bila nuja, saj ob sotočju rek ni bilo kamna, kovin ali lesa, zato pa toliko več odlične zemlje, ki je dajala bogat pridelek. Rešitev »problema« je bila očitna – trgovina! Izdelkov niso tovorili samo po reki, temveč so organizirali karavane, ki so prenašale izdelke sem in tja med »civiliziranimi« mesti, predvsem orodje in orožje. Močna trgovina je s seboj prinesla še en izum – pisavo in številke. Ta je bila tudi »iskra«, ki je prižgala nastanek prvih velikih in močnih držav v Egiptu, vzhodnem Sredozemlju, v Anatoliji, v Mezopotamiji in v dolini reke Ind.

Pred 9.000 leti je postalo mesto Jeriho prvo »svetovno« in veliko trgovsko središče. Mesto leži ob reki Jordan severno od Mrtvega morja ob trgovski cesti iz Anatolije, kjer je bil na voljo obsidian, do mesta Beidha, ki leži ob Rdečem morju in je trgovalo z morskimi školjkami za okrasje ter s hematitom. To je železov oksid, ki je bil cenjen zaradi rdeče barve in se je uporabljal pri verskih obredih. Jeriho je trgovalo tudi s soljo, ki so jo pridobivali iz Mrtvega morja in jo uporabljali za nasoljevanje živil. S tem so jim bistveno povečali življenjsko dobo. Votline pod mestom so bile vedno polne pohištva, tekstilij, posodja in hrane.

Tudi v Evropi so prve civilizacije nastale zaradi trgovine. Nekako v tem času, ko je bil Jeriho na višku, je nastala civilizacija na Kreti. Za svoj nastanek se ima zahvaliti pomorski trgovini in odličnemu geografskemu položaju, ki ji je omogočal obvladovanje trgovine v Egejskem morju. Trgovali so z bakrom iz Cipra, kositrom iz Male Azije, okrasnim kamnom dioritom iz doline reke Nil, okrasjem iz Sirije in izvažali lončenino, pa tudi žito, olive ter vino v Egipt.

Z vzponom Egipta pred 5.000 leti je nastopila nova trgovska doba. Že samo znotraj države je nastala 1000 kilometrov dolga trgovska smer po reki Nil. Izdelke so izvažali tudi v Sredozemlje in na obale Rdečega morja, predvsem žito, zlato, slonovino, ebenovino in začimbe. Najdemo jih tudi na takratnih trgih na indijski podcelini. Nastajali so novi trgovski centri. V Palestini je to postalo mesto Ugarit (danes Ras Shamra), ki je trgovalo s kozmetiko, lesnimi izdelki, barvanimi tekstilijami – od tukaj izvira indigo, vijolično barvilo pridobljeno iz hišic morskih polžev.

Z vzponom novih držav so na trg vstopali vedno novi igralci. Feničani so dolgo časa obvladovali pomorsko trgovanje po vsem Sredozemlju. Denar, posojila, krediti, davki in še vse drugo je nastalo na njihovih tržnicah. Karkoli je na denarnem in finančnem področju obstajalo od prej, so ti zviti trgovci dvignili še vsaj za eno stopnjo višje. Sledili so jim Grki, ki jih je pomanjkanje surovin prisililo, da so jih poiskali na najbolj neverjetnih koncih sveta. Najdemo jih na obalah Anglije, Severnega morja, Baltika in na drugi strani do Indije in celo do Kitajske.

ANTIČNI AZIJSKI TRGI IN SVILNA CESTA

Tako kot danes, je bila nekoč Kitajska svetovna proizvodna in trgovska velesila. Rumena reka je srce Kitajske civilizacije in je omogočala obsežno poljedelsko aktivnost ter proizvodnjo viškov. Prvi trgovski izdelki so bili riž, morske školjke za okrasje, želvji oklepi za izdelavo luksuznih izdelkov, žad in kositer. To so vozili tudi na Malajski polotok in v osrednjo Azijo. Ko se je v Evropi pojavil Rimski imperij, so pričeli izvažati svilo, ki je potovala po svilni cesti čez prostranstva Azije.

Potek svilne ceste po kopnem in po morju

Svilna cesta je nastala v času dinastije Han (206 pred našim štetjem /p.n.št./ – 220 našega štetja). Deli čez centralno Azijo so bili vzpostavljeni okrog leta 114 pred našim štetjem predvsem po zaslugi ZhangQiana, ki je organiziral prve raziskovalne odprave proti zahodu velike azijske celine. Svilna cesta je sklop kopenskih in morskih poti, ki premagujejo razdaljo 6.500 km med kitajsko obalo Tihega ocena in evropsko obalo Sredozemskega morja. Po njej je potovala svila ter mnogi drugi izdelki, pa šetehnologija, znanje, filozofije, religijein bolezen bubonska kuga, imenovana »črna smrt«.

Z njo so največ pridobili Arabci, saj so prenašali vse to iz vzhoda na zahod in se ob tem tudi »učili«. Tako sta po njej iz Kitajske in Indije prišli znanost in število nič, ki je izredno pospešilo matematiko in posledično še astronomijo, filozofijo ter finance in bančništvo. Največje trgovsko mesto je postalo Bagdad, postavljeno na zahodni breg reke Tigris. Tukaj je bil prekop, ki je mesto povezoval z reko Eufrat. Tako je pridobilo edinstven položaj. Na njegovih tržnicah je bilo mogoče dobiti kitajsko svilo in črnilo, sandalovino in tekstilne barve iz Indije, žito in lan iz Egipta, sadje in steklovino iz Sirije, bisere in dišave iz Arabije, kožuhovino in jantar iz Rusije. Arabci so bili spretni morjeplovci in so predvsem obvladovali morski del svilne poti.

V Aziji je bila še ena velika civilizacija, indijska, ki se je razvijala ob rekah Ind in Ganges. Že zelo zgodaj so trgovali vse do Burme. Ko pa se je odprla svilna cesta, pa so jo dodobra izkoristili. Ponujali so indigo iz Gujarata, kameno sol iz Bengalije, bombaž iz Coromandela, začimbe iz Malabarja in še mnogo drugega.

TRGOVINA CVETI POVSOD

Čez vso Afriko so skozi vso njeno zgodovino vodile trgovske poti v vse smeri. Sahara ni nikoli predstavljala kakšne posebne ovire, kamelje karavane so čez njo tovorile mleko, meso, volno, žito, knjige, oblačila in kovine. Glavni trgovski center je bil dolgo časa Marakeš, ki je predstavljal vstopni trg za pot čez Saharo do Timbuktuja ob reki Niger. Južno in zahodno, v osrednji Afriki, so poti vodile po dolini reke Volta, kjer se je trgovalo z medom, kokosovimi orehi, ebenovino in zlatom. Z vzhodno afriško obalo so imeli stike tudi antični Grki, saj so od tam vozili žito, steklo, sekire, šila in šivanke, slonovino, želvovino, rogove nosoroga in palmovo olje.

Enako velja za antično Ameriko. Med leti 1.600 in 500 PNŠ, je bilo glavni trgovski center mestoChalcatzingo, ki leži 160 km jugozahodno od MexicoCityja. Trgovali so najprej ob tihooceanski obali, kasneje pa so dejavnost razširili tudi proti notranjosti. Mesto so naseljevali Olmeki, ki so največ povpraševali po kakavovih zrnih, fižolu, koruzi, divjačini, bombažnih tkaninah, vlaknih za izdelavo sandal, nakitu iz žada in po lesenih mečih z rezilom iz obsidiana.

Majevska mesta so bila v večini postavljena na bregove reke Pasion, ker je to bila naravna pot med visokogorjem Andov in bregovi Tihega oceana. Trgovali so z žadom, jaguarjevim krznom in s fluorescentno zelenimi peresi ptice quetzal ter z obsidianom, zlatom, srebrom in poldragim kamenjem. V Mehiškem zalivu je bilo mesto Xicalanco, kjer je bilo mogoče dobiti predmete iz Jukatana, Hondurasa in s Karibskih otokov.

JANTARNA POT

Za naše kraje je bila zelo pomembna jantarna pot. Oblikovati se je pričela že zelo zgodaj. Ocenjujejo, da so jo vzpostavila ljudstva mlajše kamene dobe pred 12.000 leti. Svojo pravo vrednost je pokazala v času vzpona Etruščanov v dolini reke Pad in na Apeninskem polotoku v bronasti dobi okrog leta 1.000 PNŠ. Ti so iz daljnega severa, z obal Baltskega morja, tovorili mnoge izdelke, predvsem pa jantar, ki so ga potrebovali za okrasje. Ker so obvladovali velik del ozemlja, so dosegli, da so se pojavili enotni kovanci, utežne in prostorninske mere pri trgovanju ob vsej poti. Kasneje so to nadgradili Latini, ko so zgradili enega največjih imperijev v človeški zgodovini, rimski imperij.

Jantar je okamnela smola kambrijskih dreves, stara več kakor 200 milijonov let. Najbolj zanimivi primerki vsebujejo kosce rastlin in žuželk, ki so se ujele v tekočo smolo. Najvišjo ceno dosegajo primerki, kjer je v smolo zalita celotna žuželka. Najbogatejša nahajališča so na obalah Baltskega morja.

Jantarna pot se je pričela ob obali Baltskega morja v Litvi. Tekla je proti jugu čez Poljsko, Češko in Slovaško. Pri Bratislavi je prečkala Donavo, saj je tu bila zelo plitka in široka. Potem je tekla ob robovih vzhodnih in južnih Alp čez današnjo Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo. V Slovenijo je vstopila ob Dravi iz smeri Čakovca. Dravo je prečkala pri Ptuju. Potekala je mimo Slovenske Bistrice, Konjic in Celja. Nato se je pričela vzpenjati čez Trojane. Ta prehod je bil sicer v uporabi že mnogo tisočletij prej. Spustila se je proti Ljubljanskemu barju (v začetku so tam živeli še koliščarji) in se pri Vrhniki dvignila čez prehod pri Postojni. Pod Nanosom je zavila v Ajdovščino in nato do Gorice, od tam pa v Italiji do Ogleja in naprej v Padsko nižino. V času Rimske države je segala vse do Rima.

Arheologi so ob jantarni cesti, tudi pri nas, našli jantarne jame. Trgovci z jantarjem so na pomembnih križiščih izkopali skrivne jame, globoke do dva metra, meter v premeru in jih skušali čim bolj zakamuflirati. V njih so skladiščili neobdelan jantar, da jim je bil ob povečanem povpraševanju vedno pri roki. Na dno jame so dali večje jantarne kose težke od enega do dveh kilogramov, nanje so nasuli jantarni drobir. V posamezno skladišče je šlo od 500 do 1200 kg jantarja. Cena jantarja je bila nekako eno tretjino cene zlata. Torej je bila jama s tono jantarja vredna toliko kakor 350 kilogramov zlata.

Zanimivo je še to, da je bila jantarna pot skoraj v celoti tlakovana z rečnimi okroglicami vsaj sto let prej, preden so prišli Rimljani v naše kraje in pričeli z gradnjo svojih tehnološko in tehnično naprednih cest.

Jantarna pot čez Evropo

Grobi kosci jantarja

RIM IN BIZANC

O antičnem Rimu in njegovih odličnih cestah ne bi izgubljali preveč besed. Država je bila visoko organizirana in po teh cestah so v vse smeri tovorili neverjetne količine različnih izdelkov. A pregovor pravi – vse poti vodijo v Rim – in tako je tudi bilo. Prvo milijonsko mesto na svetu je potrebovalo neskončno množico izdelkov in hrane, da je zadovoljijo potrebo po »kruhu in igrah« razvajenih rimskih meščanov.

Po padcu Rima je mesto največjega evropskega trgovskega centra prevzel Bizanc. V mesto ob bosporskem prelivu so prihajale kamelje in konjske karavane od vsepovsod. Tukaj so pristajale ladje in prispele izdelke razvažale po vsem Sredozemlju in še dalje čez Atlantik proti Angliji in Skandinaviji. Najbolj iskano blago je bila sol, nato še med, kaviar, svila, krzno, bombaž, sandalovina, drago kamenje in orožje. Bizanc je zrastel v milijonsko kozmopolitsko mesto, kjer so cveteli obrt, trgovina in bančništvo. To mesto je bil center, kamor so redno prihajala slovanska ljudstva. Del tega duha je mogoče najti tudi v romanu Pod svobodnim soncem F. S. Finžgarja.

Med tem, ko so barbarska ljudstva zrušila Rimski imperij, je Bizanc še vedno obvladoval sredozemske otoke in priobalna mesta. Tako so še naprej cvetela mesta Rimini, Sirakuze, Amalfi, Brindisi, Salerno, Neapelj, Osor, Split in druga. Za svoj kasnejši vzpon se lahko Bizancu zahvalita še mesti Benetke in Dubrovnik.

EVROPA ZATONE V SREDNJI VEK

S propadom Rima je Evropa nazadovala v vseh pogledih. Vendar se je trgovina nekako obdržala in sčasoma pripomogla, da se je celina znova postavila na noge. V Angliji so nastajala mesta ob rekah, kjer jih je bilo mogoče enostavneje prečiti. V vsakem takem mestu se je nato hitro razvila tržnica in močno povečalo trgovanje. Tako so nastala mesta Cambridge, Hereford, Oxford in Uxbridge.

V Franciji je bilo glavno trgovsko blago vino, ki so ga iz krajev vzhodno od Pariza vozili po poteh ob reki Saoni, Loari, Marni, Meusi in Moselli do Rena, kjer je postal Köln pomemben trgovski center. Na drugo stran so poti segle do Ulma ob Donavi. Od tu so lahko izdelke vozili po veliki evropski reki čez vso celino do Črnega morja in še naprej. Mesta so nastajala tudi pod vznožji gorskih prelazov.

Kasnejšo zgodovino trgovine dobro poznamo in vemo, da brez nje ne bi dosegli sedanje civilizacijske stopnje. Trgujemo od kar ljudje vemo za sebe. Trgovina nas je preoblikovala. A jasno je, da ob izdelkih in hrani trgujemo še z idejami in znanjem. To pa razvoj še bolj pospešuje. Trgovina je zagotovo del naše biti, je v naših genih.

Pripravil Andrej Ivanuša

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Tue, 19. Feb 2019 at 06:27

204 ogledov

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja. Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič. Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil. Konec zgodbe? Ne! Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov. To ni naš cilj mar ne? V.K.T.

Sun, 17. Feb 2019 at 21:36

393 ogledov

Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo udeležila slaba tretjina volivcev, največ bi jih volilo stranko SDS
Do volitev v Evropski parlament je že manj kot 100 dni. Predsednik Republike Borut Pahor jih je razupisal za 26. maj. Volitve v Evropski parlament bo zaznamovala nizka udeležba. Zagotovo se jih bo udeležilo zgolj 30, 1 odstotka volilnih upravičencev, med njimi pa bi jih največ – 18,2 odstotka – volilo stranko SDS, so ključne ugotovitve javnomnenjske ankete. Agencije Parsifal, ki je opravilajavnomnenjsko anketo,  je izmerila podporo med slovenskimi političnimi strankami na volitvah v Evropski parlament 26. maja letos. Evropske volitve bodo kot kaže slabo obiskane, saj se jih bo zagotovo udeležilo 30,1 odstotka anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 22,5 odstotka. Neodločenih je 2,5 odstotka vprašanih. Izmed vseh kategorij so izmerili tudi podporo glede na verjetnost odhoda na volitve in prišli do naslednjih rezultatov: Če pogledamo podskupino volivcev, ki se bo zagotovo udeležila volitev je na prvem mestu SDS z 18,2 %, sledi LMŠ s 13,1 %, SD z 12,6 %, SLS z 10,7 % in NSi s 5,6 %. Nato sledijo SMC,  SAB, Verjamem, DeSUS, Levica in SNS. Telefonsko in spletno anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 11. in 14. februarjem 2019. V raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev.  Vir: Nova24Tv
Teme
denar zgodovina denarja

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Nož iz obsidijana