SI
Nož iz obsidijana
Trgovanje je človeška dejavnost že od vsega začetka
V Fokusu
Zanimivo

Nedelja, 22. oktober 2017 ob 13:40

Odpri galerijo

Mnogi menijo, da je trgovanje nekaj novejšega v človeški zgodovini. Po njihovem bi se naj trgovina pričela šele z ustanovitvijo prvih držav, na primer Egipta. Vendar temu ni tako. Ljudje s(m)o trgovali že v starejši kameni dobi. Pravzaprav je to lastnost naše vrste že od samega začetka.

Prvi človečnjaki so se pričeli pojavljati pred več kakor 7 milijoni let, vrsta homo (človek) pa se je pojavila pred več kakor 2 milijonoma let. Vse vrste imajo svoj začetek v Afriki. Vendar so se nekatere razselile tudi v Evropo in Azijo. Sodobna človeška vrsta (Homosapiens) se je pojavila pred okrog 350.000 leti, a je pred 73.000 leti skoraj izumrla zaradi večje ohladitve, ki je nastala zaradi gigantskega vulkanskega izbruha na otoku Sumatra. Ostanke vulkana danes prekriva jezero Toba. Ta vulkanska erupcija je zelo ohladila ozračje in izbrisala mnoge rastlinske ter živalske vrste in skoraj uničila vse človeške vrste. A prav to je pričetek naše sodobne človeške vrste, ki je poselila ves planet. Vsi, ki sedaj obstajamo na planetu, izhajamo iz skupnega para, ki je med maloštevilnimi preživel katastrofo na Etiopskem višavju v Afriki. Od tistega trenutka naprej poznamo umetnost (poslikava votlin, telesa in njegovo okraševanje, glasba) in trgovanje (trgovino).

Razvoj človeške vrste Homo in prikaz razselitve po vsej Zemlji.

NOŽ IZ OBSIDIJANA

Civilizacija se prične z osebno lastnino. Celo v najbolj primitivnih kamenodobnih skupnostih ima nekdo svoje orodje, ki ga ne deli z nikomer. Najzgodnejši najdeni primeri posebnega orodja so noži iz obsidiana – vulkanskega stekla, ki so stari 20.000 in več let. Dokaz, da so bili predmet trgovanja v zgodnji kameni dobi, je primerek, ki so ga našli na Švedskem. Ker sestava stekla ni vedno enaka, lahko izsledimo izvor – vulkan, ki ga je izbruhal. Tako so »švedski« kamenodobni nož izdelali iz stekla, ki ga je izbruhal vulkan v Armeniji v Mali Aziji, skoraj 3500 km vstran! Torej, še preden smo postavili prve stalne naselbine in se začeli ukvarjati s kmetijstvom, ko še nismo poznali vlad in organizirane religije, smo ljudje že na veliko trgovali.

Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane zaradi velikih pritiskov in temperature pri vulkanskem izbruhu iz kremena. Obklesati ga je mogoče tako, da je debelina rezila le nekaj molekul. Tako je rezilo izredno ostro in pestnjak – nož tudi zelo lahek. Torej je bil za kamenodobnega človeka to luksuzni izdelek največje vrednosti. V naravi najdemo ob črnih primerkih še zelene, rjave, brezbarvne in bele, kar nastane zaradi različnih kovinskih primesi. V nekaterih najdemo neenakomerno razporejene kristale kristobalita, ki so na črni podlagi videti kakor snežinke. Včasih se ujamejo vanj plinski mehurčki in mu lahko dajo zlati sijaj. V kameni dobi so poleg rezil iz njega izdelovali še osti za puščice in kopja ter ga gladili v prva preprosta zrcala! Izdelki iz obsidiana so bili zgodnje kamenodobni luksuzni predmeti in z njimi je bil precej velik promet. Pri arheoloških izkopavanjih so našli mnogo primerkov predvsem na Bližnjem vzhodu in po vsem Sredozemlju. Od tukaj so se širili čez celinsko Evropo do Baltika in še naprej.

Tipični primerek obsidiana, vulkanskega stekla nastalega iz kremena

Vendar najpomembnejša trgovska dobrina tistega obdobja ni sijajno vulkansko steklo, temveč ideje in znanje. Prav to prenašanje novih zamisli je zelo pospešilo tvorjenje sodobne človeške civilizacije. S trgovanjem smo se preobrazili iz »lovske živali« v »graditelje civilizacije«.

VEDNO VEČ TRGOVSKIH IZDELKOV

Naslednje zelo zanimivo trgovsko blago so kamnite skodele iz kloritita in steatita (mehka, bela kamnina), ki jih je izdelovala ena od zgodnjih poljedelskih civilizacij Tepe Yaya v jugozahodnem Iranu pred 15.000 leti. Njihove skodele je moč najti v mnogih arheoloških najdiščih v Mezopotamiji in širše od Sirije do Uzbekistana ter celo v dolini reke Ind (Pakistan).

Sčasoma so se trgovske vezi vedno bolj krepile. Z odkritjem taljenja kovin, najprej bakra, se je povečalo število izdelkov s katerimi je bilo mogoče trgovati. V Anatoliji (danes del Turčije) so v ostankih človeški bivališč našli školjke iz Egejskega morja in okrasje iz jantarja, ki je prišel z obal Baltiškega morja (Latvija). Ob rekah Eufrat in Tigris so kar naprej vznikala manjša mesta – prve proto-države. Trgovale so z bakrom, biseri iz Bahrajna, žadom iz Armenije, poldragim kamnom berilom iz Indije, dišavami iz Egipta. Vendar se ni trgovalo samo tukaj, povsod, kjer so bili ljudje, so bile trgovske poti.

Prvotno ime za reko Tigris je Urdu, kar pomeni »bakrena reka«. Ime ni dobila zato, ker bi bila takšne barve ali ker bi bila bakronosna, temveč zato, ker so po njej na veliko vozili baker iz gora na severu do naselbin na jugu. Ob njej so se pred 10.500 leti naselili Sumerci. Trgovina je bila nuja, saj ob sotočju rek ni bilo kamna, kovin ali lesa, zato pa toliko več odlične zemlje, ki je dajala bogat pridelek. Rešitev »problema« je bila očitna – trgovina! Izdelkov niso tovorili samo po reki, temveč so organizirali karavane, ki so prenašale izdelke sem in tja med »civiliziranimi« mesti, predvsem orodje in orožje. Močna trgovina je s seboj prinesla še en izum – pisavo in številke. Ta je bila tudi »iskra«, ki je prižgala nastanek prvih velikih in močnih držav v Egiptu, vzhodnem Sredozemlju, v Anatoliji, v Mezopotamiji in v dolini reke Ind.

Pred 9.000 leti je postalo mesto Jeriho prvo »svetovno« in veliko trgovsko središče. Mesto leži ob reki Jordan severno od Mrtvega morja ob trgovski cesti iz Anatolije, kjer je bil na voljo obsidian, do mesta Beidha, ki leži ob Rdečem morju in je trgovalo z morskimi školjkami za okrasje ter s hematitom. To je železov oksid, ki je bil cenjen zaradi rdeče barve in se je uporabljal pri verskih obredih. Jeriho je trgovalo tudi s soljo, ki so jo pridobivali iz Mrtvega morja in jo uporabljali za nasoljevanje živil. S tem so jim bistveno povečali življenjsko dobo. Votline pod mestom so bile vedno polne pohištva, tekstilij, posodja in hrane.

Tudi v Evropi so prve civilizacije nastale zaradi trgovine. Nekako v tem času, ko je bil Jeriho na višku, je nastala civilizacija na Kreti. Za svoj nastanek se ima zahvaliti pomorski trgovini in odličnemu geografskemu položaju, ki ji je omogočal obvladovanje trgovine v Egejskem morju. Trgovali so z bakrom iz Cipra, kositrom iz Male Azije, okrasnim kamnom dioritom iz doline reke Nil, okrasjem iz Sirije in izvažali lončenino, pa tudi žito, olive ter vino v Egipt.

Z vzponom Egipta pred 5.000 leti je nastopila nova trgovska doba. Že samo znotraj države je nastala 1000 kilometrov dolga trgovska smer po reki Nil. Izdelke so izvažali tudi v Sredozemlje in na obale Rdečega morja, predvsem žito, zlato, slonovino, ebenovino in začimbe. Najdemo jih tudi na takratnih trgih na indijski podcelini. Nastajali so novi trgovski centri. V Palestini je to postalo mesto Ugarit (danes Ras Shamra), ki je trgovalo s kozmetiko, lesnimi izdelki, barvanimi tekstilijami – od tukaj izvira indigo, vijolično barvilo pridobljeno iz hišic morskih polžev.

Z vzponom novih držav so na trg vstopali vedno novi igralci. Feničani so dolgo časa obvladovali pomorsko trgovanje po vsem Sredozemlju. Denar, posojila, krediti, davki in še vse drugo je nastalo na njihovih tržnicah. Karkoli je na denarnem in finančnem področju obstajalo od prej, so ti zviti trgovci dvignili še vsaj za eno stopnjo višje. Sledili so jim Grki, ki jih je pomanjkanje surovin prisililo, da so jih poiskali na najbolj neverjetnih koncih sveta. Najdemo jih na obalah Anglije, Severnega morja, Baltika in na drugi strani do Indije in celo do Kitajske.

ANTIČNI AZIJSKI TRGI IN SVILNA CESTA

Tako kot danes, je bila nekoč Kitajska svetovna proizvodna in trgovska velesila. Rumena reka je srce Kitajske civilizacije in je omogočala obsežno poljedelsko aktivnost ter proizvodnjo viškov. Prvi trgovski izdelki so bili riž, morske školjke za okrasje, želvji oklepi za izdelavo luksuznih izdelkov, žad in kositer. To so vozili tudi na Malajski polotok in v osrednjo Azijo. Ko se je v Evropi pojavil Rimski imperij, so pričeli izvažati svilo, ki je potovala po svilni cesti čez prostranstva Azije.

Potek svilne ceste po kopnem in po morju

Svilna cesta je nastala v času dinastije Han (206 pred našim štetjem /p.n.št./ – 220 našega štetja). Deli čez centralno Azijo so bili vzpostavljeni okrog leta 114 pred našim štetjem predvsem po zaslugi ZhangQiana, ki je organiziral prve raziskovalne odprave proti zahodu velike azijske celine. Svilna cesta je sklop kopenskih in morskih poti, ki premagujejo razdaljo 6.500 km med kitajsko obalo Tihega ocena in evropsko obalo Sredozemskega morja. Po njej je potovala svila ter mnogi drugi izdelki, pa šetehnologija, znanje, filozofije, religijein bolezen bubonska kuga, imenovana »črna smrt«.

Z njo so največ pridobili Arabci, saj so prenašali vse to iz vzhoda na zahod in se ob tem tudi »učili«. Tako sta po njej iz Kitajske in Indije prišli znanost in število nič, ki je izredno pospešilo matematiko in posledično še astronomijo, filozofijo ter finance in bančništvo. Največje trgovsko mesto je postalo Bagdad, postavljeno na zahodni breg reke Tigris. Tukaj je bil prekop, ki je mesto povezoval z reko Eufrat. Tako je pridobilo edinstven položaj. Na njegovih tržnicah je bilo mogoče dobiti kitajsko svilo in črnilo, sandalovino in tekstilne barve iz Indije, žito in lan iz Egipta, sadje in steklovino iz Sirije, bisere in dišave iz Arabije, kožuhovino in jantar iz Rusije. Arabci so bili spretni morjeplovci in so predvsem obvladovali morski del svilne poti.

V Aziji je bila še ena velika civilizacija, indijska, ki se je razvijala ob rekah Ind in Ganges. Že zelo zgodaj so trgovali vse do Burme. Ko pa se je odprla svilna cesta, pa so jo dodobra izkoristili. Ponujali so indigo iz Gujarata, kameno sol iz Bengalije, bombaž iz Coromandela, začimbe iz Malabarja in še mnogo drugega.

TRGOVINA CVETI POVSOD

Čez vso Afriko so skozi vso njeno zgodovino vodile trgovske poti v vse smeri. Sahara ni nikoli predstavljala kakšne posebne ovire, kamelje karavane so čez njo tovorile mleko, meso, volno, žito, knjige, oblačila in kovine. Glavni trgovski center je bil dolgo časa Marakeš, ki je predstavljal vstopni trg za pot čez Saharo do Timbuktuja ob reki Niger. Južno in zahodno, v osrednji Afriki, so poti vodile po dolini reke Volta, kjer se je trgovalo z medom, kokosovimi orehi, ebenovino in zlatom. Z vzhodno afriško obalo so imeli stike tudi antični Grki, saj so od tam vozili žito, steklo, sekire, šila in šivanke, slonovino, želvovino, rogove nosoroga in palmovo olje.

Enako velja za antično Ameriko. Med leti 1.600 in 500 PNŠ, je bilo glavni trgovski center mestoChalcatzingo, ki leži 160 km jugozahodno od MexicoCityja. Trgovali so najprej ob tihooceanski obali, kasneje pa so dejavnost razširili tudi proti notranjosti. Mesto so naseljevali Olmeki, ki so največ povpraševali po kakavovih zrnih, fižolu, koruzi, divjačini, bombažnih tkaninah, vlaknih za izdelavo sandal, nakitu iz žada in po lesenih mečih z rezilom iz obsidiana.

Majevska mesta so bila v večini postavljena na bregove reke Pasion, ker je to bila naravna pot med visokogorjem Andov in bregovi Tihega oceana. Trgovali so z žadom, jaguarjevim krznom in s fluorescentno zelenimi peresi ptice quetzal ter z obsidianom, zlatom, srebrom in poldragim kamenjem. V Mehiškem zalivu je bilo mesto Xicalanco, kjer je bilo mogoče dobiti predmete iz Jukatana, Hondurasa in s Karibskih otokov.

JANTARNA POT

Za naše kraje je bila zelo pomembna jantarna pot. Oblikovati se je pričela že zelo zgodaj. Ocenjujejo, da so jo vzpostavila ljudstva mlajše kamene dobe pred 12.000 leti. Svojo pravo vrednost je pokazala v času vzpona Etruščanov v dolini reke Pad in na Apeninskem polotoku v bronasti dobi okrog leta 1.000 PNŠ. Ti so iz daljnega severa, z obal Baltskega morja, tovorili mnoge izdelke, predvsem pa jantar, ki so ga potrebovali za okrasje. Ker so obvladovali velik del ozemlja, so dosegli, da so se pojavili enotni kovanci, utežne in prostorninske mere pri trgovanju ob vsej poti. Kasneje so to nadgradili Latini, ko so zgradili enega največjih imperijev v človeški zgodovini, rimski imperij.

Jantar je okamnela smola kambrijskih dreves, stara več kakor 200 milijonov let. Najbolj zanimivi primerki vsebujejo kosce rastlin in žuželk, ki so se ujele v tekočo smolo. Najvišjo ceno dosegajo primerki, kjer je v smolo zalita celotna žuželka. Najbogatejša nahajališča so na obalah Baltskega morja.

Jantarna pot se je pričela ob obali Baltskega morja v Litvi. Tekla je proti jugu čez Poljsko, Češko in Slovaško. Pri Bratislavi je prečkala Donavo, saj je tu bila zelo plitka in široka. Potem je tekla ob robovih vzhodnih in južnih Alp čez današnjo Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo. V Slovenijo je vstopila ob Dravi iz smeri Čakovca. Dravo je prečkala pri Ptuju. Potekala je mimo Slovenske Bistrice, Konjic in Celja. Nato se je pričela vzpenjati čez Trojane. Ta prehod je bil sicer v uporabi že mnogo tisočletij prej. Spustila se je proti Ljubljanskemu barju (v začetku so tam živeli še koliščarji) in se pri Vrhniki dvignila čez prehod pri Postojni. Pod Nanosom je zavila v Ajdovščino in nato do Gorice, od tam pa v Italiji do Ogleja in naprej v Padsko nižino. V času Rimske države je segala vse do Rima.

Arheologi so ob jantarni cesti, tudi pri nas, našli jantarne jame. Trgovci z jantarjem so na pomembnih križiščih izkopali skrivne jame, globoke do dva metra, meter v premeru in jih skušali čim bolj zakamuflirati. V njih so skladiščili neobdelan jantar, da jim je bil ob povečanem povpraševanju vedno pri roki. Na dno jame so dali večje jantarne kose težke od enega do dveh kilogramov, nanje so nasuli jantarni drobir. V posamezno skladišče je šlo od 500 do 1200 kg jantarja. Cena jantarja je bila nekako eno tretjino cene zlata. Torej je bila jama s tono jantarja vredna toliko kakor 350 kilogramov zlata.

Zanimivo je še to, da je bila jantarna pot skoraj v celoti tlakovana z rečnimi okroglicami vsaj sto let prej, preden so prišli Rimljani v naše kraje in pričeli z gradnjo svojih tehnološko in tehnično naprednih cest.

Jantarna pot čez Evropo

Grobi kosci jantarja

RIM IN BIZANC

O antičnem Rimu in njegovih odličnih cestah ne bi izgubljali preveč besed. Država je bila visoko organizirana in po teh cestah so v vse smeri tovorili neverjetne količine različnih izdelkov. A pregovor pravi – vse poti vodijo v Rim – in tako je tudi bilo. Prvo milijonsko mesto na svetu je potrebovalo neskončno množico izdelkov in hrane, da je zadovoljijo potrebo po »kruhu in igrah« razvajenih rimskih meščanov.

Po padcu Rima je mesto največjega evropskega trgovskega centra prevzel Bizanc. V mesto ob bosporskem prelivu so prihajale kamelje in konjske karavane od vsepovsod. Tukaj so pristajale ladje in prispele izdelke razvažale po vsem Sredozemlju in še dalje čez Atlantik proti Angliji in Skandinaviji. Najbolj iskano blago je bila sol, nato še med, kaviar, svila, krzno, bombaž, sandalovina, drago kamenje in orožje. Bizanc je zrastel v milijonsko kozmopolitsko mesto, kjer so cveteli obrt, trgovina in bančništvo. To mesto je bil center, kamor so redno prihajala slovanska ljudstva. Del tega duha je mogoče najti tudi v romanu Pod svobodnim soncem F. S. Finžgarja.

Med tem, ko so barbarska ljudstva zrušila Rimski imperij, je Bizanc še vedno obvladoval sredozemske otoke in priobalna mesta. Tako so še naprej cvetela mesta Rimini, Sirakuze, Amalfi, Brindisi, Salerno, Neapelj, Osor, Split in druga. Za svoj kasnejši vzpon se lahko Bizancu zahvalita še mesti Benetke in Dubrovnik.

EVROPA ZATONE V SREDNJI VEK

S propadom Rima je Evropa nazadovala v vseh pogledih. Vendar se je trgovina nekako obdržala in sčasoma pripomogla, da se je celina znova postavila na noge. V Angliji so nastajala mesta ob rekah, kjer jih je bilo mogoče enostavneje prečiti. V vsakem takem mestu se je nato hitro razvila tržnica in močno povečalo trgovanje. Tako so nastala mesta Cambridge, Hereford, Oxford in Uxbridge.

V Franciji je bilo glavno trgovsko blago vino, ki so ga iz krajev vzhodno od Pariza vozili po poteh ob reki Saoni, Loari, Marni, Meusi in Moselli do Rena, kjer je postal Köln pomemben trgovski center. Na drugo stran so poti segle do Ulma ob Donavi. Od tu so lahko izdelke vozili po veliki evropski reki čez vso celino do Črnega morja in še naprej. Mesta so nastajala tudi pod vznožji gorskih prelazov.

Kasnejšo zgodovino trgovine dobro poznamo in vemo, da brez nje ne bi dosegli sedanje civilizacijske stopnje. Trgujemo od kar ljudje vemo za sebe. Trgovina nas je preoblikovala. A jasno je, da ob izdelkih in hrani trgujemo še z idejami in znanjem. To pa razvoj še bolj pospešuje. Trgovina je zagotovo del naše biti, je v naših genih.

Pripravil Andrej Ivanuša

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. May 2019 at 04:56

10 ogledov

Patricija Šulin: Odbor za kmetijstvo EP predlaga, da se nov sistem strateških načrtov SKP odloži do 2022
Po včerajšnjem prvem delu, danes objavljamo drugi del intervjuja s Patricijo Šulin,  evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Intervju je nastal pred dnevi v Goriških Brdih na javni razpravi, na kateri je govor tekel o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU. V katero smer gre Strateški načrt Skupne kmetijske politike na ravni EU? "Pripraviti ga mora vsaka država članica. Vključeval naj bi predloge posameznih držav članic, kako izpolniti splošne cilje Skupne kmetijske politike SKP in hkrati upoštevati lastne specifične potrebe. Vsak strateški načrt SKP bo morala predhodno odobriti Evropska komisija. Velika pozornost bo dana okolju in podnebju. Odbor za kmetijstvo v EP predlaga, da se nov sistem nacionalnih strateških načrtov odloži do leta 2022, da bi imeli države članice več časa za prilagoditev." Kaj prinaša kmetijska politika na področju okolja in podnebja? "Novi sistem „pogojenosti“ - vse dohodkovne podpore kmetom (in drugih plačil, vezanih na površino ali živali) bodo povezane z uporabo okolju in podnebju prijaznih kmetijskih praks. Države članice bodo morale vsaj 30 % svojega proračuna za razvoj podeželja nameniti ukrepom v zvezi z okoljem in podnebjem. Ekosheme - se financirajo iz nacionalnih sredstev za neposredna plačila. Obvezne so za države članice, ne pa za kmete. Najmaj 20% nesposrednih plačil bo namenjenih za eko-sheme." Ali obstaja posebna podpora za določene sektorje? "Določeni proizvodni sektorji v težavah bodo še naprej prejemali dodatno podporo za izboljšanje njihove konkurenčnosti, trajnosti ali kakovosti (v okviru sedanje SKP znana kot vezana dohodkovna podpora ali prostovoljna vezana podpora). Komisija predlaga, da se ohrani obstoječi seznam potencialno upravičenih sektorjev. Ta seznam zajema sektor sadja in zelenjave. Države članice bodo lahko do 3 % sredstev iz prvega stebra namenile za podporo sektorjem, ki ne sodijo med sektorje, ki že prejemajo podporo v okviru sektorskih programov." Kakšno bo administrativno breme za kmete? "Moralo bi biti manjše zaradi poenostavitev. Na primer: uprave držav članic bodo kmetom prihranile precej časa, saj bodo predhodno izpolnile njihove vloge za neposredno podporo in v največji možni meri vnesle najnovejše in zanesljive informacije, pri tem pa uporabile obstoječa orodja, kot je identifikacijski sistem za zemljišča. V okviru nove SKP bodo morale dati države članice kmetom na voljo sistem storitev kmetijskega svetovanja, ki bo pokrival številna vprašanja: zahteve in pogoji na ravni kmetij, ki izhajajo iz strateških načrtov SKP posameznih držav članic, zagotavljanje skladnosti z okoljsko zakonodajo o vodi, pesticidih, čistem zraku itd., obvladovanje tveganj, dostop do inovacij in tehnologije." Kaj pa razvoj podeželja? "Financiranje usmerjeno na področja z resnično dodano vrednostjo: razvoj lokalnega, podeželskega in kmetijskega gospodarstva. Eden od ključnih elementov prihodnje politike razvoja podeželja bo spodbujanje razvoja pametnih vasi na podeželskih območjih ter boljša lokalna infrastruktura." Kako EU pomaga pridelovalcem sadja in zelenjave in kmetom, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo? "Pridelovalci sadja in zelenjave se lahko pridružijo organizacijam proizvajalcev,  ki jim lahko pomagajo v pogajanjih z velikimi trgovci na drobno ali pri zavarovanjih.  Organizacije proizvajalcev so podprte z EU sredstvi. Če trg proizvodnje ne more absorbirati, se pridelovalcem sadja in zelenjave iz sredstev EU izplača odškodnina za neprodane pridelke. Kakovost evropskega sadja in zelenjave se ohranja in promovira s tržnimi standardi EU, znaki kakovosti in promocijskimi kampanjami. S sredstvi EU se podpirajo pobude in projekti o prehrani in zdravju, ki spodbujajo uživanje sadja in zelenjave npr.  brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah po vsej EU.Kmetje, ki se ukvarjajo z neposredno prodaEU spodbuja razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, saj lahko povečajo konkurenčnost kmetov. V okviru svoje politike razvoja podeželja državam in regijam daje na voljo sredstva za ukrepe, s katerimi podprejo vzpostavljanje kratkih dobavnih verig: na primer za pomoč pri naložbah, usposabljanje kmetov ali podporo organizacijam proizvajalcev." Do katetih sredstev so upravičeni proizvajalci vina ter izvozniki vina in žganih pijač? "Upravičeni do finančne podpore EU, če so se njihovi dohodki zaradi prestrukturiranja zmanjšali. Finančna podpora je na voljo tudi za novosti v vinogradu (npr. nove sorte ali preselitev vinograda). Podpora za promocijo vin EU v okviru programa geografskih označb, ki označujejo proizvode iz držav EU ( EU prispeva do 50 % stroškov udeležbe na mednarodnih sejmih ali informacijskih kampanj ter raziskav novih tržnih možnosti.) Pomoč pri zaščititi proizvodov, ki imajo geografsko označbo, na mednarodni ravni npr. večstranska trgovinskima pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo in dvostranski trgovinski sporazumi s tretjimi državami, kot so Kanada, Japonska. EU sklepa sporazume o prosti trgovini z drugimi državami in tako znižuje ali odpravlja uvozne dajatve, kvote in druge trgovinske ovire, da izvozniki lažje prodrejo na tuje trge in svoje proizvode prodajajo potrošnikom zunaj EU, s tem pa povečajo prodajo in promet. Številni trgovinski sporazumi EU zagotavljajo posebno pravno zaščito za evropske proizvode z geografskim poreklom, čemur pravimo geografska označba.Veliko evropskih vin in žganih pijač je zaščitenih s sporazumi EU o prosti trgovini in dvostranskimi sporazumi. Če so proizvodi tako zaščiteni, jih tuji proizvajalci v državi partnerici ne morejo posnemati, kar izvoznikom koristi pri izvozu na te trge. EU je sklenila več dvostranskih sporazumov, ki posebej ščitijo evropska vina in žgane pijače v drugih državah, tudi v Avstraliji, Čilu, Južni Afriki in ZDA. Tudi nedavni sporazumi EU o prosti trgovini s Kolumbijo, Južno Korejo in Ukrajino ščitijo proizvode izvoznikov in jim lajšajo njihov izvoz v te države. EU si močno prizadeva, da bi koristne sporazume o prosti trgovini sklenila še z državami, kot so Brazilija, Japonska, Mehika in Vietnam." V Sloveniji so v porastu ponudniki turistične dejavnosti na podeželju. Ali imajo pri tem vpliv tudi evropska sredstva? "Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sofinancira ukrepe, ki spodbujajo njegov razvoj. Pomoč lahko dobijo  osebe, ki želijo začeti turistično dejavnost na podeželju S sredstvi lahko kmetje razširijo svojo dejavnost in dopustnikom ponudijo kmetijske proizvode, športne aktivnosti ali morda spoznavanje obrti. Pomoč iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja lahko prejmejo tudi občine za naložbe v infrastrukturo in lokalne storitve, povezane z lokalnim turizmom ali s podeželsko kulturno in naravno dediščino v njihovi regiji. Iz tega sklada se sofinancirajo tudi ukrepi za poklicno usposabljanje na področju kmečkega turizma." Dotakniva se tudi ekološkega kmetovanja. Ali so ekološke kmetije v interesu EU? "EU podpira ekološko kmetijstvo s posebnim evropskim logotipom,  s katerim ekološki kmetje jasno označijo svoje proizvode, ki jih potrošnik tako hitro in enostavno prepozna kot ekološke. Ta oznaka potrošniku zagotavlja, da so vsi udeleženci v ekološki pridelovalni verigi upoštevali stroge zahteve, ki jih določa EU. Poleg tega vsi ekološki kmetje od Unije prejemajo letno pomoč na hektar, da nadaljujejo z ekološkim kmetijstvom ali se vanj preusmerijo, ter zelena plačila, ki nagrajujejo okolju prijazne prakse. EU finančno podpira raziskave in inovacije v ekološkem kmetijstvu, da bi poiskali in razširili rešitve za večjo produktivnost ekoloških kmetij. Prav tako prispeva k financiranju promocije ekološkega kmetijstva pri potrošnikih." Kako pa EU skrbi za male kmete? "EU vam kot malemu kmetu priznava pomembno vlogo, zato lahko za neposredna plačila EU zaprosite na preprostejši način, da upravno breme ne bi bilo preveliko. Politika EU za razvoj podeželja malim kmetom omogoča tudi naložbe, ki izboljšujejo kakovost življenja na podeželju, diverzificirajo podeželsko gospodarstvo in na oddaljenih območjih nudijo storitve, ki so pomembne za številne starejše kmete in kmetice na malih kmetijah." Ženske na podeželju so tako v EU kot tudi v Sloveniji nosilke kmetij. "V EU je le 30 % nosilcev kmetijske dejavnosti žensk, kmetije, ki jih vodijo, pa so v povprečju manjše. V podjetništvu se ženske pogosto srečujejo s številnimi težavami, značilnimi za podeželje, kot je slabši dostop do javnega prevoza, osnovnih socialnih storitev (zdravje, predšolsko varstvo) ali širokopasovnega interneta. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja med drugim finančno podpira ustanavljanje kmetijskih ali nekmetijskih podjetij, širjenje dejavnosti, organiziranje namenskih izobraževanj in vzpostavljanje mrež. Drugi evropski skladi posameznim državam ali regijam pomagajo pri vzpostavljanju infrastrukture in osnovnih javnih storitev, s katerimi lahko spodbujajo vključevanje in zaposlovanje žensk na podeželju." Hvala za pogovor in vse dobro na volilno nedeljo, 26. maja!    

Tue, 21. May 2019 at 04:15

69 ogledov

Škof Peter Štumpf: Dovolj je zlivanja gnojnice po meni s strani civilne iniciative Dovolj.je!
Spletni portal Domovina.je je včeraj objavil poročilo s tiskovne konference civilne iniciative Dovolj.je, na kateri naj bi predstavili nove primere spolnih zlorab s strani slovenskih duhovnikov. Ob tem so potožili, da po njihovih zapažanjih takšne zavzetosti ni zaznati pri odgovornih v slovenski Cerkvi. Da je stanje še slabše, naj bi dejal Tomaž Pisk, odvetnik z večletnimi izkušnjami zastopanja žrtev spolnih zlorab. “Po odzivih, ki smo jih dobili s strani škofov in redovnih predstojnikov, lahko rečem, da naše iniciative, kot tudi celotne problematike spolnih zlorab, ne jemljejo (dovolj) resno,”je dejal Pisk in naštel konkretne primere neodzivnosti in ignorance tako s strani nadškofa Zoreta, predstojnika reda lazaristov, jezuitov, da se dogovorjenega ne drži, pa očitajo tudi murskosoboškemu škofu Štumpfu, ki je sicer med vsemi vodilnimi v Cerkvi pokazal največ volje za ustrezno ukrepanje. Slednji se je na zapis na Domovina.je odzval z zapisom na svojem osebnem facebook profilu in jasno povedal "DOVOLJ JE" insinuacij in polresnic o njegovem odzivu na odkrite spolne zlorabe s strani duhovnikov, kar so mu včeraj na tiskovni konferenci skušali podtakniti člani CI dovolj.je! Njegov zapis objavljamo v celoti: Škof Štumpf se ne drži dogovorjenega glede spolnih zlorab... Tako so povedali člani civilne iniciative Dovolj je in tako o tem poroča Domovina.Na zahtevo civilne iniciative Dovolj je sem v ponedeljek,18. marca 2019, podal prijavo policiji primer dveh duhovnikov, obtoženih spolnih zlorab. To sem storil preko Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK, ki je prijavo podala višjemu kriminalističnemu inšpektorju na Republiški generalni upravi policije in sicer štiri dni pred iztekom roka za prijavo, ki mi ga je določila civilna iniciativa Dovolj je. Najbrž je civilna iniciatva Dovolj je razočarana, da tega nisem storil osebno, ampak preko Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK.. No, tudi civilna iniciativa Dovolj je uporablja novinarje in domnevne žrtve, da javno razkrivajo domnevno krive duhovnike. Zakaj pa civilna iniciativa Dovolj je sama zoper domnevno krive duhovnike ne vloži ovadbe na policijo? Zakaj to morajo delati škofje? Gre za test škofovske verodostojnosti ali pa za poskus ločevati škofe od duhovnikov?Vsa čast civilni iniciativi Dovolj je, dokler dela strokovno, pošteno in dobronamerno. Sporočam pa, da je ni oblasti in iniciative na tej Zemlji in pod Zemljo, ki bi meni komandirala mojo vest in odločanja, ki so povezana z njo ter načine ukrepanja, pa tudi če gre za spolne zlorabe. Glede tega sem "muko mučil" in jo še, zato tudi zame velja: Dovolj je!!! 

Mon, 20. May 2019 at 16:28

176 ogledov

Branko Grims: Ilegalni migranti množično zlorabljajo pravico do azila, zato predlagamo spremembo azilne zakonodaje
Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je poslanska skupina SDS danes vložila v parlamentarni postopek.  Kot je povedal poslanec SDS je zakon, ki so ga danes vložili, pomemben, ker se naglo povečuje število prošenj za azil. »Kar se tiče število prošenj za azil v preteklih letih, je bilo to število sorazmerno stalno, gibalo se je okoli 200 prošenj letno. Takšna številka je bila še leta 2015, ko se je začel veliki migrantski val, ko so vsi hiteli preko naše države. Potem pa se je to število začelo povečevati. Lani je doseglo 2875 vlog za azil, letos pa jih je do današnjega dne že krepko čez 1100,« je povedal poslanec in dodal, da je število podeljenih statusov za azil sorazmerno majhno, kar nekateri iz leve strani izkoriščajo rekoč, da problemov pri azilni zakonodaji ni. Vendar pa mag. Grims takšnim navedbam nasprotuje, saj se število podeljenih azilov zmanjša v primerjavi s številom vloženih vlog, to pa preprosto zato, ker se veliko število postopkov zaustavi, »saj ti ljudje potujejo naprej«. »To pa je odraz tega, da je tihotapljenje ilegalnih migrantov v Sloveniji postal prava industrija. In sicer naše nevladne organizacije iz Slovenije hodijo v Bosno, spodbujajo ilegalne migrante in jih preko Republike Slovenije usmerjajo naprej, velika večina gre v Italijo. Drugi način ilegalnih migracij, ki ga odražajo tudi te številke, pa je, da migranti pridejo v Slovenijo, tu sami pokličejo policijo ali pa so zajeti, in potem dajo izjavo, da želijo azil. Še preden pa postopek zares steče, se oskrbljeni, s podporo in pomočjo premaknejo naprej, seveda spet pod okriljem nevladnih organizacij,« je povedal poslanec SDS mag. Branko Grims in tu posebej podčrtal sporno vlogo na LGBTPQ  ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij, ki to industrijo z ilegalnimi migranti poganjajo. »Še bolj čudno je, da se vlada, ki pravi, da vse obvladuje, število ilegalnih migrantov pa narašča, zaveda sporne vloge nevladnih organizacij na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom, po drugi strani pa se ta ista vlada hvali, kako dobro sodelujejo s PIC in Mirovnim inštitutom in jim namenja ogromne količine denarja,« je še povedal poslanec SDS.  Nato je pojasnil, da ker se je avstrijska meja zaprla, se malo migrantov odloča, da iz Slovenije krene naprej čez Avstrijo. »Tako ostane  le še slovensko italijanska meja za pot naprej, kjer pa je situacija drugačna. Tam so pod vodstvom Salvinija na področju ilegalnih migracij sicer naredili red, zato jih to, kar prihaja iz Slovenije, zelo moti in opozarjajo na sporno vlogo na LGBTPQ ideologiji utemeljenih nevladnikov iz Slovenije,« je povedal mag. Grims in dodal, da je italijanski notranji minister Salvini že dobil peticijo, naj slovensko- italijansko mejo zapre. »Sicer Italijani že sedaj nameščajo posebno tehnično opremo na mejo in so le to sposobni zapreti, kadarkoli to zares želijo,« je povedal poslanec in dodal, da naj bi se slovenski in italijanski notranji minister že dogovarjala o tem, da se bo v Slovenijo vračalo veliko več ilegalnih migrantov, ki bodo zajeti na ozemlju Italije, kot doslej.  »Zaradi vsega naštetega je tako pomembno, da se to, kar predlagamo z novelo zakona o mednarodni zaščiti sprejme,« je povedal poslanec SDS.  »Bistvena rešitev zakona je, da nihče ne more dobiti veljavne vloge za azil pri nas, če je v Slovenijo vstopil preko varne države, to je varne države EU, ali prek tretje države,« je dejal mag. Grims in dodal, da je podobno rešitev v preteklem mandatu predlagala ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörköš Žnidar. »Smisel tega je, da  se izognemo zlorabam vlog za azil, kajti te zlorabe so množične. Številke so neizprosne, tu se dogaja ena sam zloraba,« je poudaril poslanec.  »Druga sprememba, ki jo predlagamo, pa je, da se v zakonu zajame vsa kriminalna dejanja kot izločitveni razlog oziroma kot razlog zaustavitve postopka, tudi v primerih, ko gre za utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje,« je povedal poslanec in dodal, da je tudi takšna rešitev skladna z mednarodno prakso. »Gre za to, da če je nekdo zaloten pri nekem kaznivem dejanju, se ne more izgovarjati na azil. Sedaj so situacije podobne teatru absurda,« je povedal poslanec mag. Grims in izpostavil nekaj nedavnih primerov.  V enem primeru so ilegalni migranti policistko zbrcali, nato pa zahtevali azil in so jih pospremili v azilni dom. Podobno je bilo tudi z migranti, ki so bili iz Slovenije vrnjeni na Hrvaško, nato so tam ukradli avtomobil in na Tepanjah  povzročili hudo prometno nesrečo. Ker so zahtevali azil, so jih namesto, da bi jih takoj poslali na Hrvaško, sprejeli v azilni dom.  »Tovrstne stranpoti, ki so najbolj groba oblika zlorabe pravice do azila, bi bila po tem predlogu sprememb zakona, ki jih predlagamo, popolnoma onemogočene,« je povedal mag. Grims in dodal, da s predlogom zakona predlagamo tudi skrajšanje postopkov. »Tudi skrajšani in bolj racionalni postopki, ki so popolnoma skladni z mednarodnimi predpisi, pomenijo, da bodo lahko ilegalni migranti obravnavani v najkrajšem možnem času,« je še povedal poslanec SDS.  S predlogom zakona bomo po besedah poslanca preprečili škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi spremenjenih praks v zvezi z ilegalnimi migranti v sosednjih državah. »Denar, ki ga sedaj namenjamo za zlorabe azilnih postopkov, pa bi  lahko ostal slovenskim davkoplačevalcem za šole, vrtce, zdravstvo, pokojnine, za vse tisto, kar mora zagotavljati država,« je povedal poslanec. Ob tem je še dodal, da  se pravice do azila z zakonom ne ukinja, temveč se predvsem onemogoča zlorabe.  »Leta 2015 sem pravočasno predlagal, da bi zgradili ograjo na meji, na podoben način kot jo je zgradil Orban, pa so se mi takrat posmehovali.  Upam,da bo tokrat vlada in odgovorno ministrstvo temu prisluhnilo, kajti da je situacija zelo resna, dokazujejo ukrepi, ki jih sprejemajo vladajoči sami. Če nekdo postavi visok zid okrog  hiše, je jasno,da  se boji tistega, kar prihaja,« je povedal poslanec SDS in dodal, da je »Slovenija skupen dom vseh tistih, ki imamo v Sloveniji prebivališče in vsakdo ima v svojem domu pravico do varnosti, spoštovanja osebne integritete in da odločamo o tem, kdo v ta dom lahko vstopi. S tem zakonom to opredelimo, predvsem pa odstranjujemo možne zlorabe azile zakonodaje,« je zaključil mag. Branko Grims. Vir: sds.si

Mon, 20. May 2019 at 14:55

130 ogledov

S tovornjaka neznanci ukradli 1,7 tone kave Lavazza
Policisti na pomurski avtocesti se dnevno srečujejo z nevsakdanjimi dejanji s področja kriminala. Tako so pred dnevi na tovornjaku tujih registrskih tablic našli za 1,8 milijona evro gotovine, pred dnevi pa se je nanje po pomoč obrnil voznik tovornjaka romunskih registrskih tablic, ki je bil žrtev neznanih tatov. V  noči na 17.5.2019 na bencinskem servisu v Grabonošu je bilo vlomljeno  v  tovorno vozilo romunskih registrskih številk. Z  zbiranjem  obvestil na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilecna  parkirnem prostoru ob bencinskem servisu ostranil ključavnico na vratihpriklopnika,  ter na več mestih prerezal cerado in si iz vozila protipravnoprilastil  filtre  kave  Lavazza.   Skupaj si je neznani storilec prilastil malo manj kot 1700 kg kave, katere vrednost znaša okrog 20.000 evrov. Z dejanjem je bila oškodovana družba iz Romunije. Policisti PP Gornja Radgona za neznanim storilcem zbirajo obvestila. Našli vrečko z ročno bombo in naboji S  strani občanke so bili policisti PP Ljutomer 17.5.2019, obveščeni, da jena območju Ljutomera našla vrečko z granato in naboji. Z  zbiranjem  obvestil  na kraju je bilo ugotovljeno, da je bila med košnjotrave, pod smreko, v grmičevju  ob lokalni cesti, najdena manjša PVC vrečkaz  neznano  vsebino.  Na  kraj sta prišla bombna tehnika iz GPU UPS SE OPZ,katera  sta  vsebino  pregledala in ugotovila, da se v originalni varnostniPVC  embalaži  nahaja  ročna  bomba  M75.  Na  dnu  vrečke pa je bilo še 15nabojev,  kalibra  7.62  mm.  Bombna  tehnika sta ročno bombo zavarovala zanadaljnjo preiskavo in jo prevzela v hrambo. Policisti  PP  Ljutomer  nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi kaznivegadejanja Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva. Foto: PU Murska Sobota

Mon, 20. May 2019 at 13:38

109 ogledov

Ni meseca maja brez solzic - rože šmarnice
Šmarnice cvetijo, spomine budijo -  to je mesec maj   Domači izrazi za šmarnice so: solzica, tudi devičica, gozdni zvonček, jurjevka, binkoštnica … Globoko vdihnite in povohajte. Poleg vonja španskega bezga nas v mesecu maja zapeljuje še intenziven vonj šmarnic. Cvetlice so vedno vzbujale pozornost. Lahko z obliko cvetov, nenavadno rastjo, vonjem ali barvami. Nikakor jih ni bilo mogoče spregledati ali ob njih ostati ravnodušen. Že zapisi in spomeniki iz najstarejših časov kažejo na našo rahločutnost in občutljivost za njihovo lepoto. Nekatere med njimi odlikuje tudi nežna skromnost. Morda je to razlog, da o šmarnici ne pišejo ne grški ne rimski pisci. Zanimivo je njeno prvotno latinsko ime – Lilium convallium ali dolinska lilija, ki ga je dobila v srednjem veku in je nanj vplivala predvsem njena simbolika. Ime šmarnica ali ljudsko gospejine solzice v različnih jezikih nakazuje, da je simbol Marijine žalosti in bolečine ob sinovi smrti. Bela barva simbolizira Marijino deviškost, omamni vonj pa sladkost njene ljubezni. S poimenovanjem dolinska lilija so ji srednjeveški menihi želeli izkazati največjo čast in so skromni beli cvet, ki maja pobeli gozdne jase, poistovetili z dolinsko lilijo, ki je kot prispodoba nevestine lepote omenjena v Visoki pesmi. Pozneje, ko so botaniki dokazali, da šmarnica nikakor ni v sorodu z lilijami, so jo preimenovali – Convallaria majalis, kar še vedno pomeni globoko in senčno dolino, a brez lilije. To ime se uporablja še danes.   Šmarnica je velikokrat upodobljena v motivu brezmadežnega spočetja in motivu Marijinega oznanjenja. Zaradi nizke rasti in zvončasto povešenih cvetov je postala tradicionalni simbol Marijine ponižnosti in vdanosti. Kot odrešenjski simbol se pojavlja tudi ob Kristusu. V motivu Jezusovega rojstva simbolizira utelešenje Odrešenika, v motivu poslednje sodbe pa pomeni upanje v božjo milost in odrešitev duše.   V srednjem veku so ji rekli tudi blagor sveta – salus mundi, kar pa lahko pomeni tako odrešitev kot ozdravitev sveta. Tu gre za navezavo na sred­njeveško in renesančno medicinsko tradicijo, saj je bila šmarnica cenjena kot zdravilo za mnoge bolezni, še zlasti bolezni srca. Renesančni zdravniki so jo izbrali celo za zaščitni znak svojega stanu in jo lahko najdemo na portretih velikih zdravnikov tistega časa.   Cveti v maju, mesecu ljubezni, in je simbol srčnega hrepenenja, ljubezenske sreče in skritega upanja. Vsi ti simboli pa imajo zelo stare korenine. Že pri starih Germanih je bila posvečena boginji ljubezni, plodnosti in je imela pomembno vlogo pri praznovanju pomladi, ki ima svoj odmev tudi v kresovanju in postavljanju mlaja. V tem času v številnih evropskih mestih in vaseh izbirajo kraljico maja, najlepše dekle leta, ki pa je praviloma oblečeno v zeleno obleko in v laseh nosi cvetni venec, v katerem imajo pomembno vlogo šmarnice.   Ta poganska simbolika šmarnice je bila v severni Evropi tako zakoreninjena, da mnogi strokovnjaki zagovarjajo mnenje, da jo je krščanska cerkev ravno zaradi tega kar najtesneje povezala z Marijo in tako poskušala izkoreniniti spomin na stare bogove.   Šmarnica je resnično izjemno skromna rastlina, ki dobro raste v senčnatih kotičkih in v kakr­šnikoli zemlji, čeprav ljubi vlažno humusno prst. Primerna je za podeželske in neformalne vrtove, za obrobe senčnih predelov ali za sajenje pod grmovnicami ali drevjem. Če ima na voljo prostor, se razraste v gosto preprogo. Kadar želimo uživati v njenem vonju, jo sadimo tja, kjer radi posedamo, in polepšala nam bo majske večere. V zemlji ima koreniko, ki vedno raste na spred­njem koncu, na zadnjem pa počasi odmira. Iz nje navzdol poganjajo drobne korenine, spomladi pa navzgor poženeta dva ali trije suličasti listi. Ker mora izkoristiti svetlobo pod grmovnicami in drevesi, ki še niso olistala, v nekaj tednih ozeleni, cveti in rodi plodove – rdeče jagode. Te jagode so, tako kot cela rastlina, strupene (čeprav je v točno določenih manjših količinah šmarnica učinkovito zdravilo). Pozneje, ko jo prekrije gosta senca, listi odmrejo, korenika pa čaka na naslednjo pomlad.   Na samostanskih vrtovih so šmarnice gojili že v zgodnjem srednjem veku, pozneje pa tudi na grajskih vrtovih. Niso poznali samo belih, ampak tudi različice s polnjenimi, rožnatimi, celo rdečimi cvetovi in belimi ali rumenimi progami na listih. V devetnajstem stoletju so bile moderne zasaditve cvetličnih lončkov s siljenimi šmarnicami, ki so krasile sprejemnice bogatašev, šopek pa je bil celo »obvezni« dodatek večerne plesne toalete. Zelo jo cenijo v Franciji, kjer slavijo prvi maj s šopki šmarnic. Šmarnica (znanstveno ime Convallaria majalis), tudi solzica, je edina predstavnica roda Convallaria. Je strupena rastlina, ki spada v družino lilijevk. Ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Steblo je visoko od 10 do 20 cm, na vrhu pa se razvije v grozd iz majhnih belih cvetov. Šmarnica cveti od maja do junija. Raste v gozdovih, ponekod pa v senčnih vrtovih in skalnjakih. Listi šmarnice so podobni listom čemaža zmotna zamenjava strupene rastline za užitno pa občasno pripelje do zastrupitve oz. smrti uživalcev čemaža.   Maja in junija bomo v listnatih gozdovih naleteli na cvetoče šmarnice (Convallaria majalis). Rastlina ima velike zelene liste in zvončkaste cvetove. Pogosto jo sadimo tudi v vrtovih saj dobro uspeva in se razmnožuje v senčnih delih vrta.   Šmarnica ima običajno dva 10 do 25 cm dolga lista, ki sta na 15 do 30 cm dolgem steblu. Listi so ovalni in na koncu ošiljeni. Cveti maja in junija Cvetovi so zvonasti, bele barve in v grozdih. Imajo značilen vonj. Iz cvetov se razvijejo rdeče jagode.   Pri nas pa šmarnice skoraj vsi poznamo po črtici Solzice izpod peresa Prežihovega Voranca. Šmarnica – kot zdravilna rastlina Kljub strupenosti pa je poznana kot zdravilna rastlina. Njeni nadzemni deli vsebujejo strupene snovi, ki delujejo na srce, saj krepijo njegovo moč in hitrost krčenja srčne mišice Za zdravljenje se jo uporablja le v obliki pripravkov in vedno le pod zdravniškim nadzorom. Da do njih ni vedno lahko priti, je ganljivo opisal pisatelj Prežihov Voranc – Lovro Kuhar v zgodbi Solzice.  V njej opisuje,  kako je kot majhen deček trepetal pred predelom, kjer so rasle, a zaradi ljubezni do matere premagal strah in jih v ranem jutru nabral. Če so nam nahajališča šmarnic predaleč, jih lahko vsadimo tudi na vrt, kjer dobro uspevajo. Ker se zelo dobro razmnožujejo z rastjo podzemnih stebel, pa nam lahko hitro prekrijejo ne samo prostor,  ki smo jim ga namenili.   Šmarnice – ljudska pobožnost v maju Šmarnice pa niso le ime za cvetice, temveč z njim poimenujemo tudi ljudsko pobožnost v mesecu maju. Tedaj se verniki ves mesec enkrat na dan zberejo v cerkvah in prisluhnejo zgodbam, ki jih nagovorijo. Posvečene so Mariji, saj mesec maj imenujemo tudi Marijin mesec.   Šmarnica – sorta vinske trte Šmarnica je tudi bela sorta vinske trte, ki jo gojijo ponekod na Dolenjskem, Bizeljskem in Slovenskih Goricah. Zanjo je značilna odpornost proti bolezni in pozebi,  kar je predvsem ugodno za okolje, saj je ni potrebno škropiti. Ker pa naj bi njeno vino vsebovalo metilni alkohol, je zakonsko prepovedana. Šmarnico pa najdemo tudi med pticami. To je drobna ptica pevka, ki jo uvrščajo med muharje in je precej razširjena tudi v Sloveniji. Kljub temu, da so šmarnice precej priljubljene, pa tega imena ne zasledimo med ženskimi imen. Naj vas razveseljuje opojni vonj šmarnic v mesecu maju.                                  ¸              

Mon, 20. May 2019 at 10:11

244 ogledov

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU
Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Objavljamo prvi del intervjuja, jutri sledi nadaljevanje. Ali bo za kmetijstvo namenjenih več ali manj sredstev po 2020? Kakšen predlog je ponudila Evropska komisija? Kakšna so stališča Evropskega parlamenta? "Komisija hoče sredstva znižati, Evropski parlament jih hoče obdržati na enaki ravni kot v sedanjem obdobju. Končen izid je pomemben tudi od Sveta. Vloga slovenske vlade v Svetu, saj države članice sprejmejo odločitev o večletnem proračunu soglasno.Komisija predlaga zmanjšanje sredstev v primerjavi s sedanjim obdobjem, še posebej na področju sredstev za razvoj podeželja. Odbor za proračun, katerega članica sem bila in je pristojen za razpravo o dolgoročnem proračunu v Evropskem parlamentu, je proti znižanju. To stališče je bilo potrjeno tudi na plenarnem zasedanju (Resolucija o dolgoročnem proračunu sprejeta 14. novembra 2018). Ohranitev financiranja skupne kmetijske politike za EU-27 na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve in sicer podvojitev financiranje programa Life+ vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000 ter uvedba nove postavke - posebna sredstva za trajnostni turizem." O kakšnih zneskih za skupno kmetijsko politiko na ravni EU je govora? "Skupaj predstavljajo sredstva 365 milijard (v tekočih cenah) ali ca. 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za skupno kmetijsko politiko. Neposredna plačila znašajo 265,2 milijard, ukrepi za podporo trgu (EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad) 20 milijard in za razvoj podeželja 78,8 milijard Dodatna sredstva za kmetijstvo iz raziskovalnega programa Obzorje Evropa znašajo 10 milijard za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bio-gospodarstva." Kakšna je nacionalna ovojnica za Slovenijo? Koliko sredstev bi naj dobila Slovenija glede na predlog EU komisije? "Skupaj 1,657 milijard evrov v tekočih cenah. Neposredna plačila predstavljajo 903 milijonov kar je za 3,9% manj v primerjavi z 2014-2020, ukrepi za podporo trgu 38 milijonov za razvoj podeželja: 715 milijonov kar je za 15 % manj v primerjavi z 2014-2020 ter programi v čebelarstvu in vinogradništvu: 38,5 milijonov." Kateri so najpomembnejši poudarki skupne kmetijske politike po 2020? "Večja vloga držav članic zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Ukrepi bolj prilagojeni nacionalnim potrebam preko novega sistema izvajanja, ki vključuje nacionalne strateške načrte. Velik pomen se daje okolju in klimatskim spremembam. Letne omejitve neposrednih plačil. Konvergenca višine neposrednih plačil med državami članicami v EU. Nadaljnja podpora malim, mladim, novim kmetom in ženskam. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP." Kaj se bo dogajalo z neposrednimi plačili po 2020? "Ostajajo kot bistveni del kmetijske politike. Omejitev letne višine neposrednih plačil, da se zagotovi bolj pravična delitev sredstev. Evropska komisija hoče zmanjšati neposredna plačila kmetom že od vrednosti 60.000 evrov naprej. Odbor za kmetijstvo v EP je postavil mejo 100.000 evrov in zahteva, da se del stroškov za plače na kmetiji ne bi štelo v omejen znesek (tega ni bilo v Komisijenem predlogu). Neposredna plačila so pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami. Konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami za enakopravno obravnavo kmetov povsod v EU. Komisija predlaga samo zmanjšanje razlik, Odbor za kmetijstvo pa hoče, da se razlike v višini plačil do 2027 povsem odpravijo." Kaj prinaša skupna kmetijska politika za male in srednje velike kmetije? "Vsaka država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen. Prejele bodo več podpore na hektar. Odbor za kmetijstvo hoče, da se za to nameni najmanj 5% nacionalnih neposrednih plačil za majhne in srednje velike kmetije. Možne so poenostavitve pri upravnih postopkih, da jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila." Kaj prinaša skupna kmetijska politika mladim kmetom? "Več podpore za mlade kmete, ker je cilj pritegniti mlade, da prevzamejo in ostanejo na kmetiji. Države naj bi namenile vsaj 2% sredstev za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. Dodatna sredstva se obetajo tudi iz naslova razvoja podeželja. Kdo je mladi kmet: Komisija do 40 let, Odbor za kmetijstvo v EP vztraja na starosti do 45 let." Kakšna bo vloga držav članic in kmetov v novi skupni kmetijski politiki? "Vloga držav članic in kmetov bo večja zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Države članice bodo imele več svobode in fleksibilnosti pri izbiri ukrepov in bodo tako lahko bolje upoštevale specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Orodja oz. ukrepe bodo prilagodile svojim specifičnim potrebam. Države članice lahko sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU."
Teme
denar zgodovina denarja

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Nož iz obsidijana