SI
KAVRI – PORCELANASTI POLŽEK
Mali polž in veliki možje ali ko je bil kavri »sveta vladar«
V Fokusu
Zanimivo

Četrtek, 3. avgust 2017 ob 10:06

Odpri galerijo

V tropskem pasu oceanskih voda, predvsem v Indijskem oceanu, živi majhen polžek, ki je po vrsti nenavadnih naključij postal denar. Imenujemo ga kavri, oziroma cowry ali cowrie po angleško, po latinsko pa Cypraea moneta.

Zares! Latinski prevod pomeni celo »polž denarni«. Kavri botanično sodi v družino morskih polžev različnih velikosti z latinskim imenom Cypraeidae. Večina ljudi pod imenom kavri pozna čudovito porcelansto hišico teh polžev. Ob tem naj opozorim, da polža pomotoma ne zamenjate s kauri. To je drevo, ki raste na Novi Zelandiji in doseže višino preko 50 metrov ter doseže starost do 2000 let.

KAVRI SE PREDSTAVI

Polžja hišica, dolga od 15 do 30 mm, je na otip zelo prijetna in imamo občutek, kakor da v roki držimo porcelanasto skodelico. Tudi naše ime za »porcelan« izvira iz italijanske besede »porcellana«, ki pomeni polžjo hišico, ki ima podoben polprosojen izgled.

Glavni življenjski prostor je Indijski ocean in največ ga nabirajo na Maldivih, Šrilanki (Cejlon), na Malabarskih otokih, na obalah Bornea in Vzhodno-indijskih otokov. Pogosto ga je najti še na določenih delih vzhodne Afrike od Ras Hafuna na severu do Mozambika na jugu. V Tihem oceanu ga je moč najti tudi na obalah pacifiških otokov in na zahodnih ameriških obalah (Kalifornija).

Polžje hišice različnih vrst polžev so se v zgodovini uporabljale za denar v več različnih delih sveta. Nastanek denarja ima korenine prav tukaj. Še danes ga uporabljamo pri izdelavi okrasja in za določene ceremonialne namene. A med njimi je najpomembnejši kavri (Cypraea moneta).

Kavri (Cypraea moneta)

Kavri se je v zgodnji človeški zgodovini zelo pogosto uporabljal kot vmesno menjalno sredstvo. Imel je vlogo denarja pri trgovanju v neolitskih (kamenodobnih) skupnostih. Včasih so polžjo hišico uporabljali celo in nepoškodovano, včasih so bili zadovoljni z obrušeno ali obdelano, tu in tam so trgovali tudi z okruški. Ob tem so mnoga ljudstva z njim krasila oblačila, izdelovala nakit in ceremonialna pokrivala. Kavri najdemo kot plačilno sredstvo na vseh kontinentih, tudi daleč od področij, kjer je življenjsko okolje tega polža. Izjema je le Evropa, kjer kavri ni bil nikoli uporabljen za denar!

Kot denar je bil pogosto v uporabi v mnogih afriških, južno- in vzhodno- azijskih deželah. A za plačilno sredstvo so ga uporabljali tudi Indijanci plemena Očipve (Ojibwa, Chippewa), pa čeprav so naseljeni nekaj tisoč kilometrov stran od najbližjega habitata tega polža (ameriška pacifiška obala). Ker so našli polžje hišice tudi v 8.000 let starih grobovih, to priča, da so ljudje v mlajši kameni dobi živahno trgovali čez celotne kontinente. Očipve Indijanci so začetniki legend o sanjelovcu (dreamcatcher) in iz njihove kulture izhajata znameniti zgodbi o Pokahontas ter o legendarnem poglavarju Hiawathi. Slovenci smo z njimi povezani preko našega znanega misijonarja Ireneja Friderika Barage. Ta je obdobju okrog leta 1860 napisal slovar in slovnico čipvejščine. Tako je bil prvi, ki je znanstveno utemeljil katerikoli indijanski jezik.

Sledi uporabe kavrija kot denarja so vidne še danes. Gana, dežela na zahodu Afrike, uporablja denarno enoto z imenom cedi. To je njihovo ime za to polžjo lupinico. Tudi Kitajci so pred več kot 3000 leti uporabljali kavri kot denar. Sled o tem je ostala vse do danes v njihovi pisavi. Klasični znak za denar pei (貝) je stiliziran prikaz porcelanaste hišice kavrija. Ob tem se ta znak pojavlja v paru z drugimi znaki za opis pojmov, ki so povezani z denarjem, lastnino ali bogastvom. Še več, denar so prvi na svetu »izumili« Kitajci prav na osnovi spoznanj pri uporabi hišice malega polžka za trgovanje.

Kitajske pismenke izvirajo iz znakov za školjko kavri; levo stari znak pei za denar = kavri, v sredini sodoben znak za denar, desno znak za kradljivca (= kavri + oseba);

Kavrije so vsi uporabljali tudi za izdelavo okrasja. Najdemo ogrlice, zapestnice in drug nakit, ki je v celoti narejen iz teh porcelanastih hišic. Kavrije so našili na oblačila, saj so označevala ženskost, plodnost, rojevanje in bogastvo. Spodnja stran hišice s podolgovato odprtino je mnoga ljudstva spominjala na oko ali na vulvo.

Preglednica kitajskih dinastij:

  • Xia 1994 – 1766 pred našim štetjem (pnš),

  • Shang 1766 - 1027 pnš,

  • Zhou 1122 - 256 pnš (doba Konfucija, nastanek taoizma),

  • Qin 221 - 206 pnš (gradnja prvega kitajskega zidu iz zemlje in gline),

  • Han (zgodnja) 206 pnš - 9 našega štetja,

  • Xin 9 – 24,

  • Han (pozna) 25 – 220,

  • doba Treh kraljestev Wei, Shu in Wu, (obdobje razdružitve) 220 – 280,

  • Sui 589 – 618,

  • Tang 618 – 907 (tiskanje prvih knjig),

  • Sung 969 – 1279,

  • Yuan 1279 – 1368 (Mongoli pod Džingiskanom in njegovim sinom Kublajkanom vladajo Kitajski, Marco Polo pride na Kitajsko),

  • Ming 1368 – 1644 (znova vladajo Kitajci, gradnja sedanjega velikega zidu iz kamna, pomorske odprave, raziskovanje sveta),

  • Manchu (ali Qing) dinastija od 1644 do 1912.

Še danes uporabljajo kavrije kot nekakšno vrsto igralne kocke v igrah Pachisi in Ifa v Dahomeju na zahodu Afrike. Šest ali sedem manjših kavrijev vzame igralec v zaprto pest, jo potrese in jih vrže na tla. Tisti, ki pristanejo na tleh z odprtino navzgor, se štejejo kot pike. Na Fidžiju, tihomorskem otoku, jih naberejo na verižice, ki označujejo položaje različnih plemenskih vodij. Poglavar vasi sme nositi okrog vratu pet verižici.

Kdaj je polžja hišica iz elementa za nakit ali za okrasek postala denar, se arheologi in antropologi še vedno niso dokončno opredelili. Sedaj velja ocena, da je to bili nekako pred 10.000 leti na azijskih prostorih. Seveda ob tem ni izginila kot element okraševanja. Podobno še danes najdemo zlatnike kot del svečane ali priložnostne narodne noše v naši bližini na področju Balkana.

KRALJESTVO BORNU V AFRIKI

V zahodni Afriki so kavri uporabljali kot denar vse do sredine devetnajstega stoletja, ko ga je nadomestil sodoben denar kolonialnih gospodarjev. Pred odpravo suženjstva, so trgovci s črnim človeškim blagom zaplenili vse kavrijevo okrasje in ga vozili v angleška pristanišča. Od tukaj so ga vozili nazaj v Afriko, predvsem v črnsko Kraljevino Kongo. Tam so kavrije imenovali nzimbu. Trgovci so jih uporabili za nakup začimb, slonovine, pa tudi za nove sužnje. Razlika med vrednostjo kavrijev na vzhodni obali Afrike, kjer so jih nabirali na obalah Indijskega oceana, in na zahodu črne celine je bila 500%.

Vojščaki kralja Mai Idris Alume, največjega vladarja afriškega kraljestva Bornu

Kralj Muniyoma, vladar kraljestva Bornu (danes Čad), je imel leta 1850, po pričevanju nemškega raziskovalca Heinricha Bartha, letne prihodke v višini 30 milijonov kavrijevih hišic. Pridobil jih je s pobiranjem davkov. Vsak odrasel moški je plačal letni davek v višini 1.000 kavrijev zase, 1.000 za vsakega afriškega vola in še 2.000 za vsakega sužnja, ki je bil v njegovi lasti.

Kraljestvo Bornu, ki je obstajalo okrog jezera Čad v osrednji ekvatorski Afriki v obdobju med leti 1396 in 1893 je bilo poznosrednjeveško kraljestvo, ki je nasledilo še starejše kraljestvo Kanem (700-1396). Na vrhuncu svoje moči je bilo večje od kraljestva iz katerega je nastalo. S prihodom belih kolonizatorjev je bilo razdeljeno med Čad, Niger in Kamerun.

Muniyoma je bil član dinastije Sayfawa, ki je kraljestvu vladala od začetka pa do konca. Dinastija je vrhunec dosegla 250 let prej pod vladavino Mai Idris Alume (1571-1603), ki je bil znan kot odličen vojskovodja, politično-upravni reformator in islamski pobožnjakar. V njegovem času je kraljestvo mejilo na zahodu na kraljevino Hausa, na severu na deželo Tuaregov in kraljestvo Toubou, na vzhodu je bila kraljevina Bulala. Na jugu je bila meja neprehodna tropska džungla. Epske pesmi govorijo, da je zmagal v 330 vojnah in da se je bojeval v 1000 bitkah. V Afriki je prvi uporabil stalna in utrjena vojaška oporišča s stalnimi vojaškimi posadkami. V bitkah je uporabil pešake, konjenico in kamelje enote. Na rekah in na jezeru Čad je vzdrževal posadke v čolnih, kupil je vojaške svetovalce Otomanskega cesarstva in sestavil elitno skupino oklepljenih vojakov z mušketami. Diplomatske stike je imel z Otomanskim cesarstvom, Tripolijem in Egiptom.

V državi je uvedel mnoge upravne spremembe, ki so temeljile na islamu in šerijatskem pravu. Sezidal je mošeje in organiziral romanje v Meko, enega se je udeležil tudi osebno. V Meki je postavil romarsko hišo za romarje iz njegovega kraljestva. Moč njegove vladavine se je opirala na sužnje. Vendar je tudi zanje zahteval, da se izobražujejo, še posebej tisti, ki so živeli na posestvih bogatinov. Skrbel je, da so vsi klani in rodovi sodelovali pri vladanju, ob tem je sklepal politične poroke in podeljeval velikodušne koncesije. Tudi sam je bil sin poglavarja plemena Kanuri, njegova mati pa je bila iz kraljestva Bulala.

Pobiral je davke in tribute, a tudi osvajanja so navrgla obilen plen. Uvedel je trošarine na blago, ki so ga prenašale kamelje karavane čez Saharo. S tem denarjem je pričel graditi ceste med oazami, na tržnicah je uvedel standardne mere in uteži. A za to so uporabniki morali plačati koncesnino. Vendar je poskrbel, da so bile poti vzdrževane in varne pred roparji. Kot je sam dejal: »Poskrbel sem, da lahko z zlatim nakitom okrašena žena, tudi brez moža, sama potuje čez moje kraljestvo, ne da bi se bala kogar koli razen Alaha.«

UPORABA KAVRIJEV V RAZNIH DELIH SVETA

Na vzhodnih afriških obalah so kavrije nabirali v velikih množinah. Lupinice so navrtali in jih nanizali na vrvice. Vsaka je vsebovala od 40 do 100 polžjih hišic. Tako je petdeset ali dvajset nanizanih vrvic predstavljalo 200 hišic in prodajali so jih za en britanski šiling. To je bilo menjalno razmerje med obema valutama okrog leta 1850.

V notranjosti celine so pri trgovanji šteli eno po eno lupinico, če pa je bil trgovec matematično bolje podkovan, so jih preštevali po pet skupaj. Nemški raziskovalec Barth se je v tem času mudil v srednji Afriki. Opisoval je, da je med kavrijevimi hišicami pomešanih vedno več hišic nekega drugega polža. Zviti trgovci so uporabljali še Cypraea annulus, ki je kavriju zelo podoben in ga je v morju okrog Zanzibarja mogoče najti v zelo velikih količinah. V Sudanu je to pripeljalo do inflacije, saj so nekoč cenjeni kavriji postali ceneni. Zato je postalo neekonomično pošiljati sužnje s kavriji čez Afriko, saj so ti pri prenosu pojedli več hrane in popili več vode, kot pa je bil vreden tovor kavrijev, ki so ga prenašali. Prenos tovora je presahnil prav času, ko je o tem pisal Barth. Napisal je še: »Štetje kavrijev je zelo zamuden posel. Zamislite si, da morate prešteti 500.000 kavrijev naenkrat. Ker jih je toliko, se tudi njihovo štetje ne izplača več!«

V bolj odmaknjenih predelih Afrike so bili kavriji plačilno sredstvo še v začetku dvajsetega stoletja, a vse bolj jih je izpodrival denar kolonizatorjev. A kljub temu boste še danes v nekaterih odročnih predelih Etiopije našli plemena, ki še vedno trgujejo s temi polžjimi hišicami.

Heinrich Barth (1821-1865), nemški raziskovalec osrednje Podsaharske Afrike in Sudana.

V severni Avstraliji so Aboridžini tudi uporabljali kavrije. V očeh nekaterih plemen so bili veliko vredni, a druga so se zmrdovala in zanje so bili polžki brez vrednosti. Na otokih severno od Nove Gvineje so lupine razbili, kosce so navrtali in jih nanizali na vrvice. Večjo vrednost je imela daljša vrvica, merili pa so jih s pomočjo razdalje med prsnima bradavicama. Pri tem so mnogi goljufali in so med resnične kosce kavrijevih lupin pomešali koščke drugih školjk, ki pa so bile brez vrednosti. A goljufa je čakala smrt, če so ga odkrili. Na južno pacifiških otokih so želeli, da bi imeli kavriji enako velikost in so po velikosti smeli odstopati največ za okrog tri milimetre. Manjše kavrije so gojili v lagunah in jih uporabili šele, ko so bili predpisano veliki. Gojenje kavrijev so smele opravljati samo ženske. Te so z dolgotrajno vadbo dosegle, da so se neovirano potapljale na precejšnjo globino.

Kavrije so pogosto obrusili, da se je na zgornji strani pokazala notranjost polžje hišice in jo je tako bilo lažje nanizati na vrvico ali kovinski obroček.

Vendar ideja o uporabi kavrijev kot denarja ni zrasla ne na afriških tleh in ne na obalah tihomorskih otokov. Tudi ne v obeh Amerikah. Nastala je na azijskih tleh. Še mnogo pred ljudstvi na teh geografskih prostorih so ga uporabljali na indijskem podkontinentu. Prve kavrije so kot denar uporabljali že v prvem stoletju našega štetja. V Bengalu je bilo na začetku devetnajstega stoletja menjalno razmerje 3.840 hišic za eno indijsko rupijo. Letni promet je bil okrog 30.000 rupij ali 115.200.000 kavrijev. Kavrije so uporabljali tudi pri velikih nakupih, na primer hiš, kjer so plačevali z milijoni kavrijev. Da je bilo delo lažje, so jih po 20.000 nasuli v vreče. Število je bilo približno, saj so morale biti vse vreče enako težke. Delo je bilo lažje, saj so morali preštevati le vreče. Cena srednje velike hiše je bila okrog 150 vreč kavrijev, to je okrog tri milijone kavrijev.

Pregled valutnih menjav kavrijev v različnih obdobjih:

  • Šesto stoletje, Maldivi, 1 zlat dinar = 1.000.000 kavrijev

  • Šesto stoletje, Nigerija, 1 zlat dinar = 1.000 kavrijev

  • Bengal, Indija, začetek 19. stoletja, 1 indijska rupija = 3.840 kavrijev

  • Leto 1850, vzhodna obala Afrike, 1 britanski šiling = 200 kavrijev

  • Danes, na internetu, 5 ameriških dolarjev = 50 kavrijev (v PVC vrečki), kar je preračunano 10 ameriških centov (0,075 evra) = 1 kavri

PRVI SO BILI KITAJCI

A tudi Indija si ne zasluži prvenstva. Prvi so bili, kot marsikje drugje, Kitajci. Ti so kavrije uporabljali kot denar že od dvanajstega stoletja pred našim štetjem. To je obdobje vzpona prvih kitajskih cesarstev. Eden od najstarejših zapisov o kavrijih kot denarju je izpod peresa kitajskega zgodovinarja S su-ma Ch'ena (145 do 86 pred našim štetjem). Zapisal je, da so polžke uporabljali kot denar v starih kraljestvih za časa dinastij Shang (od 1766 do 1027 pred našim štetjem) in Zhou (od 1122 do 256 pred našim štetjem). Od tam izvira tudi že prej omenjeni znak pei, ki prikazuje stilizirano kavrijevo hišico kot oznako za denar. Današnja kitajska pisava je znak preoblikovala, a se skupaj z drugimi 84 znaki uporablja za označevanje pojmov, ki so povezani z denarjem in ekonomijo.

Pri izkopavanjih na Kitajskem velikokrat najdejo kavrije, mnogokrat v velikanskih količinah, kar po mnenju arheologov priča, da so jih res uporabljali kot denar. Iz časov dinastije Shang obstajajo v dokumentih Shang-shu pritožbe kralja P'an-kenga, da se njegovi ministri bolj ukvarjajo s pridobivanje kavrijev in žada, kakor pa z državniškim in uradniškim delom. Zapisal je: »Ne smete zbirati 'huo' in 'pao' z namenom, da bi si pridobili dobiček za svojo hišo.« Huo pomeni denar, pao pa zaklad. Tam najdemo zapis: »… ob povratku ga je kralj nagradil z enim p'engom kavrijev, ki so bili pridobljeni v vojaški odpravi proti kraljestvu Yung.« Koliko je en p'eng ne vemo, saj se ni ohranil noben zapis s katerim bi lahko naredili primerjavo z današnjimi merami. Na bronasti skodeli iz obdobja dinastije Zhou je zapisano: »Lord pokrajine Chuy, Yuan, je sam izdelal to čudovito bronasto skodelo. Za njeno izdelavo je porabil 14 p'engov kavrijev.«

Vse to nedvoumno kaže, da so Kitajci že zelo zgodaj uporabljali kavrije kot menjalno sredstvo. Bili so zelo uporabni, saj so bili lahki za prenašanje tudi v velikih količinah, bili so trajni, prepoznavni in kar je najpomembnejše – ni jih bilo mogoče ponarediti! Ob tem so bili oblikovno zanimivi, primerni za okrasje, lepi, občudovanja vredni in pripravni za igre. O igrah iz Dahomeja smo že rekli, a na Kitajskem jih marsikje še danes uporabljajo namesto kmetov pri šahu.

Nekje okrog leta 700 pred našim štetjem je prišlo do kovanja prvih kovancev na treh različnih delih sveta, na Kitajskem, v Indiji in Grčiji. Vsaka od teh civilizacij si lasti prvenstvo »izuma denarja«. A denar je obstajal v različnih oblikah že prej, a vsekakor imajo kavrijeve lupine prvenstvo zaradi več razlogov, ki smo jih že pregledali.

V notranjosti Kitajske je kavrijev vedno bolj primanjkovalo. Ko se je razvila metalurgija in so pričele različne civilizacije obdelovati kovine, so se pojavili tudi prvi nadomestki dragocenih polžjih lupinic. Vse se je spremenilo po letu 481 pred našim štetjem. Kraljestvo Zhou je razpadlo na tri manjša kraljestva (Wei, Han in Zhao), ki so se med seboj stalno bojevala. V tem času se je razvila tehnologija pridobivanja železa in kljub vojni je zelo narasel standard življenja. Cesar Xian iz kraljestva Zhao, ki je uvedel lokostrelce kot posebno bojno enoto, je okrog leta 335 pred našim štetjem (p.n.š.) prepovedal uporabo kavrijev kot menjalno sredstvo, saj je želel, da bi se namesto njih uveljavili njegovi bakreni novci.

Kovanci »kavri« s katerimi je želel cesar Xian leta 335.p.n.š. zamenjati polžje hišice kavri.

Vendar mu to ni uspelo. Ko se je na oblast povzpela dinastija Qin, so bili kavriji spet glavno plačilno sredstvo. Mnogo stoletij kasneje je Marco Polo (1254-1324) v svojih zapisih omenil, da kavriji iz Indije prihajajo najprej v kitajsko provinco Yunnan in nato po vsem cesarstvu. Poleg kavrijev so bile v obtoku še hišice polžev vrste Cypraea annulus. Obe vrsti sta imeli enako vrednost. Za določene transakcije so bile potrebne cele vreče hišic enega ali drugega polža. Zato so uporabljali še polžje hišice C. tigris in C. testudinaria (želvji kavriji), ki so mnogo večje. Določeno je bilo celo menjalno razmerje med različnimi vrstami polžjih hišic. Vse do konca štirinajstega stoletja je bilo na Kitajskem mogoče s kavriji plačati celo davek!

Zanimiva je še ta zgodba. Okrog leta 1000, v času dinastije Sung, so pričeli izdelovati replike kavrijev iz lesa, kamna, žada, poldragih kamnov, kosti, brona in tudi iz srebra in zlata, ker je polžjih lupinic primanjkovalo. Oblikovanje kavrijevih lupinic je bilo preveč zapleteno in zamudno in pričele so se pojavljati kovinske okrogle ali ovalne ploščice, ki so imele vtisnjeno sliko odprtine kavrijeve hišice. Vsi ti kovanci so bili enakovredni originalnemu kavriju. Ob tem so se pojavile še druge oblike kovanega denarja.

V grobovih iz tega obdobja najdejo arheologi velikokrat vzorec »mravlje«. Zanimiva je bila uporaba teh kovancev. Imenovali so jih še pi-ch'ien, kar v prevodu pomeni »mravlja za v nos«. Uporabljali so jih namreč pri pogrebih. Umrlemu so v nosno odprtino z notranje strani potisnili ta »kovanec«, da so preprečili mravljam, da bi pokojniku zlezle skozi nos v telesne votline. Ob tem je revež imel še s čim plačati v onostranstvu. V nekaterih predelih so na »kovanec« odtisnili obraz duha in jih imenovali kuei-lien-ch'ien (duh v nosu).

Kovanec »za v nos«, levo mravlja (pi-ch'ien), desno duh (kuei-lien-ch'ien).

A tukaj se zgodba o denarju in Kitajcih ne konča. V kasnejših obdobjih, ko so nastale močne kitajske dinastije, so kovanci pričeli izpodrivati kavrije. A zadnji udarec jim je izdala iznajdba papirnatega denarja. A o tem bo govora v enem od prihodnjih prispevkov.

SINBAD MORJEPLOVEC IN TRGOVEC

Maldivi so bili v vsej zgodovini največji dobavitelj kavrijev za področje Indije in Kitajske. Kakor v primeru Afrike in Amerike velja, čim daljša je pot kavrijev, tem vrednejši so. Njihova glavna prednost je, kot smo že dejali, da jih ni smiselno ponarejati, saj bi bila vrednost vloženega dela in materiala mnogokrat večja od dejanske vrednosti polžje hišice. Pri kovancih je ponarejanje mnogo lažje in bistveno cenejše!

Vendar so zvitim trgovcem omogočali mastne dobičke. Za najbolj zvite trgovce že dolgo veljajo Arabci. Od šestega stoletja naprej so se arabski trgovci spustili na dolge trgovske poti iz Arabskega polotoka čez Indijski ocean vse do Kitajske. Tako so na Maldivih odkrili pravo zlato jamo! Milijonov kosov kavrijev so odkupovali po ceni 1 zlat dinar (gold dinar = goldinar). Potem so z dragocenim tovorom pluli okrog Afrike in jih prodali v Nigeriji po ceni 1 zlat dinar za 1000 kavrijev. Tudi če upoštevamo izgube ladij, čas potovanja in vse druge odvisne stroške, je bil dobiček resnično astronomski. V Ugandi je bilo mogoče pred prihodom arabskih trgovcev dobiti ženo za dva kavrija. Potem je cena narasla na 10.000 kavrijev.

Najbolj znan arabski trgovec je bil Suleyman Sinyawad iz devetega stoletja. O njem vemo kar precej, saj je za seboj pustil bogate zapise o svojih potovanjih. Ti so bili osnova za zgodbe o Sinbadovih sedmerih potovanjih iz zbirke perzijskih pravljic Tisoč in ena noč. Suleyman je v svojem dnevniku za leto 851 zapisal, da je priplul na Maldive, kjer je vladala zelo lepa in bogata kraljica. Pokazala mu je, kako pridobivajo kavrije. Za to opravilo so bila izbrana spretna dekleta, ki so se z lahkoto vzpenjala na kokosove palme in nabirala njihovo listje. Suleyman je trdil, da so morale biti device, če so želele nabirati kavrije. Palmove liste so potopile v plitko vodo izza lagune in kmalu je nanje prilezlo na tisoče kavrijev. Listje so na hitro potegnili iz vode na obalo. Listje so privezali na kole, da so bili visoko v zraku, da polži niso mogli pobegniti in so se posušili. Nato so jih oprali, znova posušili in spravili v kraljičino zakladnico. Njegovo zgodbo je v desetem stoletju potrdil še Masudi iz Bagdada, ki je eden najbolj znanih arabskih zgodovinarjev.

Tipična dvojamborna arabska trgovska ladja iz 10. stoletja imenovana dhow in »filmski« prikaz lika Sinbada Morjeplovca.

V sedemnajstem stoletju je na Maldivih doživel brodolom Pyrard de Laval, francoski morjeplovec. Na otokih je živel dve leti. Zapisal je: »Imenujejo jih boly in jih izvažajo po vsem svetu v neskončnih količinah. Lani sem videl, da so natovorili trideset ali celo štirideset ladij samo z njimi. Na teh ladjah sploh ni bilo nobenega drugega tovora. Vse te ladje so menda odplule v Bengal, ker tam je povpraševanje po njih veliko, čeprav so cene visoke. V Bengalu jih uporabljajo kot denar, četudi imajo dovolj srebra in zlata ter še druge kovine. Kar se mi zdi še bolj nenavadno je to, da veliki trgovci in drugi bogataši na hitro gradijo skladišča zanje, prave zakladnice. Dejansko imajo te školjke zanje zakladno vrednost.«

V tistem času je Barbot, glavni agent Royal Company of Africa iz Pariza zapisal zanimiv opis kavrijev: »Boejies ali Cauris, ki jih mi Francozi imenujemo Bouges, so majhne mlečno bele školjke, ki so večinoma velikosti manjše olive, se nabirajo in čistijo na obalah in koralnih grebenih Maldivov. So različnih velikosti, videl se takšne, ki niso večje od graha, a tudi druge, ki so dosegle velikost oreha. Vse so bolj podolgovate, podobno kot olive.«

Vsekakor kavriji niso bili nikoli v uporabi v Evropi. Videti je, da je bila Evropa edini kontinent na katerem naši predniki niso poznali te školjke in je tako tudi niso uporabljali kot menjalno sredstvo.

O Sinbadu Morjeplovcu

To je izmišljena oseba, ki temelji na potovanjih večih arabskih in perzijskih trgovcev, predvsem so uporabljeni zapisi o potovanjih Suleymana Sinyawada iz devetega stoletja. Sinbad je bil po zapisanih zgodbah mornar iz Basre, glavnega mesta Abbasidskega kalifata. Na potovanjih je preplul morja od vzhodne Afrike do juga Azije. Na njih je doživel srečanja s pošastmi in čarovniki, obiskal je mnoge magične kraje in se spopadel z nadnaravnimi fenomeni.

Pripravil Andy

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. May 2019 at 04:56

10 ogledov

Patricija Šulin: Odbor za kmetijstvo EP predlaga, da se nov sistem strateških načrtov SKP odloži do 2022
Po včerajšnjem prvem delu, danes objavljamo drugi del intervjuja s Patricijo Šulin,  evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Intervju je nastal pred dnevi v Goriških Brdih na javni razpravi, na kateri je govor tekel o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU. V katero smer gre Strateški načrt Skupne kmetijske politike na ravni EU? "Pripraviti ga mora vsaka država članica. Vključeval naj bi predloge posameznih držav članic, kako izpolniti splošne cilje Skupne kmetijske politike SKP in hkrati upoštevati lastne specifične potrebe. Vsak strateški načrt SKP bo morala predhodno odobriti Evropska komisija. Velika pozornost bo dana okolju in podnebju. Odbor za kmetijstvo v EP predlaga, da se nov sistem nacionalnih strateških načrtov odloži do leta 2022, da bi imeli države članice več časa za prilagoditev." Kaj prinaša kmetijska politika na področju okolja in podnebja? "Novi sistem „pogojenosti“ - vse dohodkovne podpore kmetom (in drugih plačil, vezanih na površino ali živali) bodo povezane z uporabo okolju in podnebju prijaznih kmetijskih praks. Države članice bodo morale vsaj 30 % svojega proračuna za razvoj podeželja nameniti ukrepom v zvezi z okoljem in podnebjem. Ekosheme - se financirajo iz nacionalnih sredstev za neposredna plačila. Obvezne so za države članice, ne pa za kmete. Najmaj 20% nesposrednih plačil bo namenjenih za eko-sheme." Ali obstaja posebna podpora za določene sektorje? "Določeni proizvodni sektorji v težavah bodo še naprej prejemali dodatno podporo za izboljšanje njihove konkurenčnosti, trajnosti ali kakovosti (v okviru sedanje SKP znana kot vezana dohodkovna podpora ali prostovoljna vezana podpora). Komisija predlaga, da se ohrani obstoječi seznam potencialno upravičenih sektorjev. Ta seznam zajema sektor sadja in zelenjave. Države članice bodo lahko do 3 % sredstev iz prvega stebra namenile za podporo sektorjem, ki ne sodijo med sektorje, ki že prejemajo podporo v okviru sektorskih programov." Kakšno bo administrativno breme za kmete? "Moralo bi biti manjše zaradi poenostavitev. Na primer: uprave držav članic bodo kmetom prihranile precej časa, saj bodo predhodno izpolnile njihove vloge za neposredno podporo in v največji možni meri vnesle najnovejše in zanesljive informacije, pri tem pa uporabile obstoječa orodja, kot je identifikacijski sistem za zemljišča. V okviru nove SKP bodo morale dati države članice kmetom na voljo sistem storitev kmetijskega svetovanja, ki bo pokrival številna vprašanja: zahteve in pogoji na ravni kmetij, ki izhajajo iz strateških načrtov SKP posameznih držav članic, zagotavljanje skladnosti z okoljsko zakonodajo o vodi, pesticidih, čistem zraku itd., obvladovanje tveganj, dostop do inovacij in tehnologije." Kaj pa razvoj podeželja? "Financiranje usmerjeno na področja z resnično dodano vrednostjo: razvoj lokalnega, podeželskega in kmetijskega gospodarstva. Eden od ključnih elementov prihodnje politike razvoja podeželja bo spodbujanje razvoja pametnih vasi na podeželskih območjih ter boljša lokalna infrastruktura." Kako EU pomaga pridelovalcem sadja in zelenjave in kmetom, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo? "Pridelovalci sadja in zelenjave se lahko pridružijo organizacijam proizvajalcev,  ki jim lahko pomagajo v pogajanjih z velikimi trgovci na drobno ali pri zavarovanjih.  Organizacije proizvajalcev so podprte z EU sredstvi. Če trg proizvodnje ne more absorbirati, se pridelovalcem sadja in zelenjave iz sredstev EU izplača odškodnina za neprodane pridelke. Kakovost evropskega sadja in zelenjave se ohranja in promovira s tržnimi standardi EU, znaki kakovosti in promocijskimi kampanjami. S sredstvi EU se podpirajo pobude in projekti o prehrani in zdravju, ki spodbujajo uživanje sadja in zelenjave npr.  brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah po vsej EU.Kmetje, ki se ukvarjajo z neposredno prodaEU spodbuja razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, saj lahko povečajo konkurenčnost kmetov. V okviru svoje politike razvoja podeželja državam in regijam daje na voljo sredstva za ukrepe, s katerimi podprejo vzpostavljanje kratkih dobavnih verig: na primer za pomoč pri naložbah, usposabljanje kmetov ali podporo organizacijam proizvajalcev." Do katetih sredstev so upravičeni proizvajalci vina ter izvozniki vina in žganih pijač? "Upravičeni do finančne podpore EU, če so se njihovi dohodki zaradi prestrukturiranja zmanjšali. Finančna podpora je na voljo tudi za novosti v vinogradu (npr. nove sorte ali preselitev vinograda). Podpora za promocijo vin EU v okviru programa geografskih označb, ki označujejo proizvode iz držav EU ( EU prispeva do 50 % stroškov udeležbe na mednarodnih sejmih ali informacijskih kampanj ter raziskav novih tržnih možnosti.) Pomoč pri zaščititi proizvodov, ki imajo geografsko označbo, na mednarodni ravni npr. večstranska trgovinskima pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo in dvostranski trgovinski sporazumi s tretjimi državami, kot so Kanada, Japonska. EU sklepa sporazume o prosti trgovini z drugimi državami in tako znižuje ali odpravlja uvozne dajatve, kvote in druge trgovinske ovire, da izvozniki lažje prodrejo na tuje trge in svoje proizvode prodajajo potrošnikom zunaj EU, s tem pa povečajo prodajo in promet. Številni trgovinski sporazumi EU zagotavljajo posebno pravno zaščito za evropske proizvode z geografskim poreklom, čemur pravimo geografska označba.Veliko evropskih vin in žganih pijač je zaščitenih s sporazumi EU o prosti trgovini in dvostranskimi sporazumi. Če so proizvodi tako zaščiteni, jih tuji proizvajalci v državi partnerici ne morejo posnemati, kar izvoznikom koristi pri izvozu na te trge. EU je sklenila več dvostranskih sporazumov, ki posebej ščitijo evropska vina in žgane pijače v drugih državah, tudi v Avstraliji, Čilu, Južni Afriki in ZDA. Tudi nedavni sporazumi EU o prosti trgovini s Kolumbijo, Južno Korejo in Ukrajino ščitijo proizvode izvoznikov in jim lajšajo njihov izvoz v te države. EU si močno prizadeva, da bi koristne sporazume o prosti trgovini sklenila še z državami, kot so Brazilija, Japonska, Mehika in Vietnam." V Sloveniji so v porastu ponudniki turistične dejavnosti na podeželju. Ali imajo pri tem vpliv tudi evropska sredstva? "Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sofinancira ukrepe, ki spodbujajo njegov razvoj. Pomoč lahko dobijo  osebe, ki želijo začeti turistično dejavnost na podeželju S sredstvi lahko kmetje razširijo svojo dejavnost in dopustnikom ponudijo kmetijske proizvode, športne aktivnosti ali morda spoznavanje obrti. Pomoč iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja lahko prejmejo tudi občine za naložbe v infrastrukturo in lokalne storitve, povezane z lokalnim turizmom ali s podeželsko kulturno in naravno dediščino v njihovi regiji. Iz tega sklada se sofinancirajo tudi ukrepi za poklicno usposabljanje na področju kmečkega turizma." Dotakniva se tudi ekološkega kmetovanja. Ali so ekološke kmetije v interesu EU? "EU podpira ekološko kmetijstvo s posebnim evropskim logotipom,  s katerim ekološki kmetje jasno označijo svoje proizvode, ki jih potrošnik tako hitro in enostavno prepozna kot ekološke. Ta oznaka potrošniku zagotavlja, da so vsi udeleženci v ekološki pridelovalni verigi upoštevali stroge zahteve, ki jih določa EU. Poleg tega vsi ekološki kmetje od Unije prejemajo letno pomoč na hektar, da nadaljujejo z ekološkim kmetijstvom ali se vanj preusmerijo, ter zelena plačila, ki nagrajujejo okolju prijazne prakse. EU finančno podpira raziskave in inovacije v ekološkem kmetijstvu, da bi poiskali in razširili rešitve za večjo produktivnost ekoloških kmetij. Prav tako prispeva k financiranju promocije ekološkega kmetijstva pri potrošnikih." Kako pa EU skrbi za male kmete? "EU vam kot malemu kmetu priznava pomembno vlogo, zato lahko za neposredna plačila EU zaprosite na preprostejši način, da upravno breme ne bi bilo preveliko. Politika EU za razvoj podeželja malim kmetom omogoča tudi naložbe, ki izboljšujejo kakovost življenja na podeželju, diverzificirajo podeželsko gospodarstvo in na oddaljenih območjih nudijo storitve, ki so pomembne za številne starejše kmete in kmetice na malih kmetijah." Ženske na podeželju so tako v EU kot tudi v Sloveniji nosilke kmetij. "V EU je le 30 % nosilcev kmetijske dejavnosti žensk, kmetije, ki jih vodijo, pa so v povprečju manjše. V podjetništvu se ženske pogosto srečujejo s številnimi težavami, značilnimi za podeželje, kot je slabši dostop do javnega prevoza, osnovnih socialnih storitev (zdravje, predšolsko varstvo) ali širokopasovnega interneta. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja med drugim finančno podpira ustanavljanje kmetijskih ali nekmetijskih podjetij, širjenje dejavnosti, organiziranje namenskih izobraževanj in vzpostavljanje mrež. Drugi evropski skladi posameznim državam ali regijam pomagajo pri vzpostavljanju infrastrukture in osnovnih javnih storitev, s katerimi lahko spodbujajo vključevanje in zaposlovanje žensk na podeželju." Hvala za pogovor in vse dobro na volilno nedeljo, 26. maja!    

Tue, 21. May 2019 at 04:15

69 ogledov

Škof Peter Štumpf: Dovolj je zlivanja gnojnice po meni s strani civilne iniciative Dovolj.je!
Spletni portal Domovina.je je včeraj objavil poročilo s tiskovne konference civilne iniciative Dovolj.je, na kateri naj bi predstavili nove primere spolnih zlorab s strani slovenskih duhovnikov. Ob tem so potožili, da po njihovih zapažanjih takšne zavzetosti ni zaznati pri odgovornih v slovenski Cerkvi. Da je stanje še slabše, naj bi dejal Tomaž Pisk, odvetnik z večletnimi izkušnjami zastopanja žrtev spolnih zlorab. “Po odzivih, ki smo jih dobili s strani škofov in redovnih predstojnikov, lahko rečem, da naše iniciative, kot tudi celotne problematike spolnih zlorab, ne jemljejo (dovolj) resno,”je dejal Pisk in naštel konkretne primere neodzivnosti in ignorance tako s strani nadškofa Zoreta, predstojnika reda lazaristov, jezuitov, da se dogovorjenega ne drži, pa očitajo tudi murskosoboškemu škofu Štumpfu, ki je sicer med vsemi vodilnimi v Cerkvi pokazal največ volje za ustrezno ukrepanje. Slednji se je na zapis na Domovina.je odzval z zapisom na svojem osebnem facebook profilu in jasno povedal "DOVOLJ JE" insinuacij in polresnic o njegovem odzivu na odkrite spolne zlorabe s strani duhovnikov, kar so mu včeraj na tiskovni konferenci skušali podtakniti člani CI dovolj.je! Njegov zapis objavljamo v celoti: Škof Štumpf se ne drži dogovorjenega glede spolnih zlorab... Tako so povedali člani civilne iniciative Dovolj je in tako o tem poroča Domovina.Na zahtevo civilne iniciative Dovolj je sem v ponedeljek,18. marca 2019, podal prijavo policiji primer dveh duhovnikov, obtoženih spolnih zlorab. To sem storil preko Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK, ki je prijavo podala višjemu kriminalističnemu inšpektorju na Republiški generalni upravi policije in sicer štiri dni pred iztekom roka za prijavo, ki mi ga je določila civilna iniciativa Dovolj je. Najbrž je civilna iniciatva Dovolj je razočarana, da tega nisem storil osebno, ampak preko Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK.. No, tudi civilna iniciativa Dovolj je uporablja novinarje in domnevne žrtve, da javno razkrivajo domnevno krive duhovnike. Zakaj pa civilna iniciativa Dovolj je sama zoper domnevno krive duhovnike ne vloži ovadbe na policijo? Zakaj to morajo delati škofje? Gre za test škofovske verodostojnosti ali pa za poskus ločevati škofe od duhovnikov?Vsa čast civilni iniciativi Dovolj je, dokler dela strokovno, pošteno in dobronamerno. Sporočam pa, da je ni oblasti in iniciative na tej Zemlji in pod Zemljo, ki bi meni komandirala mojo vest in odločanja, ki so povezana z njo ter načine ukrepanja, pa tudi če gre za spolne zlorabe. Glede tega sem "muko mučil" in jo še, zato tudi zame velja: Dovolj je!!! 

Mon, 20. May 2019 at 16:28

176 ogledov

Branko Grims: Ilegalni migranti množično zlorabljajo pravico do azila, zato predlagamo spremembo azilne zakonodaje
Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je poslanska skupina SDS danes vložila v parlamentarni postopek.  Kot je povedal poslanec SDS je zakon, ki so ga danes vložili, pomemben, ker se naglo povečuje število prošenj za azil. »Kar se tiče število prošenj za azil v preteklih letih, je bilo to število sorazmerno stalno, gibalo se je okoli 200 prošenj letno. Takšna številka je bila še leta 2015, ko se je začel veliki migrantski val, ko so vsi hiteli preko naše države. Potem pa se je to število začelo povečevati. Lani je doseglo 2875 vlog za azil, letos pa jih je do današnjega dne že krepko čez 1100,« je povedal poslanec in dodal, da je število podeljenih statusov za azil sorazmerno majhno, kar nekateri iz leve strani izkoriščajo rekoč, da problemov pri azilni zakonodaji ni. Vendar pa mag. Grims takšnim navedbam nasprotuje, saj se število podeljenih azilov zmanjša v primerjavi s številom vloženih vlog, to pa preprosto zato, ker se veliko število postopkov zaustavi, »saj ti ljudje potujejo naprej«. »To pa je odraz tega, da je tihotapljenje ilegalnih migrantov v Sloveniji postal prava industrija. In sicer naše nevladne organizacije iz Slovenije hodijo v Bosno, spodbujajo ilegalne migrante in jih preko Republike Slovenije usmerjajo naprej, velika večina gre v Italijo. Drugi način ilegalnih migracij, ki ga odražajo tudi te številke, pa je, da migranti pridejo v Slovenijo, tu sami pokličejo policijo ali pa so zajeti, in potem dajo izjavo, da želijo azil. Še preden pa postopek zares steče, se oskrbljeni, s podporo in pomočjo premaknejo naprej, seveda spet pod okriljem nevladnih organizacij,« je povedal poslanec SDS mag. Branko Grims in tu posebej podčrtal sporno vlogo na LGBTPQ  ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij, ki to industrijo z ilegalnimi migranti poganjajo. »Še bolj čudno je, da se vlada, ki pravi, da vse obvladuje, število ilegalnih migrantov pa narašča, zaveda sporne vloge nevladnih organizacij na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom, po drugi strani pa se ta ista vlada hvali, kako dobro sodelujejo s PIC in Mirovnim inštitutom in jim namenja ogromne količine denarja,« je še povedal poslanec SDS.  Nato je pojasnil, da ker se je avstrijska meja zaprla, se malo migrantov odloča, da iz Slovenije krene naprej čez Avstrijo. »Tako ostane  le še slovensko italijanska meja za pot naprej, kjer pa je situacija drugačna. Tam so pod vodstvom Salvinija na področju ilegalnih migracij sicer naredili red, zato jih to, kar prihaja iz Slovenije, zelo moti in opozarjajo na sporno vlogo na LGBTPQ ideologiji utemeljenih nevladnikov iz Slovenije,« je povedal mag. Grims in dodal, da je italijanski notranji minister Salvini že dobil peticijo, naj slovensko- italijansko mejo zapre. »Sicer Italijani že sedaj nameščajo posebno tehnično opremo na mejo in so le to sposobni zapreti, kadarkoli to zares želijo,« je povedal poslanec in dodal, da naj bi se slovenski in italijanski notranji minister že dogovarjala o tem, da se bo v Slovenijo vračalo veliko več ilegalnih migrantov, ki bodo zajeti na ozemlju Italije, kot doslej.  »Zaradi vsega naštetega je tako pomembno, da se to, kar predlagamo z novelo zakona o mednarodni zaščiti sprejme,« je povedal poslanec SDS.  »Bistvena rešitev zakona je, da nihče ne more dobiti veljavne vloge za azil pri nas, če je v Slovenijo vstopil preko varne države, to je varne države EU, ali prek tretje države,« je dejal mag. Grims in dodal, da je podobno rešitev v preteklem mandatu predlagala ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörköš Žnidar. »Smisel tega je, da  se izognemo zlorabam vlog za azil, kajti te zlorabe so množične. Številke so neizprosne, tu se dogaja ena sam zloraba,« je poudaril poslanec.  »Druga sprememba, ki jo predlagamo, pa je, da se v zakonu zajame vsa kriminalna dejanja kot izločitveni razlog oziroma kot razlog zaustavitve postopka, tudi v primerih, ko gre za utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje,« je povedal poslanec in dodal, da je tudi takšna rešitev skladna z mednarodno prakso. »Gre za to, da če je nekdo zaloten pri nekem kaznivem dejanju, se ne more izgovarjati na azil. Sedaj so situacije podobne teatru absurda,« je povedal poslanec mag. Grims in izpostavil nekaj nedavnih primerov.  V enem primeru so ilegalni migranti policistko zbrcali, nato pa zahtevali azil in so jih pospremili v azilni dom. Podobno je bilo tudi z migranti, ki so bili iz Slovenije vrnjeni na Hrvaško, nato so tam ukradli avtomobil in na Tepanjah  povzročili hudo prometno nesrečo. Ker so zahtevali azil, so jih namesto, da bi jih takoj poslali na Hrvaško, sprejeli v azilni dom.  »Tovrstne stranpoti, ki so najbolj groba oblika zlorabe pravice do azila, bi bila po tem predlogu sprememb zakona, ki jih predlagamo, popolnoma onemogočene,« je povedal mag. Grims in dodal, da s predlogom zakona predlagamo tudi skrajšanje postopkov. »Tudi skrajšani in bolj racionalni postopki, ki so popolnoma skladni z mednarodnimi predpisi, pomenijo, da bodo lahko ilegalni migranti obravnavani v najkrajšem možnem času,« je še povedal poslanec SDS.  S predlogom zakona bomo po besedah poslanca preprečili škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi spremenjenih praks v zvezi z ilegalnimi migranti v sosednjih državah. »Denar, ki ga sedaj namenjamo za zlorabe azilnih postopkov, pa bi  lahko ostal slovenskim davkoplačevalcem za šole, vrtce, zdravstvo, pokojnine, za vse tisto, kar mora zagotavljati država,« je povedal poslanec. Ob tem je še dodal, da  se pravice do azila z zakonom ne ukinja, temveč se predvsem onemogoča zlorabe.  »Leta 2015 sem pravočasno predlagal, da bi zgradili ograjo na meji, na podoben način kot jo je zgradil Orban, pa so se mi takrat posmehovali.  Upam,da bo tokrat vlada in odgovorno ministrstvo temu prisluhnilo, kajti da je situacija zelo resna, dokazujejo ukrepi, ki jih sprejemajo vladajoči sami. Če nekdo postavi visok zid okrog  hiše, je jasno,da  se boji tistega, kar prihaja,« je povedal poslanec SDS in dodal, da je »Slovenija skupen dom vseh tistih, ki imamo v Sloveniji prebivališče in vsakdo ima v svojem domu pravico do varnosti, spoštovanja osebne integritete in da odločamo o tem, kdo v ta dom lahko vstopi. S tem zakonom to opredelimo, predvsem pa odstranjujemo možne zlorabe azile zakonodaje,« je zaključil mag. Branko Grims. Vir: sds.si

Mon, 20. May 2019 at 14:55

130 ogledov

S tovornjaka neznanci ukradli 1,7 tone kave Lavazza
Policisti na pomurski avtocesti se dnevno srečujejo z nevsakdanjimi dejanji s področja kriminala. Tako so pred dnevi na tovornjaku tujih registrskih tablic našli za 1,8 milijona evro gotovine, pred dnevi pa se je nanje po pomoč obrnil voznik tovornjaka romunskih registrskih tablic, ki je bil žrtev neznanih tatov. V  noči na 17.5.2019 na bencinskem servisu v Grabonošu je bilo vlomljeno  v  tovorno vozilo romunskih registrskih številk. Z  zbiranjem  obvestil na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilecna  parkirnem prostoru ob bencinskem servisu ostranil ključavnico na vratihpriklopnika,  ter na več mestih prerezal cerado in si iz vozila protipravnoprilastil  filtre  kave  Lavazza.   Skupaj si je neznani storilec prilastil malo manj kot 1700 kg kave, katere vrednost znaša okrog 20.000 evrov. Z dejanjem je bila oškodovana družba iz Romunije. Policisti PP Gornja Radgona za neznanim storilcem zbirajo obvestila. Našli vrečko z ročno bombo in naboji S  strani občanke so bili policisti PP Ljutomer 17.5.2019, obveščeni, da jena območju Ljutomera našla vrečko z granato in naboji. Z  zbiranjem  obvestil  na kraju je bilo ugotovljeno, da je bila med košnjotrave, pod smreko, v grmičevju  ob lokalni cesti, najdena manjša PVC vrečkaz  neznano  vsebino.  Na  kraj sta prišla bombna tehnika iz GPU UPS SE OPZ,katera  sta  vsebino  pregledala in ugotovila, da se v originalni varnostniPVC  embalaži  nahaja  ročna  bomba  M75.  Na  dnu  vrečke pa je bilo še 15nabojev,  kalibra  7.62  mm.  Bombna  tehnika sta ročno bombo zavarovala zanadaljnjo preiskavo in jo prevzela v hrambo. Policisti  PP  Ljutomer  nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi kaznivegadejanja Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva. Foto: PU Murska Sobota

Mon, 20. May 2019 at 13:38

109 ogledov

Ni meseca maja brez solzic - rože šmarnice
Šmarnice cvetijo, spomine budijo -  to je mesec maj   Domači izrazi za šmarnice so: solzica, tudi devičica, gozdni zvonček, jurjevka, binkoštnica … Globoko vdihnite in povohajte. Poleg vonja španskega bezga nas v mesecu maja zapeljuje še intenziven vonj šmarnic. Cvetlice so vedno vzbujale pozornost. Lahko z obliko cvetov, nenavadno rastjo, vonjem ali barvami. Nikakor jih ni bilo mogoče spregledati ali ob njih ostati ravnodušen. Že zapisi in spomeniki iz najstarejših časov kažejo na našo rahločutnost in občutljivost za njihovo lepoto. Nekatere med njimi odlikuje tudi nežna skromnost. Morda je to razlog, da o šmarnici ne pišejo ne grški ne rimski pisci. Zanimivo je njeno prvotno latinsko ime – Lilium convallium ali dolinska lilija, ki ga je dobila v srednjem veku in je nanj vplivala predvsem njena simbolika. Ime šmarnica ali ljudsko gospejine solzice v različnih jezikih nakazuje, da je simbol Marijine žalosti in bolečine ob sinovi smrti. Bela barva simbolizira Marijino deviškost, omamni vonj pa sladkost njene ljubezni. S poimenovanjem dolinska lilija so ji srednjeveški menihi želeli izkazati največjo čast in so skromni beli cvet, ki maja pobeli gozdne jase, poistovetili z dolinsko lilijo, ki je kot prispodoba nevestine lepote omenjena v Visoki pesmi. Pozneje, ko so botaniki dokazali, da šmarnica nikakor ni v sorodu z lilijami, so jo preimenovali – Convallaria majalis, kar še vedno pomeni globoko in senčno dolino, a brez lilije. To ime se uporablja še danes.   Šmarnica je velikokrat upodobljena v motivu brezmadežnega spočetja in motivu Marijinega oznanjenja. Zaradi nizke rasti in zvončasto povešenih cvetov je postala tradicionalni simbol Marijine ponižnosti in vdanosti. Kot odrešenjski simbol se pojavlja tudi ob Kristusu. V motivu Jezusovega rojstva simbolizira utelešenje Odrešenika, v motivu poslednje sodbe pa pomeni upanje v božjo milost in odrešitev duše.   V srednjem veku so ji rekli tudi blagor sveta – salus mundi, kar pa lahko pomeni tako odrešitev kot ozdravitev sveta. Tu gre za navezavo na sred­njeveško in renesančno medicinsko tradicijo, saj je bila šmarnica cenjena kot zdravilo za mnoge bolezni, še zlasti bolezni srca. Renesančni zdravniki so jo izbrali celo za zaščitni znak svojega stanu in jo lahko najdemo na portretih velikih zdravnikov tistega časa.   Cveti v maju, mesecu ljubezni, in je simbol srčnega hrepenenja, ljubezenske sreče in skritega upanja. Vsi ti simboli pa imajo zelo stare korenine. Že pri starih Germanih je bila posvečena boginji ljubezni, plodnosti in je imela pomembno vlogo pri praznovanju pomladi, ki ima svoj odmev tudi v kresovanju in postavljanju mlaja. V tem času v številnih evropskih mestih in vaseh izbirajo kraljico maja, najlepše dekle leta, ki pa je praviloma oblečeno v zeleno obleko in v laseh nosi cvetni venec, v katerem imajo pomembno vlogo šmarnice.   Ta poganska simbolika šmarnice je bila v severni Evropi tako zakoreninjena, da mnogi strokovnjaki zagovarjajo mnenje, da jo je krščanska cerkev ravno zaradi tega kar najtesneje povezala z Marijo in tako poskušala izkoreniniti spomin na stare bogove.   Šmarnica je resnično izjemno skromna rastlina, ki dobro raste v senčnatih kotičkih in v kakr­šnikoli zemlji, čeprav ljubi vlažno humusno prst. Primerna je za podeželske in neformalne vrtove, za obrobe senčnih predelov ali za sajenje pod grmovnicami ali drevjem. Če ima na voljo prostor, se razraste v gosto preprogo. Kadar želimo uživati v njenem vonju, jo sadimo tja, kjer radi posedamo, in polepšala nam bo majske večere. V zemlji ima koreniko, ki vedno raste na spred­njem koncu, na zadnjem pa počasi odmira. Iz nje navzdol poganjajo drobne korenine, spomladi pa navzgor poženeta dva ali trije suličasti listi. Ker mora izkoristiti svetlobo pod grmovnicami in drevesi, ki še niso olistala, v nekaj tednih ozeleni, cveti in rodi plodove – rdeče jagode. Te jagode so, tako kot cela rastlina, strupene (čeprav je v točno določenih manjših količinah šmarnica učinkovito zdravilo). Pozneje, ko jo prekrije gosta senca, listi odmrejo, korenika pa čaka na naslednjo pomlad.   Na samostanskih vrtovih so šmarnice gojili že v zgodnjem srednjem veku, pozneje pa tudi na grajskih vrtovih. Niso poznali samo belih, ampak tudi različice s polnjenimi, rožnatimi, celo rdečimi cvetovi in belimi ali rumenimi progami na listih. V devetnajstem stoletju so bile moderne zasaditve cvetličnih lončkov s siljenimi šmarnicami, ki so krasile sprejemnice bogatašev, šopek pa je bil celo »obvezni« dodatek večerne plesne toalete. Zelo jo cenijo v Franciji, kjer slavijo prvi maj s šopki šmarnic. Šmarnica (znanstveno ime Convallaria majalis), tudi solzica, je edina predstavnica roda Convallaria. Je strupena rastlina, ki spada v družino lilijevk. Ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Steblo je visoko od 10 do 20 cm, na vrhu pa se razvije v grozd iz majhnih belih cvetov. Šmarnica cveti od maja do junija. Raste v gozdovih, ponekod pa v senčnih vrtovih in skalnjakih. Listi šmarnice so podobni listom čemaža zmotna zamenjava strupene rastline za užitno pa občasno pripelje do zastrupitve oz. smrti uživalcev čemaža.   Maja in junija bomo v listnatih gozdovih naleteli na cvetoče šmarnice (Convallaria majalis). Rastlina ima velike zelene liste in zvončkaste cvetove. Pogosto jo sadimo tudi v vrtovih saj dobro uspeva in se razmnožuje v senčnih delih vrta.   Šmarnica ima običajno dva 10 do 25 cm dolga lista, ki sta na 15 do 30 cm dolgem steblu. Listi so ovalni in na koncu ošiljeni. Cveti maja in junija Cvetovi so zvonasti, bele barve in v grozdih. Imajo značilen vonj. Iz cvetov se razvijejo rdeče jagode.   Pri nas pa šmarnice skoraj vsi poznamo po črtici Solzice izpod peresa Prežihovega Voranca. Šmarnica – kot zdravilna rastlina Kljub strupenosti pa je poznana kot zdravilna rastlina. Njeni nadzemni deli vsebujejo strupene snovi, ki delujejo na srce, saj krepijo njegovo moč in hitrost krčenja srčne mišice Za zdravljenje se jo uporablja le v obliki pripravkov in vedno le pod zdravniškim nadzorom. Da do njih ni vedno lahko priti, je ganljivo opisal pisatelj Prežihov Voranc – Lovro Kuhar v zgodbi Solzice.  V njej opisuje,  kako je kot majhen deček trepetal pred predelom, kjer so rasle, a zaradi ljubezni do matere premagal strah in jih v ranem jutru nabral. Če so nam nahajališča šmarnic predaleč, jih lahko vsadimo tudi na vrt, kjer dobro uspevajo. Ker se zelo dobro razmnožujejo z rastjo podzemnih stebel, pa nam lahko hitro prekrijejo ne samo prostor,  ki smo jim ga namenili.   Šmarnice – ljudska pobožnost v maju Šmarnice pa niso le ime za cvetice, temveč z njim poimenujemo tudi ljudsko pobožnost v mesecu maju. Tedaj se verniki ves mesec enkrat na dan zberejo v cerkvah in prisluhnejo zgodbam, ki jih nagovorijo. Posvečene so Mariji, saj mesec maj imenujemo tudi Marijin mesec.   Šmarnica – sorta vinske trte Šmarnica je tudi bela sorta vinske trte, ki jo gojijo ponekod na Dolenjskem, Bizeljskem in Slovenskih Goricah. Zanjo je značilna odpornost proti bolezni in pozebi,  kar je predvsem ugodno za okolje, saj je ni potrebno škropiti. Ker pa naj bi njeno vino vsebovalo metilni alkohol, je zakonsko prepovedana. Šmarnico pa najdemo tudi med pticami. To je drobna ptica pevka, ki jo uvrščajo med muharje in je precej razširjena tudi v Sloveniji. Kljub temu, da so šmarnice precej priljubljene, pa tega imena ne zasledimo med ženskimi imen. Naj vas razveseljuje opojni vonj šmarnic v mesecu maju.                                  ¸              

Mon, 20. May 2019 at 10:11

244 ogledov

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU
Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Objavljamo prvi del intervjuja, jutri sledi nadaljevanje. Ali bo za kmetijstvo namenjenih več ali manj sredstev po 2020? Kakšen predlog je ponudila Evropska komisija? Kakšna so stališča Evropskega parlamenta? "Komisija hoče sredstva znižati, Evropski parlament jih hoče obdržati na enaki ravni kot v sedanjem obdobju. Končen izid je pomemben tudi od Sveta. Vloga slovenske vlade v Svetu, saj države članice sprejmejo odločitev o večletnem proračunu soglasno.Komisija predlaga zmanjšanje sredstev v primerjavi s sedanjim obdobjem, še posebej na področju sredstev za razvoj podeželja. Odbor za proračun, katerega članica sem bila in je pristojen za razpravo o dolgoročnem proračunu v Evropskem parlamentu, je proti znižanju. To stališče je bilo potrjeno tudi na plenarnem zasedanju (Resolucija o dolgoročnem proračunu sprejeta 14. novembra 2018). Ohranitev financiranja skupne kmetijske politike za EU-27 na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve in sicer podvojitev financiranje programa Life+ vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000 ter uvedba nove postavke - posebna sredstva za trajnostni turizem." O kakšnih zneskih za skupno kmetijsko politiko na ravni EU je govora? "Skupaj predstavljajo sredstva 365 milijard (v tekočih cenah) ali ca. 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za skupno kmetijsko politiko. Neposredna plačila znašajo 265,2 milijard, ukrepi za podporo trgu (EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad) 20 milijard in za razvoj podeželja 78,8 milijard Dodatna sredstva za kmetijstvo iz raziskovalnega programa Obzorje Evropa znašajo 10 milijard za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bio-gospodarstva." Kakšna je nacionalna ovojnica za Slovenijo? Koliko sredstev bi naj dobila Slovenija glede na predlog EU komisije? "Skupaj 1,657 milijard evrov v tekočih cenah. Neposredna plačila predstavljajo 903 milijonov kar je za 3,9% manj v primerjavi z 2014-2020, ukrepi za podporo trgu 38 milijonov za razvoj podeželja: 715 milijonov kar je za 15 % manj v primerjavi z 2014-2020 ter programi v čebelarstvu in vinogradništvu: 38,5 milijonov." Kateri so najpomembnejši poudarki skupne kmetijske politike po 2020? "Večja vloga držav članic zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Ukrepi bolj prilagojeni nacionalnim potrebam preko novega sistema izvajanja, ki vključuje nacionalne strateške načrte. Velik pomen se daje okolju in klimatskim spremembam. Letne omejitve neposrednih plačil. Konvergenca višine neposrednih plačil med državami članicami v EU. Nadaljnja podpora malim, mladim, novim kmetom in ženskam. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP." Kaj se bo dogajalo z neposrednimi plačili po 2020? "Ostajajo kot bistveni del kmetijske politike. Omejitev letne višine neposrednih plačil, da se zagotovi bolj pravična delitev sredstev. Evropska komisija hoče zmanjšati neposredna plačila kmetom že od vrednosti 60.000 evrov naprej. Odbor za kmetijstvo v EP je postavil mejo 100.000 evrov in zahteva, da se del stroškov za plače na kmetiji ne bi štelo v omejen znesek (tega ni bilo v Komisijenem predlogu). Neposredna plačila so pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami. Konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami za enakopravno obravnavo kmetov povsod v EU. Komisija predlaga samo zmanjšanje razlik, Odbor za kmetijstvo pa hoče, da se razlike v višini plačil do 2027 povsem odpravijo." Kaj prinaša skupna kmetijska politika za male in srednje velike kmetije? "Vsaka država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen. Prejele bodo več podpore na hektar. Odbor za kmetijstvo hoče, da se za to nameni najmanj 5% nacionalnih neposrednih plačil za majhne in srednje velike kmetije. Možne so poenostavitve pri upravnih postopkih, da jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila." Kaj prinaša skupna kmetijska politika mladim kmetom? "Več podpore za mlade kmete, ker je cilj pritegniti mlade, da prevzamejo in ostanejo na kmetiji. Države naj bi namenile vsaj 2% sredstev za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. Dodatna sredstva se obetajo tudi iz naslova razvoja podeželja. Kdo je mladi kmet: Komisija do 40 let, Odbor za kmetijstvo v EP vztraja na starosti do 45 let." Kakšna bo vloga držav članic in kmetov v novi skupni kmetijski politiki? "Vloga držav članic in kmetov bo večja zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Države članice bodo imele več svobode in fleksibilnosti pri izbiri ukrepov in bodo tako lahko bolje upoštevale specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Orodja oz. ukrepe bodo prilagodile svojim specifičnim potrebam. Države članice lahko sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU."

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

KAVRI – PORCELANASTI POLŽEK