SI
KAMNITI DENAR RAI
O deželi, kjer denar leži kar ob cesti.
V Fokusu
Zanimivo

Ponedeljek, 31. julij 2017 ob 23:09

Odpri galerijo

Tam spodaj, v širnem Tihem oceanu, je dežela Yap, ki jo sestavljajo štirje večji in množica manjših koralnih otokov. To je dežela, kjer denar leži kar ob cesti. Začetek zgodbe je obetaven, ali ne? Sliši se kot kakšna pravljica. A ni! Pri njih denar zares leži ob cesti. In nihče ga ne pobere! Ker je iz kamna in tehta tudi do štiri tone. V prvem trenutku ste mogoče pomislili, da je takšen denar brez vrednosti. A ste se zmotili!

Otočje Yap (po domače Wa'ab) je davnega leta 1524 »odkril« španski avanturist in raziskovalec Tihega oceana Diego de Rochas. Ker na njem ni bilo nič zlata ali karkoli drugega, kar bi bilo ekonomsko zanimivo, s(m)o Evropejci nanj pozabili. Šele sredi devetnajstega stoletja je otočje postalo zanimivo kot oporišče za kitolovke. Med drugo svetovno vojno so ameriški vojaški jastrebi ocenili, da so mnogo boljši od najboljše letalonosilke. Potem jih niso hoteli izpustiti iz rok. Otočje Yap z okrog 12.000 prebivalci je razglasilo samostojnost novembra 1986. Skupaj še s tremi otoškimi državami Pohnpei, Kusaie in Chuuk, so se združili v Združene države Mikronezije. Vse skupaj je kopnega za 700 kvadratnih kilometrov, na katerem živi okrog 120.000 prebivalcev. A ti otoki so razpršeni po površini, ki zavzema 1,6 milijona kvadratnih kilometrov zahodnega dela Tihega oceana. Državi polovico njenega prihodka »poklonijo« Združene države Amerike, sicer se preživljajo s primitivnim kmetijstvom in ribolovom.

Začeli smo s »pravljico«, torej nadaljujmo z njo. Prebivalci otokov Yap so pred prihodom Evropejcev vodili velikanski otoški imperij. Njihovi fanatični vojščaki so osvojili mnoga otočja v krogu do 700 navtičnih milj daleč (= 700 nm x 1,852 km ≈ 1.300 km). Verjeli so, da uspehe dosegajo zaradi domačih čarovnikov, ki so jim podarili čarobne moči. Od podložnih poglavarjev so zahtevali plačilo letnih davkov, sicer bi jim njihovi čarovniki poslali tajfune, bolezni in škodljivce. Pričevanja o prvih osvajanjih so zavita v meglo legend, a raziskovalci domnevajo, da so se verjetno pričela v šestem stoletju.

Na enem od svojih osvajanj z dvotrupnimi pirogami ali hokuleabi so dosegli 560 kilometrov oddaljeno otočje Palau, ki ga sestavlja 260 otokov, obkroženih s koralnim grebenom dolgim več kakor 100 kilometrov. Na glavnem otoku se nahaja kamnolom svetlikajočega se kremena. Iz njega so pričeli Yapi klesati okrogle kamne z luknjo v sredini. Ta je služila zato, da so skozi porinili leseno okroglico za prenašanje. Na bambusovih splavih so jih vlekli nazaj na domači otok, kjer so postali »kamniti denar«, imenovan rai. Kamen je bil za njih nekaj nenavadnega, saj ga na Yapu in ostalih otokih sploh ni. Antropologi domnevajo, da je bil prvi rai izklesan okrog leta 850. Rai je različnih velikosti in teže. Najmanjši ima premer komaj 3,5 centimetra, največji pa 3 metre. Debel je pol metra in tehta skoraj štiri tone. Vrednost posameznega rai ni odvisna samo od velikosti ali od teže, temveč od »zgodovine« kamna. Vrednost posameznega rai je odvisna od tega, kako težko ga je bilo pridobiti. Najbolj dragoceni so tisti, kjer je življenja zanj plačalo največ udeležencev podviga. Nekaj jih je bilo ubitih pri napadih sovražnih plemen z otoka Palau, nekateri pa so podlegli zaradi poškodb pri transportu.

Na začetku so bili rai na Yapu zelo redki in so zato bili zelo dragoceni. A to se je spremenilo po letu 1874, ko je na otok prispel brodolomec, Američan irskega rodu David O'Keefe. Ko se je vrnil v »civilizacijo«, je hitro naročil izdelavo na stotine kosov kamnitega denarja. Naložil ga je na jadrnico in se nemudoma zapeljal na Yap. Tam je kamniti denar menjal za začimbe (kurkumo in kopro – posušeno jedro kokosovega oreha). S tem je povzročil »padec vrednosti denarja«, skratka povzročil je inflacijo. Njegovi rai so praktično brez vrednosti, saj so bili prelahko pridobljeni. Na otoku jih je danes več kakor 6.800.


Dvotrupna piroga(hokuleab) s katerimi so Yapi osvajali otoke do 1.300km daleč


Rai, kamniti denar leži ob cesti

Vendar so stari rai zadržali svojo vrednost. Ker jih je malo, imajo imena po poglavarju, ki ga je dal izklesati ali po pirogi, ki ga je pripeljala na otok. Stojijo ob poteh, ki vodijo v vas ali do poglavarjeve hiše. Stojijo vedno na istem mestu, čeprav se njihovi lastniki menjajo. Yapi vsakega od teh rai dobro poznajo in vedo povedati vse o njegovi zgodovini. Za vsak kamen je znano kako je bil pridobljen, kdo je bil njegov lastnik in za koliko časa. Tako se ohrani vrednost denarja.

Nekaj jih je bilo izgubljenih zaradi različnih vzrokov. Najstarejši so propadli po naravni poti z razpadom kamnine. Med drugo svetovno vojno so otočje Yap zasedli Japonci in so kamne uporabili kot priročna sidra za svoja plovila. To je izzvalo veliko ogorčenje med domorodnim prebivalstvom. Kasneje so še toliko bolj podprli Američane, ki so »spoštljivo« ravnali z njihovim »nacionalnim bogastvom«. Američane je vse skupaj izredno zabavalo, a so si rekli: »Če domačini tako želijo, pa naj bo. Važno je, da imamo mi oporišče na otokih in mirne prebivalce.«


Potrebni so krepki mladeniči, če želijo rai prenesti na drugo mesto


Rai, ki je v Muzeju denarja v Kanadi, edini izven otočja Yap

Že nekaj časa ni bil izklesan noben nov rai, saj na Yapu uporabljajo ameriške dolarje kot plačilno sredstvo. Vendar se »stari denar« še vedno uporablja pri obujanju starodavnih običajev. Denar menja lastnika ob porokah, ob dedovanju, ob podelitvi častnih ali upravnih nazivov, ob poravnavah za povzročeno škodo, dogovorjenih zavezništvih, pogodbah in podobnih priložnostih. Yapi so na kamniti denar ponosni in so jih ovekovečili na avtomobilskih tablicah, na znamkah, na uradnih vladnih dokumentih, na znamkah, itd.

Ali lahko rai sploh imenujemo »denar«? Odgovor leži v definiciji, kaj je denar. Za Yape imajo ti kamni določeno vrednost. Strogo gledano je denar medij za izmenjavo, enota vrednosti in ima zakladno vrednost. Rai zakladno vrednost imajo, pri ostalih dveh definicijah pa niso popolnoma ustrezni. Težko bi bilo zamenjati en rai za, na primer, določeno število štruc kruha. Ne vemo njegove točne vrednosti, saj ima vsak rai svojo vrednost, ki ni točno določena, temveč je ocenjena vsakokrat znova, ko se plačilo opravi. Plačila z rai so se vedno opravila samo znotraj otočja Yap. Pri trgovanju s tujci so se uporabljala drugačna merila. Vendar pa je mogoče za določen rai dobiti le 50 košar kokosovih orehov, za drugega pa celotno posestvo z mnogimi hišami in pravico do ribolova vred. Za običajna plačila so Yapi v preteklosti uporabljali školjke kavri (cowry), le posebna plačila so bila opravljena z rai. Pravzaprav so bili rai mnogokrat le neka vrsta »darila« v zameno za določene ugodnosti, na primer za terminsko določeno dovoljenje za ribolov na ribolovnem področju drugega plemena.

Dežela Yap je enega od starih rai tudi uspešno zamenjala za trdno valuto. Ima premer 215 centimetrov in stoji v preddverju Bank of Canada v Ottawi. Je razstavni eksponat v Muzeju denarja (Currency Museum), ki ga vodi ta banka. To je tudi edini rai izven dežele Yap.

Rai so postali nacionalni simbol države. Popolnoma upravičeno, saj so edina dežela na svetu, kjer kamniti denar dobesedno leži ob cesti.

Viri:
- Enciklopedija za vedoželjne, svetovna geografija, Prešernova družba, Ljubljana 2005
- Internetna stran www.currencymuseum.ca – Currency Museum Bank of Canada
- Internetna stran en.wikipedia.org/wiki/Rai_stones – Wikipedia, Rai stones
- Internetna stran economistsview.typepad.com – Economist's View: Yapping About Money;
  The Ston 
Money of Yap, 2005
- Internetna stran www.colin-narbeth.com – Colin Naberth, banknote specialist (numizmatik)

Pripravil Andy

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Dec 2018 at 13:49

0 ogledov

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Thu, 13. Dec 2018 at 19:01

174 ogledov

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Thu, 13. Dec 2018 at 16:37

150 ogledov

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata
Včeraj je v Celju  umrl častni meščan Celja dr. Ivan Stopar, ugleden slovenski umetnostni zgodovinar in konservator. Dr. Ivan Stopar je bil priznan, priljubljen in cenjen Celjan. Njegovo delo je prepoznavno tudi širše v Evropi, od ustanovitve Zavoda za spomeniško varstvo v Celju leta 1963, ko je postal njegov prvi ravnatelj, pa je bilo tesno povezano s Celjem. S trdim in vztrajnim delom je organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja. Dr. Ivan Stopar je posebno pozornost posvečal gradovom. Utemeljil je kastelologijo kot samostojno vedo in uvedel strokovni termin, ki je danes splošno sprejet. Opredelil je razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem ter opravil topografijo številnih grajskih stavb po Sloveniji. Gradove je slovenski in tuji javnosti predstavil v številnih knjigah, posebej pa je smiselno omeniti reprezentančno izdajo dela Gradovi na Slovenskem, ki je doživela več ponatisov in prevod v več tujih jezikov. Del tega, točneje  njegove monografije,  sem kot predstavnik mesta oziroma član delegacije mesta Celje izročil Lechtenseinskemu škofu  in  njihovem Erbprinzu Aloisu ter predstavnikom mesta Zagreb ob obisku pri njih. Posebno mesto v njegovem delu zaseda Stari grad Celje, ki mu je dr. Stopar ves čas namenjal posebno pozornost. Na novo je opredelil stavbno-zgodovinski razvoj gradu in dolga leta vodil njegovo obnovo. V Knežjem dvorcu je prepoznal enega ključnih srednjeveških fevdalnih objektov v tem delu Evrope in sodeloval pri opredelitvi konservatorskih izhodišč. Kot svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, je sodeloval tudi pri obnovitvenih delih. Dr. Ivan Stopar je dobitnik več priznanj in nagrad, med katerimi je leta 1975 za delo v spomeniškovarstveni službi prejel zvezno plaketo Zveze konservatorskih društev Jugoslavije, leta 1992 je prejel Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, leta 1994 zlati grb mesta Celje, leta 2012 pa je postal častni meščan Celja. Bil je tudi častni član Slovenskega konservatorskega društva. Njegov opus in znanje, ki ga je uspel posredovati strokovni javnosti ter mnogokrat tudi laični javnosti na razumljiv in dojemljiv način, ga je delalo velikega obenem preprostega in dostopnega, tako  kot je znal  predstaviti svoje znanstvene dosežke. Zato si tudi zasluži posebno mesto med  znanstveniki, ki je Celje  umestil med pomembne kraje spomeniškovarstvenega, kulturnega in turističnega zemljevida. V Celju, Sloveniji in Evropi je pustil neizbrisen pečat. Dr. Ivan Stopar je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Domu Sv. Jožefa, na Jožefovem hribu v Celju. Vane K. Tegov  

Thu, 13. Dec 2018 at 16:24

119 ogledov

Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Thu, 13. Dec 2018 at 16:00

85 ogledov

Narodni heroj MIHAJLO /Mehdi Huseynzad vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom
V Spominskem gaju generala Maistra v mariborski četrti Melje sta ob 100 letnici rojstva narodnega heroja MIHAJLA /Mehdi Huseynzada Veleposlaništvo republike Azerbajdžan in Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana pripravila krajšo spominsko slovesnost. Ob delegaciji Azerbajdžana, ki jo je vodil veleposlanik na Dunaju Galib Israfilov, članov društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana s predsednikom Andrejem Komparo, so se spominske slovesnosti udeležili tudi predstavniki MO Maribor. Delegacija Azerbajdžana je pred spomenik heroja Mihajla položila spominske vence. V krajšem programu je bila zbranim predstavljena življenjska pot Mehdi Huseynzada, ki je padel v boju z nacističnimi vojaki 1944. leta, 1957. leta pa so ga proglasili za heroja SZ. Da je prav heroj Mihajlo tista vez med slovenskim in azerbajdžanskim narodom je dejal veleposlanik Azerbajdžana na Dunaju Galib Israfilov, mariborski podžupan Saša Pelko pa zagotovil, da bo mesto še naprej z vso pozornostjo skrbelo za spomenik heroju Mihajlu. Član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana Rudi Matjašič pa meni, da bi lahko vezi,ki jih je med narodoma stkal spomin na heroja Mihajla, državi izkoristili za krepitev gospodarskega in drugih obliko sodelovanja.   

Thu, 13. Dec 2018 at 12:54

107 ogledov

Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti terorizmu
Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je več kot očiten znak, da se morajo tudi evropski politični odločevalci na tovrstne napade odzivati hitro in učinkovito. Eden od takšnih nujno potrebnih korakov k učinkovitemu boju proti terorizmu je tudi poročilo posebnega odbora za boj proti terorizmu, ki je bilo včeraj sprejeto v Evropskem parlamentu, in s katerim se predlaga sprejem več ukrepov za večanje varnosti državljank in državljanov po celotnem evropskem kontinentu. Evropski poslanec dr. Milan Zver pričakuje, da bodo tako Evropska komisija kot tudi države članice naredile vse v smeri, da bodo posameznikom in skupinam onemogočile izvrševanje njihovih terorističnih groženj, obenem pa, da bodo v okviru svoje zakonodaje implementirale ukrepe, ki bodo povečevali varnost vseh državljank in državljanov na evropskem kontinentu. »S sprejemom poročila smo postavili dobre temelje za odločen pristop Evropske unije k različnim terorističnim grožnjam,  s katerimi se soočamo,« je prepričan dr. Milan Zver, ki izpostavlja, da gre več konkretnih priporočil in predlogov poročila v smeri Evrope, ki bo varna za vse državljanke in državljane vseh držav članic. »Predlagamo ukrepe za izmenjavo informacij med nacionalnimi preiskovalnimi in obveščevalnimi organi, za kar bi moral biti zadolžen Europol. Pomembno je, da je izmenjava informacij hitra, učinkovita, brez zastojev. Tako kot teroristi ne poznajo meja, tudi izmenjava informacij o teroristih in potencialnih terorističnih grožnjah, ne sme poznati meja,« je prepričan evropski poslanec.  »Nadalje predlagamo ukrepe, s katerimi bomo blokirali finančne transakcije teroristov in različnih organizacij, ki financirajo terorizem. Evropska unija v tem pogledu nujno potrebuje program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti,« ocenjuje dr. Zver. Obenem evropski poslanec izpostavlja ukrepe, s katerimi bi ustrezno pristopili k radikalizaciji in ekstremizmom. »V Evropski uniji bi morali razviti ničelno stopnjo tolerance do ekstremizmov in radikalizmov, vsaka država članica pa bi morala sprejeti niz ukrepov v zvezi z omejevanjem ekstremističnih skupin. V digitalni dobi, v kateri živimo, pa je pomembno spregovoriti tudi o veliki odgovornosti tako tradicionalnih kot tudi družbenih medijev, ki bi morali ustrezno sankcionirati objave, ki napeljujejo ranljive družbene skupine k radikalizaciji in ekstremizmu,« poudarja dr. Zver, ki obenem posebej izpostavlja še ustrezno zaščito žrtev terorističnih napadov in njihovih družin. »Žrtve in družine žrtev terorističnih napadov potrebujejo posebno skrb in zaščito, ne le neposredno po napadih, ki spremenijo njihova življenja, temveč tudi v letih, ki napadu sledijo. Žrtve bi tako vsekakor morale dobiti ustrezno pravno in finančno pomoč,” je prepričan dr. Zver, ki se prav tako strinja z vzpostavitvijo Evropskega koordinacijskega centra za žrtve terorizma.   Evropski poslanec dr. Milan Zver se zavzema tudi za ustanovitev stalnega odbora, ki bi spremljal dogajanja v povezavi z varnostjo držav članic in terorističnimi grožnjami. »Takšen odbor bi še posebej obravnaval občutljive varnostne informacije, ki smo jih obravnavali tudi doslej. Prav na tem dosedanjem dobrem sodelovanju med različnimi organi držav članic in odborom za boj proti terorizmu, temelji predlog o oblikovanju stalnega odbora Evropskega parlamenta,« še poudarja evropski poslanec.

Zadnji komentarji

grizlly

2018-12-07 18:38:28


podpišem

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

KAMNITI DENAR RAI