SI
KAMNITI DENAR RAI
O deželi, kjer denar leži kar ob cesti.
V Fokusu
Zanimivo

Ponedeljek, 31. julij 2017 ob 23:09

Odpri galerijo

Tam spodaj, v širnem Tihem oceanu, je dežela Yap, ki jo sestavljajo štirje večji in množica manjših koralnih otokov. To je dežela, kjer denar leži kar ob cesti. Začetek zgodbe je obetaven, ali ne? Sliši se kot kakšna pravljica. A ni! Pri njih denar zares leži ob cesti. In nihče ga ne pobere! Ker je iz kamna in tehta tudi do štiri tone. V prvem trenutku ste mogoče pomislili, da je takšen denar brez vrednosti. A ste se zmotili!

Otočje Yap (po domače Wa'ab) je davnega leta 1524 »odkril« španski avanturist in raziskovalec Tihega oceana Diego de Rochas. Ker na njem ni bilo nič zlata ali karkoli drugega, kar bi bilo ekonomsko zanimivo, s(m)o Evropejci nanj pozabili. Šele sredi devetnajstega stoletja je otočje postalo zanimivo kot oporišče za kitolovke. Med drugo svetovno vojno so ameriški vojaški jastrebi ocenili, da so mnogo boljši od najboljše letalonosilke. Potem jih niso hoteli izpustiti iz rok. Otočje Yap z okrog 12.000 prebivalci je razglasilo samostojnost novembra 1986. Skupaj še s tremi otoškimi državami Pohnpei, Kusaie in Chuuk, so se združili v Združene države Mikronezije. Vse skupaj je kopnega za 700 kvadratnih kilometrov, na katerem živi okrog 120.000 prebivalcev. A ti otoki so razpršeni po površini, ki zavzema 1,6 milijona kvadratnih kilometrov zahodnega dela Tihega oceana. Državi polovico njenega prihodka »poklonijo« Združene države Amerike, sicer se preživljajo s primitivnim kmetijstvom in ribolovom.

Začeli smo s »pravljico«, torej nadaljujmo z njo. Prebivalci otokov Yap so pred prihodom Evropejcev vodili velikanski otoški imperij. Njihovi fanatični vojščaki so osvojili mnoga otočja v krogu do 700 navtičnih milj daleč (= 700 nm x 1,852 km ≈ 1.300 km). Verjeli so, da uspehe dosegajo zaradi domačih čarovnikov, ki so jim podarili čarobne moči. Od podložnih poglavarjev so zahtevali plačilo letnih davkov, sicer bi jim njihovi čarovniki poslali tajfune, bolezni in škodljivce. Pričevanja o prvih osvajanjih so zavita v meglo legend, a raziskovalci domnevajo, da so se verjetno pričela v šestem stoletju.

Na enem od svojih osvajanj z dvotrupnimi pirogami ali hokuleabi so dosegli 560 kilometrov oddaljeno otočje Palau, ki ga sestavlja 260 otokov, obkroženih s koralnim grebenom dolgim več kakor 100 kilometrov. Na glavnem otoku se nahaja kamnolom svetlikajočega se kremena. Iz njega so pričeli Yapi klesati okrogle kamne z luknjo v sredini. Ta je služila zato, da so skozi porinili leseno okroglico za prenašanje. Na bambusovih splavih so jih vlekli nazaj na domači otok, kjer so postali »kamniti denar«, imenovan rai. Kamen je bil za njih nekaj nenavadnega, saj ga na Yapu in ostalih otokih sploh ni. Antropologi domnevajo, da je bil prvi rai izklesan okrog leta 850. Rai je različnih velikosti in teže. Najmanjši ima premer komaj 3,5 centimetra, največji pa 3 metre. Debel je pol metra in tehta skoraj štiri tone. Vrednost posameznega rai ni odvisna samo od velikosti ali od teže, temveč od »zgodovine« kamna. Vrednost posameznega rai je odvisna od tega, kako težko ga je bilo pridobiti. Najbolj dragoceni so tisti, kjer je življenja zanj plačalo največ udeležencev podviga. Nekaj jih je bilo ubitih pri napadih sovražnih plemen z otoka Palau, nekateri pa so podlegli zaradi poškodb pri transportu.

Na začetku so bili rai na Yapu zelo redki in so zato bili zelo dragoceni. A to se je spremenilo po letu 1874, ko je na otok prispel brodolomec, Američan irskega rodu David O'Keefe. Ko se je vrnil v »civilizacijo«, je hitro naročil izdelavo na stotine kosov kamnitega denarja. Naložil ga je na jadrnico in se nemudoma zapeljal na Yap. Tam je kamniti denar menjal za začimbe (kurkumo in kopro – posušeno jedro kokosovega oreha). S tem je povzročil »padec vrednosti denarja«, skratka povzročil je inflacijo. Njegovi rai so praktično brez vrednosti, saj so bili prelahko pridobljeni. Na otoku jih je danes več kakor 6.800.


Dvotrupna piroga(hokuleab) s katerimi so Yapi osvajali otoke do 1.300km daleč


Rai, kamniti denar leži ob cesti

Vendar so stari rai zadržali svojo vrednost. Ker jih je malo, imajo imena po poglavarju, ki ga je dal izklesati ali po pirogi, ki ga je pripeljala na otok. Stojijo ob poteh, ki vodijo v vas ali do poglavarjeve hiše. Stojijo vedno na istem mestu, čeprav se njihovi lastniki menjajo. Yapi vsakega od teh rai dobro poznajo in vedo povedati vse o njegovi zgodovini. Za vsak kamen je znano kako je bil pridobljen, kdo je bil njegov lastnik in za koliko časa. Tako se ohrani vrednost denarja.

Nekaj jih je bilo izgubljenih zaradi različnih vzrokov. Najstarejši so propadli po naravni poti z razpadom kamnine. Med drugo svetovno vojno so otočje Yap zasedli Japonci in so kamne uporabili kot priročna sidra za svoja plovila. To je izzvalo veliko ogorčenje med domorodnim prebivalstvom. Kasneje so še toliko bolj podprli Američane, ki so »spoštljivo« ravnali z njihovim »nacionalnim bogastvom«. Američane je vse skupaj izredno zabavalo, a so si rekli: »Če domačini tako želijo, pa naj bo. Važno je, da imamo mi oporišče na otokih in mirne prebivalce.«


Potrebni so krepki mladeniči, če želijo rai prenesti na drugo mesto


Rai, ki je v Muzeju denarja v Kanadi, edini izven otočja Yap

Že nekaj časa ni bil izklesan noben nov rai, saj na Yapu uporabljajo ameriške dolarje kot plačilno sredstvo. Vendar se »stari denar« še vedno uporablja pri obujanju starodavnih običajev. Denar menja lastnika ob porokah, ob dedovanju, ob podelitvi častnih ali upravnih nazivov, ob poravnavah za povzročeno škodo, dogovorjenih zavezništvih, pogodbah in podobnih priložnostih. Yapi so na kamniti denar ponosni in so jih ovekovečili na avtomobilskih tablicah, na znamkah, na uradnih vladnih dokumentih, na znamkah, itd.

Ali lahko rai sploh imenujemo »denar«? Odgovor leži v definiciji, kaj je denar. Za Yape imajo ti kamni določeno vrednost. Strogo gledano je denar medij za izmenjavo, enota vrednosti in ima zakladno vrednost. Rai zakladno vrednost imajo, pri ostalih dveh definicijah pa niso popolnoma ustrezni. Težko bi bilo zamenjati en rai za, na primer, določeno število štruc kruha. Ne vemo njegove točne vrednosti, saj ima vsak rai svojo vrednost, ki ni točno določena, temveč je ocenjena vsakokrat znova, ko se plačilo opravi. Plačila z rai so se vedno opravila samo znotraj otočja Yap. Pri trgovanju s tujci so se uporabljala drugačna merila. Vendar pa je mogoče za določen rai dobiti le 50 košar kokosovih orehov, za drugega pa celotno posestvo z mnogimi hišami in pravico do ribolova vred. Za običajna plačila so Yapi v preteklosti uporabljali školjke kavri (cowry), le posebna plačila so bila opravljena z rai. Pravzaprav so bili rai mnogokrat le neka vrsta »darila« v zameno za določene ugodnosti, na primer za terminsko določeno dovoljenje za ribolov na ribolovnem področju drugega plemena.

Dežela Yap je enega od starih rai tudi uspešno zamenjala za trdno valuto. Ima premer 215 centimetrov in stoji v preddverju Bank of Canada v Ottawi. Je razstavni eksponat v Muzeju denarja (Currency Museum), ki ga vodi ta banka. To je tudi edini rai izven dežele Yap.

Rai so postali nacionalni simbol države. Popolnoma upravičeno, saj so edina dežela na svetu, kjer kamniti denar dobesedno leži ob cesti.

Viri:
- Enciklopedija za vedoželjne, svetovna geografija, Prešernova družba, Ljubljana 2005
- Internetna stran www.currencymuseum.ca – Currency Museum Bank of Canada
- Internetna stran en.wikipedia.org/wiki/Rai_stones – Wikipedia, Rai stones
- Internetna stran economistsview.typepad.com – Economist's View: Yapping About Money;
  The Ston 
Money of Yap, 2005
- Internetna stran www.colin-narbeth.com – Colin Naberth, banknote specialist (numizmatik)

Pripravil Andy

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Feb 2019 at 13:35

0 ogledov

Dr. Milan Zver: Sredstva za mlade, izobraževanje in šport bomo povečali na 45 milijard evrov
Danes je odbor za kulturo in izobraževanje sprejel poročilo o novem programu Erasmus+, ki ga je pripravil glavni poročevalec Evropskega parlamenta, dr. Milan Zver.  Erasmus+ je eden izmed najbolj priljubljenih programov EU, saj krepi evropsko identiteto, povečuje možnosti za zaposlitev ter daje udeležencem znanja in spretnosti za boljše zasebno in poklicno življenje. Odbor je poročilo, s katerim se poveča tudi proračun programa na okoli 45 milijard evrov, soglasno in prepričljivo podprl. »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. Novi Erasmus+ na eni strani združuje tri velike nove pobude, Mrežo evropskih univerz, pobudo OdkrijEU in Centre poklicne odličnosti, na drugi strani pa bo izboljšal in nadgradil že obstoječe, tradicionalne aktivnosti.  Tako bo z novim programom več možnosti za učenje tujih jezikov, za mobilnost šolarjev in profesorjev v osnovnih in srednjih šolah, pa za mobilnost vzgojiteljev v predšolski vzgoji ter za projekte za odrasle. Novost bo mobilnost za športne trenerje in za posamezne športnike. Novi program prinaša tudi več možnosti za izvedbo manjših projektov v manjših organizacijah, ki so do sedaj imele težave pri dostopanju do programa.  »Evropski programi morajo biti enako dostopni vsem evropskim državljankam in državljanom, ne glede na ekonomsko in socialno okolje, iz katerega prihajajo,« je ob tem povedal dr. Milan Zver. »Ponosen sem na zakonodajno delo, ki smo ga opravili za to, da bo prihodnji Erasmus+ program v prenovljeni, posodobljeni obliki polno zaživel. V dolgotrajnem delu smo našli mnogo rešitev, med drugim tudi za administrativno poenostavitev programa« je povedal dr. Zver in ob tem dodal, da tudi na podlagi tega opravljenega dela »program postaja bolj pravičen in bolj vključujoč.«  »Še posebej vesel sem široke podpore političnih skupin za končno besedilo. Ko bomo vstopili v trialog z Evropsko komisijo in s Svetom, bomo tako imeli močen mandat Parlamenta, ki ga bomo potrebovali, če bomo želeli v programu okrepiti tradicionalne aktivnosti na področju izobraževanja, mobilnosti, mladine in športa ter dodati še tri velike nove, že prej omenjene iniciative,« je poudaril evropski poslanec.  Dr. Milan Zver je tudi zaradi široke politične podpore optimističen glede povečanja evropskega proračuna za ta program.  Evropski poslanec je na seji spomnil tudi na prizadevanja Evropske ljudske stranke v pogajanjih z ostalimi političnimi skupinami: “Branili in ohranili smo sredstva za višješolske in univerzitetne programe mobilnosti, pa tudi finančna sredstva za podprogram Jean Monet. Povečali smo sredstva za poklicno izobraževanje, za odrasle, šole in šport, obenem pa smo zavrnili možnost, da bi se vnaprej omejevalo sredstva za pobudo OdkrijEU in Mrežo evropskih univerz, saj morata ti dve pobudi najprej polno zaživeti, šele nato pa bomo lahko ocenjevali njihovo uspešnost,« je še povedal dr. Milan Zver in dodal, da "smo v naši politični skupini  močno podprli tudi koncept evropske dodane vrednosti, ki pa seveda ne pomeni, da morajo  biti vse aktivnosti nad-nacionalne,« je zaključil dr. Zver. Erasmus+ je program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport in je eden najbolj prepoznanih programov že od svoje uveljavitve v letu 1987. Stotisoče mladih je preko omenjenega programa prebivalo v drugi državi članici, spoznavalo raznolikost in različnost Evropske unije, širilo svoje kompetence in znanja in si povečalo možnosti za zaposljivost. Ne gre se čuditi, da je Erasmus+ med najbolj popularnimi evropskimi programi, ki predstavlja pravo zgodbo o uspehu v delovanju Evropske unije. Kratek povzetek današnjega dogajanja si lahko ogledate v videu. Video prispevek je pripravljen v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/en/vote-on-erasmus-the-union-programme-for-education-training-youth-and-sport--extracts-from-the-vote-and-statement-by-milan-zver-eppsi-rapporteur-ep-committee-on-culture-and-education-_I168019-V_v)

Tue, 19. Feb 2019 at 20:14

85 ogledov

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti priseljevanju, uperjena pa je proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, ki da podpirata nezakonite migracije. V Bruslju so tovrstne obtožbe Budimpešte že ostro zavrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana je medijsko kampanjo, ki bo plačana iz davkoplačevalskega denarja, napovedala tudi na svoji strani na Facebooku. Med drugim bodo objavili tudi plakate s slikama Sorosa in smehljajočega se Junckerja, na plakatih pa je napis: “Tudi vi imate pravico vedeti, kaj pripravlja Bruselj”. “Hočejo uvesti obvezno kvoto za sprejem priseljencev, oslabiti pravice držav članic glede obrambe meja, želijo pospešiti priseljevanje z migrantskimi vizumi,” še navajajo. V Bruslju so se na omenjene plakate že odzvali z ogorčenjem. “Ta kampanja madžarske vlade je v nasprotju z zdravim razumom. Šokantno je, da je taka nora teorija zarote prišla v taki meri v normalni diskurz. Ni res, da EU spodkopava varovanje nacionalnih meja, nasprotno,” je poudaril govorec Evropske komisije Margaritis Schinas. “Ne obstajajo nobeni načrti za humanitarne vizume. Države članice se same odločajo glede legalnega priseljevanja,” je še dejal in dodal, da si “Madžari zaslužijo dejstva, ne izmišljotin”. Orbanova vlada se je že nekajkrat sporekla z Evropsko komisijo glede migracijskih pravil. Večkrat je tudi že objavila plakate in oglase proti Evropski komisiji in predvsem Sorosu, ki ga imajo v Budimpešti za glavno zlo, ki da želi pospeševati nezakonite migracije in iz Evrope narediti “Eurabijo”. V preteklih mesecih je Orbanova vlada napadla tudi nizozemsko evropsko poslanko Judith Sargentini, avtorico kritičnega poročila, ki je osnova za pravno ukrepanje EU proti Madžarski. Napadli so tudi prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Ministri EU za evropske zadeve prav ravno danes v Bruslju znova preverjajo stanje v procesih proti Poljski in Madžarski zaradi očitanih kršitev evropskih vrednot, zlasti načela vladavine prava. Bistvenih premikov sicer ni pričakovati.  Vir:politikis.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:38

138 ogledov

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Tue, 19. Feb 2019 at 19:08

133 ogledov

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Tue, 19. Feb 2019 at 09:05

124 ogledov

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Tue, 19. Feb 2019 at 06:27

204 ogledov

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja. Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič. Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil. Konec zgodbe? Ne! Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov. To ni naš cilj mar ne? V.K.T.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

KAMNITI DENAR RAI