SI

SNG Maribor 100 letnica

Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor

Rogla

Nova atrakcija na Rogli, pot med krošnjami dreves

ilegalne migracije

Ilegalnih prehodov meje iz dneva v dan vse več, le jedrskih fizikov in zdravnikov od nikoder!?

protestni shod rešimo slovenijo

Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška izpred 31 let. Za Slovenijo gre, da jo po osamosvojitvi tudi osvobodimo

sreda v sredo

VIDEO Sreda v sredo

Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?

Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor

MARIBOR, 21. SEPTEMBER – Z otvoritvijo razstave, s slavnostno sejo Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in s Svečano akademijo so danes obeležili stoletnico delovanja Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Z najvišjimi častmi je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob stoletnici ustanovitve vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete. Predsednik Pahor je častni pokrovitelj slavnostne akademije ob stoletnici SNG Maribor.   Na slavnostni seji Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor je predsednica sveta dr. Suzana Žilič Fišer v govoru najavila, da se bosta ob stoletnici gledališča Velika in Stara dvorana preimenovali po ljudeh, ki so v njiju umetniško ustvarjali in so s svojim delom obogatili mariborsko, slovensko in svetovno kulturo. Tako se bo Velika dvorana poimenovala po Ondini Otti Klasinc in Stara dvorana po Franu Žižku. Svet zavoda je naziv »Ambasador SNG Maribor« podelil Petru Boštjančiču, Edwardu Clugu, Danilu Roškerju in Tomažu Pandurju. Za posebne zasluge in nadpovprečen prispevek k razvoju in delovanju SNG Maribor pa je Svet zavoda podelil priznanja Simonu Krečiču, Viliju Ravnjaku, Darku Brleku, Miru Solmanu, Dragu Prosniku in Darku Štandekarju.   Na Svečani akademiji so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji, in pripravile spektakularni umetniški dogodek po idejni zasnovi Edwarda Cluga, v režiji Edwarda Cluga in Valentine Turcu, dirigent je bil Simon Krečič, koreografi Edward Clug, Valentina Turcu in Johan Inger, dramaturg Vili Ravnjak, avtorica glasbenega koncepta Valentina Turcu, avtorja uvodnega dramskega dialoga Nejc Gazvoda in Aleksandar Popovski, avtor videa Tugomer Aleksandar Popovski, avtor videa Bolero Rok Predin, scenograf Marko Japelj, oblikovalec luči Tomaž Premzl, lektorica Mojca Marič. Na akademiji so nastopili igralci Maša Žilavec, Petja Labović, Davor Herga, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Peter Boštjančič in Ksenija Mišič, operna solista Sabina Cvilak in Martin Sušnik, baletni solisti Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Anton Bogov in Gaj Žmavc, baletni ansambel, zbor Opere in Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor. O Slovenskem narodnem gledališču Maribor V stotih letih obstoja SNG Maribor je bilo 96 rednih sezon; med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledališče ni delovalo, so štiri prazne sezone. V Drami je bilo izvedenih 1028 premier, v Operi 502, v Baletu 119, skupno torej 1649 premier s približno 22.000 predstavami. Drama je delovala v vseh sezonah. Opera je pred drugo svetovno vojno delovala občasno. Kot stalni umetniški ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je začel z rednim delom po letu 1945. Prva uprizoritev v SNG Maribor, ki predstavlja rojstni dan gledališča, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jurčiča Tugomer v režiji Hinka Nučiča, prvega upravnika SNG in prvega umetniškega vodje Drame. Ob koncu prve sezone, 1. maja 1920, je bila prva glasbena premiera, opereta F. R. Hervéja Mam’zelle Nitouche. V drugi sezoni, 4. januarja 1921, je bila prva operna uprizoritev V vodnjaku V. Blodka; prva baletna premiera, enodejanka Možiček I. Ipavca, edina v predvojnem obdobju, je bila izvedena 27. aprila 1926. V prvih sezonah, ko so bile na programu v glavnem Dramine predstave, je bilo nad-povprečno veliko premier; v sezoni 1919/1920 na primer kar 51, ponovitev pa okrog 270. Ko je začela redno delovati tudi Opera, je bilo v povprečju v eni sezoni, npr. sredi dvajsetih let, skupno 25 premier, od tega okrog 15 dramskih, 5 opernih, 5 operetnih s približno 220 ponovitvami. Sredi tridesetih let je bilo povprečje v eni sezoni okrog 20 premier in približno 200 ponovitev. Po koncu druge svetovne vojne, ko se je SNG Maribor ponovno konstituiral, je bila prva dramska premiera 15. novembra 1945. Uprizorili so Skrbinškovo dramatizacijo Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice. Prva operna uprizoritev je bila Smetanova Prodana nevesta 14. decembra 1945, prva baletna premiera, Baletni večer v koreografiji Marte Remškarjeve, je bila 17. junija 1946; prva samostojna celovečerna baletna uprizoritev, Delibesova Coppélia v koreografiji Maksa Kirbosa, je bila izvedena 24. februarja 1951. Sredi petdesetih let je bilo v povprečju v eni sezoni okrog 16 premier, od tega 9 dramskih, 6 opernih in 1 baletna s približno 300 ponovitvami. To razmerje se je ohranilo tudi v naslednjih treh desetletjih. V zadnjih letih je v eni sezoni okrog 13 premier, od tega 7 dramskih, 4 operne in 2 baletni, skupno približno 250 ponovitev. V SNG Maribor so bila med najpogosteje izvajanimi slovenskimi dramskimi besedili dela Ivana Cankarja, Antona Tomaža Linharta, Frana Saleškega Finžgarja, Bratka Krefta, Alojzija Remca, Toneta Partljiča ..., med tujimi pa dela Williama Shakespeara, J. B. P. Molièra, Branislava Nušića, Georgea Bernarda Shawa, Henrika Ibsena, Augusta Strindberga, Carla Goldonija, N. V. Gogolja, A. P. Čehova, Bertolta Brechta ... Danes je SNG največja kulturno-umetniška institucija v državi, zaposlenih ima okrog 320 ljudi, dodatno še okrog 150 honorarnih sodelavcev. Na petih prizoriščih (v dvoranah: Stara dvorana, Nova dvorana, Kazinska dvorana, Komorni in Mali oder) na leto pripravi okrog 13 premier, skupno število prireditev je okrog 500, število obiskovalcev okrog 200.000. O AMBASADORJIH SNG MARIBOR Peter Boštjančič je neizbrisno zapisan v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Analitično poglobljenost in odrsko markantnost svojih igralskih interpretacij je spajal s celovito gledališko angažiranostjo. V svojem dolgoletnem delovanju je z izrednim posluhom za žlahtnost gledališkega izraza kot nosilec repertoarja in nepogrešljiv član našega dramskega ansambla zaznamoval mariborsko gledališče in celotno slovensko gledališko umetnost. Za svoje delo je bil velikokrat nagrajen. Za ves ustvarjalni opus mu podeljujemo častni naslov Ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor.   Edward Clug, umetniški direktor mariborskega Baleta, je zagotovo eden izmed tistih veličastnih umetnikov, ki ne potrebuje posebne predstavitve, saj je v dveh desetletjih aktivnega koreografskega ustvarjanja postal svojevrstna institucija, čigar kreacije plešejo največji plesalci svetovnega formata v najslavnejših svetovnih gledališčih. Od leta 2003, ko je postal vodja mariborskega Baleta, se je le-ta pod njegovim vodstvom začel usmerjati v sodobni umetniški izraz in iskati nove estetske tokove. Postal je prepoznavno poustvarjalno telo, ki žanje uspehe tako doma kot na številnih prestižnih festivalih in gledaliških prizoriščih v tujini.   Danilo Rošker, ki že osemnajst let vodi SNG Maribor, je eden ključnih akterjev, ki je postavil temelje mariborskemu gledališču na prelomu tisočletja. Leta 2003, ko je gledališče prešlo pod neposredno okrilje Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je bil rešen pravnoformalni in finančni status gledališča, z obnovitvijo Stare dvorane in nato še z akustično obnovo Velike pa so se uredili še tehnični pogoji za ustvarjanje, kar je omogočilo hvalevredna obdobja umetniških razcvetov vseh enot: Drame, Opere, Baleta in festivala Borštnikovo srečanje. Danilo Rošker svoje gledališče pozna do obisti, odprt je za dialog, toleranten, empatičen, a tudi odločen, drzen in pogumen. Po njegovi zaslugi je naše gledališče postalo prepoznavna, sodobna in odprta institucija, ki ustvarja umetniške presežke.   Tomaž Pandur, vizionar, ki je svoje sanje prevajal v gledališko resničnost, je leta 1989 za sedem let postal umetniški vodja mariborske Drame. S svojim impozantnim mariborskim opusom, ki sega od Fausta, Hamleta, Carmen, Božanske komedije, Ruske misije do Babilona, je ime mesta in njegovega gledališča ponesel v svet. Zaznamoval je gledališče, vplival na generacije ustvarjalcev in gledalcev, razburkal mirne gledališke vode z drznim pogledom čez znana obzorja. V slehernem gledališkem trenutku je iskal kvintisenco mitskega in arhetipskega, odkrival lepoto trenutka, božanskost človeka in proučeval konflikt med končnostjo in neskončnostjo. Z njim je mariborsko gledališče ter občinstvo doma in po svetu sanjalo svoj sen.    

Več

Nova atrakcija na Rogli, pot med krošnjami dreves

Danes so na Rogli odpirli novo turistično pridobitev, Pot med krošnjami. Temejni kamen zanjo so položili 27. maja letos,v manj kot štirih mesecih pa kje že gostila prve sprehajalce. Dolga je dober kilometer, vije pa se med vršaci pohorskih smrek. Lahko bi dejali, da sodi v kategorijo posebnih turističnih atrakcij, ki bo prav gotovo pritegnila v Zreče in na Roglo številne nove izletnike in turiste. Turistični delavci so že kar nestrpno čakali na njeno današnjo otvoritev, podobno kot so pred 3. leti čakali na odprtje razglednega stolpa Vinarium sredi lendavskih goric, doslej pa se je nanj povzpelo že več kot 300 tisoč obiskovalcev. Celotna dolžina poti med krošnjami smrek  je 1.043 metrov, od tega je polovico sprehajalne poti, druga polovica pa se vije na 37 metrov visok stolp. Z vrha je mogoče videti vrhove na vseh straneh neba, ob lepem vremenu in dobri vidljivosti lahko menda uzrete celo Učko, hribovje v severni BiH, madžarsko panonsko nižino in na drugi strani, seveda, Triglav. Projekt, vreden 4,5 milijona evrov, je nastal v partnerstvu občine Zreče, Uniturja in češkega investitorja Zažitkova Akademie, ki je podobne poti zgradil že na Češkem, Slovaškem in Bavarskem, po Rogli pa sledi postavitev v francoski regiji Alzacija.

Več

Ilegalnih prehodov meje iz dneva v dan vse več, le jedrskih fizikov in zdravnikov od nikoder!?

Poletje je že mimo, pričakovanja da jih bo manj ali nič več, migrantov, ki nezakonito in na civilizacijsko neprimeren način prihajanje  in ostajanje na ozemlju Slovenije,  se kar nadaljuje. Kaj pravzaprav počnejo tisti ki so zadolženi  po politični liniji, minister  za notranje zadeve kot eden od najbolj izpostavljenih, ter organi v sestavi, ki to izpeljujejo v okviru pooblastil ki jim ga daje država? Ob neštetih poročil i sporočil zvemo samo golo statistiko pa še tista popolnoma razvrednoti samo delo  policistov in ostalih ki se zadržujejo na meji da jo varujejo. Ob statistiki, tako kot je bilo za dva dni nazaj(16 in 17 september), ki je na razpolago  o prijetih migrantih in sicer 186 na mejnih prehodih, od tega na področju PU Novo Mesto 137 kar je neslavni rekord, normalen človek obnemi. Vloga policistov je tukaj zelo minorna, zreducira se pa popisovanje in poizvedbo o njihovem poreklu, starosti, državi, pa še to je sila relativno, vedoč da si vse to lahko v trenutku omislijo. Taisti nezakoniti migranti po zaključenem začasnem obravnavanju so deležni humanega postopka na račun nas davkoplačevalcev. Policisti so samo uradni »sprovajalci« do azilnih domov za tujce ali do prvega prehodnega, začasnega bivanja. Da je to tako kot v zgoraj opisanih stavkih priča tudi zadnje poročilo, kot mnoga druga do sedaj,  o ilegalnih prehodih tujcev  na območju PU Celje, kjer navajajo,  da so od srede, 18. 9. 2019 od 6. ure, do danes,  19.  9.  2019  do  6.  ure,  obravnavali  4  tujce,  ki so ilegalno prestopili državno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Nekaj pred  tretjo  uro  zjutraj  so  jih  na  območju  Rogaške  Slatine,  v  bližini prehodnega  mesta  Vidine,  prijeli  4  državljane  Maroka.  Trije  so bili mladoletni.   Dva   so  vrnili  hrvaškim  varnostnim  organom,  dva  bosta nastanjena v Centru za tujce v Postojni. Da to ni več ali morda nikoli ni bil sporadični pojav,  je jasno že nekaj časa. Jasno je tudi to ,da je Evropa načrtno izbrana za sesuvanje in za devastacijo ter  razkroj vsega dobrega in civiliziranega v njej. Mnogo bolj strašljivo in grozno je to da v to večji del sama prostovoljno sodeluje  oziroma se pogovarja kot z »poslovnimi » partnerji o tem kolikor lahko, v katero državo lahko gredo in kolikor denarja se lahko plasira v to in ono početje v zvezi z to problematiko. Skrajno abotno je to da se pristaja na izsiljevanje s strani Turčije, da v kolikor ne dobi želenega denarja (beri milijarde EUR) bo spustila že pripravljena dva milijona »instant«  ali vedno pripravljenih migrantov  na sirski strani Kurdistana. Da to lahko dnevno dozira pričajo podatki z grških otokov, da jih je v zadnjih desetih dneh prišlo novih 26 tisoč migrantov  kar je največ od poletja 2016 in da  jih Turčija za nalašč  v obliki pritiska spušča v Yunanistan-Grčijo.  Od tod pa do trditve da so Turki glavni podporniki menageriranja vstopa islama v Evropo, ni potreben  niti  en sam korak, zato ker je to več kot ne jasno da  je to dejansko tako.   Slovenija pa s svojo nevsebinsko,  medlo in brezkrvno politiko in odnosom do tega zelo perečega problema, samo zamegljuje in otežuje že tako slabo sliko in stanje.  Po pogovoru z nekaterimi policisti, ki delajo na meji in o tem ali bodo dosegli več z dodatno tehniko v obliki brezpilotnih dronov, ki jih baje naroča ministrstvo za notranje zadeve, cca 200 kosov,  za lažje  nadzorovanje meje  in odkrivanje lokacij prehoda ter zadrževanja večjih potencialnih skupin za nezakonit prehod čez mejo, navajajo da je to bolj del samopreslepitve, ki napeljujejo na to, da bodo uspešnejši kot do sedaj. Zdravilo je večje število policistov in vojakov z večjimi pooblastili ter seveda morebitna  podpora iz zraka v obliki helikopterja s pomočjo  termovizije.  Ne bi dolival olje na ogenj problematike  ilegalnih prehodov čez slovensko mejo, pa kljub temu bi opozoril še eno dodatno abotnost vladnih predstavnikov o predlogu izpred nekaj dni, ko so predlagali sosednji Avstriji skupne patrulje na meji  kot dodatni ukrep zajezitve  ilegalnih migrantskih  prehodov če  skupno mejo. Glede na poprejšnje izkušnje, ki so jih  »naši« nabrali v podobni obliki z sosedi Italijani, obstoja zelo velika verjetnost zadržanosti Avstrijcev do tovrstnega »izvirnega« in učinkovitega načina varovanja meje. Dan za tem predlogom pa smo bili deležni 8 kilometrske kolone na Šentilju in natančnejših pregledov  vseh, ki so želeli vstopiti v sosedno Avstrijo.   Drugače bo, žal, policija mogla dodati še eno alinejo v svojem delu , in sicer prevoz ilegelanih migrantov do prve nastanitve v notranjost države. Seveda pa kasneje »prosto » gibanje in vse kar sodi v prijazno dobrodošlico  s strani Slovenije do bodočih tako prepotrebnih »znanstvenikov« ter ostalih manjkajočih intelektualnih potencialov z vzhoda. Vprašanje ni več ali smo  kaj zagrešili in zgrešili v odnosu do problematike ilegalnih in nezakonitih migrantov, ampak kako daleč smo zašli  ter ali je možno vrniti se na pravo pot? Vane K. Tegov

Več

Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška izpred 31 let. Za Slovenijo gre, da jo po osamosvojitvi tudi osvobodimo

Slovenija, ti zgodovinski spomin sega 31 let nazaj, ko se je na Roški v Ljubljani zbralo več kot 30 tisoč protestnikov, ker je vojaški vrh takratne JLA 1988. leta z aretacijami Janeza Janše, Davida Tasiča, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla, pričel nasilno posegati v slovensko politično življenje. Prebujala se je slovenska pomlad, ustanavljale prve politične stranke, ki so na glas zahtevale demokratične volitve, dozorevala je tudi ideja o samostojnosti Slovenije. To je seveda šlo hudo v nos takratni partijski vršiki v Sloveniji in Jugoslaviji, zato so po tem, ko je v javnost pricurljala razprava takratnega prvega komunista v Sloveniji, predsednika ZKS Milana Kučana na 72. seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, Udbovci prečesali prostore podjetja Mikroada, v katerem je bil zaposlen Janez Janša in pri tem naleteli tajni vojaški dokument. Sledile so aretacije, sodni procesi pred vojaškim sodiščem, množica pa z vsakim sojenjem vse večja. Ustanovil se je odbor za varstvo človekovih pravic in 21. junija 1988 na Kongresnem trgu pripravil protestni shod, ki se ga je udeležilo več kot 30 tisoč zavednih Slovencev. Takrat se je zgodilo to, kar bi se moralo 10. oktobra letos. Odbor, ki ga je vodil Igor Bavčar jeuspel povezati že takrat povsem razglašeno opozicijo. Njegovo delo je pritegnilo več kot 400 različnih organizacij in več kot 60 tisoč posameznikov. Tudi v tem gre iskati temelje bodoče Demokratične koalicije Slovenije, ki je z zmago na prvih "demokratičnih" volitvah prevzela oblast in Slovenijo popeljala na samostojno pot.  Civilnodružbeno gibanje, ki se je rodilo z afero JBTZ lahko primerjamo s taborskim gibanjem na Slovenskem, na katerih so se prvič izkristalizirale zahteve po slovenski državi. Množična mobilizacija podobno mislečih je leta 1988 pospešila demokratizacijo slovenske družbe in napovedovala začetek skorajšnjega konca tako sistema kot jugoslovanske države. Kaj pa danes, ko prihaja 29. obletnica plebiscita, na katerem smo se Slovenkein Slovenci z velikansko večino opredelili za samostojnost, demokracijo in vrednote evropske demokracije, ki smo jo uresničili z junijsko osamosvojitvijo? Res smo se osamosvojili, ne pa tudi osvobodili! Zato danes po 28. letih samostojnosti smo še vedno utesnjeni v okovju nekdanjega komunističnega režima, ki ga pooseblja "globoka država" z zloglasnim Forumom 21, na njegovem tronu pa nekdanji prvi komunist Slovenije Milan Kučan, ki je voljčjo dlako zamenjal za ovčjo, nrav pa ne. In Slovenci, ki so se 1988. leta množično zgrinjali na Roško in na Kongresni trg v podporo in oporo demokratični opoziciji, so "padli" na novo nedolžno preobleko Milana Kučana in ga ustoličili za prvega predsedhika samostojne Slovenije, četudi mu samostojna država nikoli ni bila in mu še vedno ni intimna opcija.  Danes, skoraj po treh desetletjih samostojnosti, nas okovi globoke države še bolj utesnjujejo, Milan Kučan kot upokojenec pa iz varnega ozadja Murgel vse bolj aktiven v vodenju države. Človek preprosto ne more verjeti, da je še danes ljudi strah na glas izreči kritično misel o aktualnih oblastnikih, četudi vidijo, da si oblast ohranjajo s korupcijo, klientelizmom, da jim je, sicer peščici prvorazrednih državljanov, dovoljeno praktično vse, seveda dokler bodo služili interesom globoke države oziroma partijsko udbaškega omrežja, ki je preživelo osamosvojitev. Žal Slovenija ni bila sposobna izvesti lustracije tako, kot so to storile države nekdanjega komunističnega bloka. Zato so se nam zgodile Depale vasi, afera Patria, divje tajkunske privatizaciije slovenske nacionalne srebrnine, bančne luknje, pralnice mafijskega in terorističnega denarja v državnih bankah, milijardne kraje javnega davkoplačevalskega denarja v zdravstvu, energetiki, infrastrukturi, da se nam dogajajo novi obrazi....vse pod taktirko omrežja Foruma 21.  Enkrat pa mora počiti. Enkrat bomo morali jasno in dovolj glasno izreči "DOVOLJ JE!" Vrnite nam Slovenijo, ki ste si jo prisvojili po tem, ko smo jo mi kot državo postavili na noge. Bomo Slovenci zbrali dovolj poguma in samozavesti, da se v četrtek, 10. oktobra udeležimo protestnega shoda na Prešernovem trgu? Smo sposobni ponoviti Roško, če že ne Kongresnega trga, smo sposobni na Prešercu množično podpreti zahteve, ki jih je v 15 točk strnil organizator protestnega shoda. Že prva točka, vrnitev pravne države bi morala biti dovolj močan razlog za udeležbo. Tako kot sedaj slovensko krivosodje tepta temeljne človekove pravice Slovenkam in Slovencem, si tudi v jugoslovanskem komunističnem režimu niso privoščili. Tudi zato so civilna gibanja in iniciative, ki so se združile v pripravi protestnega shoda na Prešercu, dogodek poimenovale REŠIMO SLOVENIJO! Še je čas, vendar je vse manj.  Zato za sklep: Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška izpred 31 let. Za Slovenijo gre, da jo po osamosvojitvi tudi dokončno osvobodimo! Nekatere politične stranke so že izrekle javno podporo organizaciji shoda, SDS in SLS na primer!

Več

Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?

O Francu Kanglerju, nekdanjem državnozborskem poslancu in županu Maribora, danes pa državnim svetnikom, ne kaže izgubljati besed. V tem trenutku sodi med najbolj "vroče" politične obraze v Sloveniji, ki se je kot David proti Golijatu uprl udbaškemu omrežju v mariborski policiji, tožilstvu in sodiščih, lar nekaj let prestajal sodne kalvarije, kjer so mu bile na vsakem koraku kršene temeljne človekove pravice....in vse to je preživel, ohranil pokončno glavo, četudi so po njem zlivali gnojnico, ga diskreditirali na vsakem koraku. Trpela je tudi njegova družina in vse to se seveda ne da poplačati skozi denar. Zato pa bo po svoje satisfakcijo doživel s pričetkom delovanja posebne preiskovalne komisije državnega zbora, pred katero se bodo zvrstili vsi tisti, ki so v policijsko kriminalističnih vrsta, na tožilstvu in sodiščih v spregi delali vse, da Franca kanglerja dokončno zatolčejo.O vsem tem, o nedelovanju prave države, kar dokazuje tudi v nebo vpijoč primer družine Jankovič, sva govorila v današnji oddaji Sreda v sredo.

Več

Dr. Vinko Gorenak: "PORCIJA"....tokrat za Jelko Godec

Režimska medijska trobila so bila včeraj in so še danes, napihnjeno polna novic, o sedem let starem »strašnem korupcijskem početju« poslanke SDS Jelke Godec, ki naj bi pred toliko leti, kot direktorica Ljudske univerze v Šentjurju,  podpisala neko pogodbo v vrednosti nekaj nad 7000 evrov, s svojim možem. »Strahotno pomembno« odkritje »raziskovalnih« novinarjev, za katerega vedo vsi odgovorni v Šentjurju pri Celju, že celih sedem let. K tej zadevi se bom vrnil na koncu tega prispevka. Za začetek pa o »porciji«. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je »porcija« »natančno odmerjena količina jedi«, ali pa je to »vojaška posoda za hrano, običajno iz aluminija«. Toda v slovenskih razmerah in na podlagi naših domačih izkušenj, bi slovar lahko dopolnili in zapisali, da je »porcija« lahko tudi »medijsko razkritje o neki osebi, ki služi za diskreditacijo te osebe.« Zakaj imam tak predlog? Leta 1998 se je tedanji direktor Policijske akademije v Tacnu Marko Pogorevc precej družil s prvaki desnih političnih strank Janezom Janšo, Lojzetom Peterletom in Marjanom Podobnikom. V Tacen je pripeljal celo vatikansko papeško gardo, točneje njihovo nogometno ekipo, ki je odigrala nogometno tekmo z našimi policisti. Vse to seveda ni bilo po godu takrat vsemogočni LDS z njenim notranjim ministrom Mirkom Bandljem. V ožjem vrhu notranjega ministrstva so takrat začeli govoriti o tem, da ga bo potrebno ustaviti in mu poslati potrebno »porcijo«. To se je tudi zgodilo. Na dan so privlekli neke papirje, jih malo prilagodili in poslali Slovenskim novicam. Marko Pogorevc je tako dobil »porcijo« s članki o tem, kako je med vojno za Slovenijo policijska enota pod njegovim vodstvom oropala brezcarinsko prodajalno v Dravogradu ter kako so njegove enote streljale na jugo vojake, ki so se z dvignjenimi rokami in belimi rjuhami predajali.  Kot že rečeno, šlo je za takrat sedem let stare obtožbe, ki so jih do potankosti preiskali celo tožilci, takoj po vojni za Slovenijo. Toda Marko Pogorevc je dobil »porcijo«, računali so, da se ga bodo tako znebili, a se ga niso. Tisti čas sem tudi sam dobil »porcijo«. Konec leta 1988 smo v podporo Marku Pogorevcu in koroškim policistom, ki so bili neupravičeno javno oblateni, da so streljali na vojne ujetnike in da so ropali, organizirali na mejnem prehodu Holmec veliko policijsko protestno akcijo. Bill sem med organizatorji. »Porcija« zame je prišla 13. 05. 1999, ko so moji šefi nenadoma ugotovili, da sem nujno potreben kot visokošolski učitelj na takratni Visoki policijsko varnostni šoli, kamor so me za tretjino manjšo plačo seveda premestili. Pazite, sredi maja 1999 sem bil nujno potreben na omenjeni šoli, v razred pa sem prvič stopil marca 2000. To da so tožbo izgubili in mi plačali odškodnino ni pomembno, pomembna je bila »porcija«. Takšnih in podobnih »porcij« je bilo v letih po tem kolikor hočete. Vse pa so bile zakuhane s točno določenim namenom, objavljene v točno določenem času, z jasnim namenom diskreditacije točno določenega posameznika. Samo pomislite koliko »porcij« so v tem času pripravili Janezu Janši. Naj omenim le »porcijo« imenovano Patria, ki je imela prvotno, leta 2008, jasen cilj preprečitve volilne zmage SDS na volitvah v DZ leta 2008, kasneje pa je imela vpliv na mnoge druge volitve. Da ne omenim »porcije« Janezu Janši v obliki poročila KPK leta 2013, ki je imela za posledico padec njegove druge vlade, da ne govorim o nekoliko podaljšani »porciji« Janezu Janši v obliki njegovega priprtja tik pred volitvami v DZ leta 2014. Precej dobro »porcijo« v obliki več kot dvajsetih kazenskih ovadb so pripravili tudi Francu Kanglerju. Vse »porcije« so bile sprožene ob točno določenem času s točno določenimi nameni. To, da so se obtožbe posameznikov kasneje izkazale za netočne in neresnične, kuharjem »porcij« pač ni pomembno. Za konec, kot napovedano uvodoma, pa nazaj k Jelki Godec. Če bi šlo za neprepoznavno poslanko, ki se redko ali nikoli ne oglaša in le pritiska glasovalne gumbe v dvorani DZ, te »porcije« Jelka Godec zagotovo ne bi bila deležna. Toda Jelka Godec ni takšna poslanka. Gre za prodorno in sposobno poslanko, ki pogumno in neustrašno razkriva stotine milijonov velike korupcijske posle v zdravstvu. Zato je bilo le vprašanje časa, kdaj ji bodo skuhali »porcijo«, katere namen je jasen: to je ustaviti njeno raziskovanje korupcijskih poslov v zdravstvu. Na to sta nakazovali že dve »porciji«, povezani z njenim razkrivanjem korupcijskih poslov v zdravstvu. Prvo »porcijo« je dobil red. prof. dr. Marko Noč, zdravnik specialist, ki si je drznil preveč pošteno govoriti o korupciji v zdravstvu prav pred preiskovalno komisijo Jelke Godec v DZ. Zanj in za njegove raziskovalne projekte je namreč »nenadoma zmanjkalo denarja«. Drugo »porcijo« v obliki 100.000 evrov velikega tožbenega zahtevka UKC Ljubljana, pa je bil pred kratkim deležen prav tako vrhunski specialist, zdravnik dr. Blaž Mrevlje, ki je prav tako povedal nekaj krepkih na račun korupcije v zdravstvu. »Porcija« Jelki Godec je bila torej pričakovana. Njen namen je bil jasen. Utišati jo, diskreditirati njeno delo in minimalizirati pomen njenih ugotovitev v preiskovalni komisiji DZ. Sploh se ne spuščam v to, ali je njen podpis pogodbe z njenim možem zakonit ali ne, je to koruptivno ravnanje ali ne, za zadevo so v Šentjurju že sedem let vedeli vsi odgovorni. Za nekaj več kot 7000 evrov gre. Po besedah prvega šefa KPK Draga Kosa bi bilo vse v najlepšem redu, če bi izbor njenega moža za izvajanje predavanj opravili drugi sodelavci Jelke Godec in če bi pogodbo z njim podpisal nekdo pooblaščen z njene strani. Morda Drago Kos ni vedel, ali pa je vedel, pa je to zamolčal – Jelka Godec ni opravila izbora njenega moža za izvajanje predavanj, to so opravili drugi. In še, če bi kot odgovorna oseba za podpis pogodbe pooblastila drugega zaposlenega, je tudi povsem mogoče, da bi evropski projekt Ljudske univerze Šentjur, kjer je predavalo 14 ljudi in kjer je nova znanja prejelo več 100 udeležencev, propadel.  In morda Drago Kos ni vedel, ali pa je to zamolčal – vsi projekti, ki jih je v okviru razpisa EU sredstev Ljudska univerza Šentjur vodila, so bili večkrat revidirani in sproti odobreni s strani partnerja v projektu, to je takratnega ministrstva za šolstvo, ki ga je v tistem času, ko naj bi se ti tako zelo sporni podpisi pogodb dogajali, vodil SD-jev dr. Jernej Pikalo. »Porcija« Jelki Godec ima torej precej neslan priokus, še posebej zaradi stotin milijonov korupcijskih poslov v zdravstvu, ki jih razkriva Jelka Godec. Vse, kar bi Jelki Godec v tem trenutku svetoval je to, da sama ukrepa, tako kot ona misli, da je prav, zlasti pa, da ji ta »porcija« da neizmeren pospešek in moč pri nadaljnjem razkrivanju korupcije v zdravstvu. Čisto za konec pa še en vidik, na katerega naj opozorim. SDS ima v DZ še enega močnega in uspešnega preiskovalca korupcije v bančništvu dr. Anžeta Logarja. Glede na izkušnje zame ni vprašanje, ali bodo tudi njemu pripravili »porcijo«, bolj gre za vprašanje, kdaj jo bodo pripravili in kakšnega okusa bo. Kaj menite vi? Vir: http://www.vinkogorenak.net/

Več

Brez novic o ujetih migrantih pač ni policijskih poročil

Dnevna sporočila, ki jih odgovorni za stike z javnostjo v policijskih upravah posredujejo medijskim hišam, imajo že kar nekaj časa konstanto, povezano z migrantskim ilegalnim prehajanjem šengenske hrvaško slovenske meje meje. Če je bilo preko vikenda nekaj zatišja, se je s ponedeljkom znova pričela stara zgodba o odkritih ilegalnih migrantih.  Tako mariborski policisti poročajo, da je danes zjutraj, ob  4.35, na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo, s tovornim  priklopnim vozilom turških registrskih oznak, vstopal 63-letni Turek. Med mejno kontrolo so policisti s CO2 testerjem zaznali, da se  v  priklopnem  tovornem vozilu nahajajo ljudje. Med pregledom vozila so opazili tudi, da je prerezana ponjava na vrhu priklopnega tovornega vozila.Zaradi  tega  so  policisti  opravili  t.i.  temeljito  mejno kontrolo in vpriklopnem  vozilu odkrili, med tovorom skrite, tri državljane Afganistana,ki  so  se  na  tak  način  skušali  izogniti mejni kontroli in nedovoljenovstopiti  v  našo državo. Vse tri so ob 6.45 že predali hrvaškim varnostnimorganom. Tudi soboška policijska uprava poroča o ujetih migrantih. Včeraj je bilo na območju PP Ljutomer prijetih 12 tujcev - 3 državljani, 4državljani Iraka, 4 državljani Pakistana in en državljan Palestine, ki sonezakonito vstopili v našo državo. Štirje tujci so zaprosili za mednarodnozaščito, osem tujcev pa je bil vrnjeno hrvaškim varnostnim organom.

Več

Knjiga Pametne vasi v EU in drugje

Knjigo Pametne vasi v EU in drugje (ang.: Smart Villages in EU and Beyond), ki je pri založbi Emerald izšla junija 2019, sta na nedavni konferenci »Pametne vasi – ključ za razvoj podeželja« predstavila so-avtor in so-urednik György Mudri ter evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je skupaj z nekdanjim poslanskim kolegom Tiborjem Szanyijem zanjo spisal uvodne besede. Konferenca je pretekli teden potekala v Kopru organizaciji Laboratorija za telekomunikacije (LTFE) ljubljanske Univerze za elektrotehniko. Knjiga prikazuje nabor ukrepov na tematiko pametnih vasi ter najpomembnejših povezanih področij s teoretičnega in praktičnega vidika ter predstavlja poglobljeno raziskavo koncepta pametnih vasi v mednarodnem merilu. Služi kot nepogrešljiv vir informacij za raziskovalce, študente, voditelje politik ter vse deležnike, ki sodelujejo pri upravljanju podeželskih območij. Pomemben prispevek predstavlja tudi slovenski vidik in zbor uspehov s področja, ki jih v knjigi predstavljajo sodelavci iz LTFE Veronika Zavratnik, Andrej Kos in dr. Emilija Stojmenova Duh. Mudri se je ob izdaji zahvalil sodelavcem, ki so pomembno prispevali k izdaji knjige ter vsem, ki so v minulih letih poskrbeli, da je pojem pametne vasi zaživel. Pri tem ni izpostavil samo akterjev v Bruslju, ampak ljudi iz celotne Evropske unije, in kot izraženo v naslovu knjige, tudi tistih izven njenih meja: »Že pred časom sem imel vizijo, da zberem najsodobnejše znanje na področju pametnih vasi. Poleg nasvetov glede celostnega političnega pristopa knjiga naslavlja tudi nove izzive na lokalni ravni, kot so trajnostno-razvojni elementi, projekti LEADER, precizno kmetijstvo, energetska raznovrstnost ter majhna in srednje velika podjetja. Vesel sem, da smo podrobno opisali tudi več uspešnih slovenskih projektov. Kljub velikemu številu strokovnjakov, strokovnih sodelavcev, akademikov in politikov, je jasno, da se vsi vedno ne strinjamo glede vseh teoretičnih in praktičnih pogledov. Obstaja več pristopov. Za nekatere je skupnostni pristop pomembnejši, medtem ko drugi npr. izpostavljajo socialne vidike proizvodnje hrane. Osebno verjamem v potencial digitalnih tehnologij v kmetijsko-živilskem sektorju in ostalih investicijah.« Bogovič se je Mudriju zahvalil za odlično sodelovanje v Evropskem parlamentu, kjer je slednji v preteklem mandatu deloval kot ožji sodelavec madžarskega poslanca Tiborja Szanyia, s katerim je Bogovič v Evropskem parlamentu odprl pobudo o pametnih vaseh. Ob tem je izpostavil velik pomen knjige kot pomoč državam članicam pri implementaciji operativnih programov, ki bodo v prihodnjem programskem obdobju EU morali upoštevati financiranje projektov pametnih vasi: »Knjiga pokriva velik spekter priložnosti, ki se bodo lahko v prihodnji finančni perspektivi financirali iz sredstev EU. Trenutno smo že zagotovili sredstva v Evropskem skladu za regionalni razvoj, na voljo pa bodo tudi prek Horizon2020, v Skladu za razvoj podeželja ter drugje. Na državah članicah je, da oblikujejo strategije, ki bodo znale ta sredstva izkoristiti za ponoven razcvet podeželja. Knjiga, ki jo danes predstavljamo, je lahko pri tem v veliko pomoč.« 

Več

Vane K. Tegov: Enoletna bilanca vladanja: »Batlerji, strežniki in lakaji v službi globoke države«

Vlada Marjana Šarca prvo leto mandata končuje s prepričljivo »pozitivno« oceno volivcev, kar se po letu 2003, od vlade Antona Ropa, ni posrečilo nobeni izmed petih »vmesnih« ministrskih ekip, pa čeprav si bile dosti bolj normalne kot je ta. To je pravzaprav nenavadno, saj Šarčeva vlada ni izpolnila skoraj nobene od obljub iz koalicijskega programa, v njej so bili zamenjani že štirje ministri (trije zaradi takšnih ali drugačnih afer ali neumnosti kot bistvene sestavine njihovega vedenja če že vladanja ni bilo ), koalicijske stranke so nenehno, nemara celo vedno bolj sprte med seboj, spopad za položaje v državni »interesni sferi«, (beri vrtičkov) in javna naročila med strankami ter klientelističnimi skupinami za njimi pa je videti neusmiljen, kjer on sam igra pagliaccota, ki samo »gopca« in vabi in se meni z navideznim grešnikom, ki mu mora poročati. Bistva, ali ozadja ter strica ali tete z konkretnim imenom pa pusti pri miru. Kvečjemu ga oni »ežednevno«, vsak dan spomnijo, da je on tam zato ker so oni tu. Nekaj od tega bolj, nekaj manj – a vseh pet vlad pred sedanjo je takšna bilanca v očeh volivcev nepopravljivo zaznamovala. Njega pa zaznamuje »naročena« priljubljenost ter prva mesta na listah popularnosti. Ne pa tudi Šarčeve vlade. V čem je »skrivnost« njene priljubljenosti? V polnosti njihovega praznega, ne vsebinskega pristopa. To jih dela »popularne«. Zadovoljujejo tisti del svojih volivcev,  ki so iz kapricioznosti, nasprotovanja zaradi nasprotovanja, so dali njemu in njemu podobnim svoj glas da ne bo slučajno kdo, ki zna in  zmore več kot on-i. Če bi se pošalil v slogu »Marjana Šarca« iz humorističnega vložka na Radio 1, je rekel, da je » ta let t'ko hit'r minu, da se ni dalo n'č nardit« in pa da » hvala bogu da je t'ko ane, sicer bi pa morebit' še kej  več škode  nared'l«. To pa je pravi vzorec vladanja, nakladanja, populizmov in še kar nekaj »izmov« iz njegovega repertoarja. Da bi to »uspešnost« ohranil je bil pri vseh menjavah ministrov,  po tistem  je uspelo uničiti  vsak nekaj milijončkov proračunskega denarja, se toliko sukal okoli samega sebe da je ulovil časovnico,  da je lahko ujel vlak bonitete  iz delovanja da je  zvozil zamenjani  do naslednjega »joba« ali kakšne druge bolj zaledne službe,  ki ni nič manj plačana kot ministrska. On to zna, namensko nevednega se dovolj dolgo delati, če pa ne pa mu prišepnejo. Zamenjal je štiri  orto drugoligaše, Prešička, Bandellija, Lebna, Fakina za štirje,  ki  so prišli iz politične regionalne lige in sicer z Pozničem, ki je v vsakem primeru regionalec in »poznič« v življenju  in v delovnem smislu, glede na impozantno delovno dobo polnih 13 let ob nastopu funkcije pri dobrih 60 let, pa še ta koritarska in tipično za levičarje,  ki pretakajo iz votlega v prazno ves čas. Sledi Bandelli,  ki je miselni  svoj domet  izrabil za grožnjo z pozicijo ministra, da ureja svojo  Komensko latifundijo. Fakin je dovolj dolgo zdrav da je lahko delal cca šest mesecev, je zbolel takoj za tem, dobil »politčno« odpravnino in spet postal zdrav, kako priročno, kaj ne? Nasledil ga  Aleš Šabeder, poznavalec semen , hortikulture, hrane za male živali, kar je bila prvovrstna referenca za postati  najprej direktor UKC Ljubljana, kmalu za tem pa Minister za zdravje. In naenkrat smo vsi zdravi ker bolni ne smemo biti, glede na strokovno in finančno podkrepljen resor ki ga vodi. Vodi ga do končnega razsutja in sesutja. »Dobro« mu gre. Magister ali kako še Jure Leben, je pa zelo resno vzel svoj resor. Kot v starih »dobrih« partijskih časov,  je prebrodil vso Slovenijo v nameri da spozna teren. Vedno v brezhibni terenski uniformi, ki si jo nadenejo ministri in vsi ostali prvokategorniki v politiki. »Zafrknila« ga je ta »frdamana » maketa, ki je bila narejen a za drobiž  pa še to nevešče, da so vsi vedeli da želi tudi za se »tringelta«. Pa je šel.  Nasledil ga plašen do okolja  in prostora minister z priimkom Zajc. Ni bil zajc ko je dajal seksi tolažljive nasvete, plašen pa je do te mere d asi ne upa na teren, zato ker je zajec in se boji velikih živali kot so medvedi in volkovi, ki pa ogrožajo naše državljane. V mestu si upa, med kmete  na deželo  pa ne. Zajc pa minister, rezultati tudi takšni, plašni,  medli ničvredni. Sam Šarec je  v vmesnem času dosegel politični zenit v državi in izven  nje. »Svetovno« slavo je dosegel z svojo epohalno zavrnitvijo nastopa v EU parlamentu , za kar  je požel slavo in ploskanje na vsakem koraku od Beograda do Pjongjanga.  Da bi sloves ostal takšen kot je mu je izdatno pomagal njegov zunanji minister dr. Miro Cerar. Kar za to tudi pove. On to ve. Mantra eno in isto mantro, da smo mi vedno za sodelovanje, spoštovanje specifičnosti posamezne države ,njihove kulture,političnega okolja, Da smo razumevajoči, humani in gostoljubni, prijazni. Ne oviramo nobenega v želji in namenu d ana s obišče čeprav pride žez mejo nezakonito, ter da, v kolikor mu bo všeč pri nas lahko tudi ostane, da vlogo za azil, vmes pa celo še ulični brivski salon odpre, seveda vse v slogi popestritve poletnih turističnih ur in fotografij , kijih Japonci kažejo svojim prijateljem, da so bili v eni tako prijazni državi ,ki pa ima na ulicah svojega glavnega mesta veliko ljudi, ki so pokriti ne glede na vremenske razmere. Čestitke zunanjemu ministru in seveda premierju, ki ima takšnega bisera med ministri. O ženski »politični » infrastrukturni primadoni pa samo tole, dovolj eje vsaj enega iz ekipe inkriminirala da jih za enkrat ne morejo nič.  Zlobirala se je dovolj da je ne zrinejo vstran dokler ne padel denar na kontih nekih neznanih finančnih otočkov za »žurat« in se za denarčke zgurat. Ja,dama z tako maternalističnim odnosom do ljudi, ne prepusti naključju nobeno stvar in nobenemu drugemu v roke Poklukar in Erjavec , oba »državotvorca« dajeta ve od sebe za čim večjo razgradnjo dosežkov na področjih ki morata biti primarna za vsako državo,Obramba in  notranje zadeve. Tu velja maksima, da je edino kar zares drži v njunih resorjih da ni, ne drži in ne funkcionira. Premier Marjan Šarec ju podpira in da ima pod kontrolo oboje, ministra in resorja ki ju pokrivata. Tako kot mora biti. Tako kot Milan, ops, Marjan pravi.   Da vse funkcionira kot je zastavljeno še preden se je  v resnici zgodilo. Plitvo pod vplivom globokega je jasno kot beli dan sredi Palerma. Popolna fasada, fasaderji pa glede na izvorno poreklo Marjana (Meha) Šarca, niso bili problem. Odlično opravljeno delo. Če bo treba pa bodo spet. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. Vmes lahko igra enega od svojih likov z veseliških odrov ali traktorskih prikolic.  Konec je inavguracije vseh pravih škodljivcev. Kraja je dovoljena, lahko se začne. Teater absurda ima svoje abonente. Sedeži(proračunski odžiralci so zaključile kvalifikacije)Kader teče.. Panta rei, panta rei, vse teče, vse propada…za slovenski plebs nagrada. Vane K. Tegov      

Več

Aktualno

pred 19 urami
Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča ...
MARIBOR, 21. SEPTEMBER – Z otvoritvijo razstave, s slavnostno sejo Sveta Slovenskega narodnega gledališča ...
(0)
pred 2 dnevi
Nova atrakcija na Rogli, pot med krošnjami dreves
Danes so na Rogli odpirli novo turistično pridobitev, Pot med krošnjami. Temejni kamen zanjo so položili 27. ...
(0)
pred 2 dnevi
Ilegalnih prehodov meje iz dneva v dan vse več, ...
Poletje je že mimo, pričakovanja da jih bo manj ali nič več, migrantov, ki nezakonito in na civilizacijsko ...
(0)
pred 3 dnevi
Naj se 10. oktobra na Prešercu ponovi Roška ...
Slovenija, ti zgodovinski spomin sega 31 let nazaj, ko se je na Roški v Ljubljani zbralo več kot 30 tisoč ...
(0)
pred 4 dnevi
Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent ...
O Francu Kanglerju, nekdanjem državnozborskem poslancu in županu Maribora, danes pa državnim svetnikom, ne kaže ...
(0)
pred 4 dnevi
Dr. Vinko Gorenak: "PORCIJA"....tokrat za Jelko ...
Režimska medijska trobila so bila včeraj in so še danes, napihnjeno polna novic, o sedem let starem ...
(0)
pred 5 dnevi
Brez novic o ujetih migrantih pač ni policijskih ...
Dnevna sporočila, ki jih odgovorni za stike z javnostjo v policijskih upravah posredujejo medijskim hišam, imajo ...
(0)
pred 5 dnevi
Knjiga Pametne vasi v EU in drugje
Knjigo Pametne vasi v EU in drugje (ang.: Smart Villages in EU and Beyond), ki je pri založbi Emerald ...
(0)
pred 6 dnevi
Vane K. Tegov: Enoletna bilanca vladanja: ...
Vlada Marjana Šarca prvo leto mandata končuje s prepričljivo »pozitivno« oceno volivcev, kar se po ...
(0)
pred 6 dnevi
Dejan Kaloh ministrici Katičevi: Kdo daje pravico ...
"Izrekanje sodb »v imenu ljudstva« je relikt prejšnjega totalitarnega režima," je v uvodu ...
(0)
Sep 15, 2019
Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo
Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. ...
(0)
Sep 15, 2019
Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico ...
S sobotno proslavo se je sklenil niz dogajanj ob 13. občinskem prazniku občine Apače. Tokratno praznovanje je bilo ...
(0)