SI

dr Vinko Gorenak

Komentar

Dr. Vinko Gorenak: VOX POPULI »DELA RED« PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI

Franc Bogovič

Evropski utrip

Evropski poslanec Franc Bogovič predstavil EU akcijo »Pametne vasi« v Gorskem kotarju

Valentin Vodnik

Leto 2019 je leto pesnika Valentina Vodnika

Svetovni pokal v deskanju na snegu

Rogla: »Končno preboj slovenskega deskarja na domači Rogli«

100 letnica združitve prekmurskih SAlovencev z matico

100-letnica: Skupaj čez zlati most

Rogla: »Končno preboj slovenskega deskarja na domači Rogli«

Danes je na Rogli potekalo tekmovanje deskarjev i deskark na snegu. Tekma  in rezultati so  se šteli v razvrstitev na lestvici deskarjev za  svetovni  pokal. Rogla že nekaj  let je stalna zimska destinacija  za  FIS tekme prvokategornikov v svetovnem pokalu. Še več  je tistih ,ki se zelo radi pripravljajo na Rogli oziroma na terenih, ki so zelo  priljubljeni med deskarji. Vse je bilo pripravljeno za deskarski praznik. Dopoldne so bile opravljene kvalifikacije v obeh konkurencah, moški in ženski.  V ženski konkurenci so slovenski deskarji in deskarske polagali velike  upe v Glorijo Kotnik, našo do sedaj najbolj pripravljeno tekmovalko  z  do sedaj  najbolj odmevnimi rezultati.  Pri moških  je bilo več sreče . Od  pet tekmovalcev ki so bili na štartni listi so kvalifikacijski čas ki je bil potreben za uvrstitev v izločilne bolje so izpolnili trije in sicer, Rok Marguč, Tim Mastnak in Žan Košir. V izločilnih bojih se je  sreča nasmehnila edino Roku Marguču.  Kasneje se mu je ta vztrajnost  izplačala. Osvojil je tretje mesto. »Končno«,  je rekel Rok  Marguč, da osvojim stopničke in to prvič na moji Rogli. » To tretje mesto je vredno kot prvo mesto in medalja na svetovnem  prvenstvu.  Bil sem agresiven in sem delal napake. Zato sem pričakoval manj. Ampak sem osvojil končno prve stopničke na Rogli. Manj je več, se  bom držal tega recepta« je dejal Rok Marguč ob zelo očitnem veselju in širokem nasmehu. Prva tri mesta v ženski konkurenci so osvojile: 1.       Selina Joerg iz Nemčije 2.       Natalia Soboleva  iz Ruske Federacije 3.       Chayenne Loch prav tak o iz Nemčije V moški konkurenci pa je lestvica   bila za videti tako: 1.       Edwin Coratti iz Italije 2.       Daniele  Bagozza prav tako Italija 3.       Rok Marguč  iz Slovenije Podeljevalci nagrad za osvojena mesta v obeh konkurencah  so bili: za tretje mesto Branko Bračko, član uprave UNIOR d.d. , zlati sponzor tekmovanja, za druga osvojena mesta je nagrade in  priznanja je podelil mag. Boris Podvršnik, župan občine Zreče v katero spada  tudi prizorišče današnjega tekmovanja ter Bojan Podkrajšek, poslanec v Državnem Zboru Republike Slovenije,  ki je podelil priznanja za osvojena prva mesta. Dan je bil kot naročen za užitke  na snegu.  Tudi za nekatere  tekmovalke in tekmovalece, ki so tukaj dosegli  prvič dosegli odličen rezultat za katerega bodo rekli da so prav tukaj naredili očiten premik v svoji karieri. Organizacijsko prav tako na višku,  oziroma tako kot je najboljše za vse. Se vidimo naslednje leto! Tekst in foto Vane K. Tegov

Več

Ali znamo prepoznati in zadovoljiti pričakovanja gostov

Turisti so potniki, tujci, ki potujejo iz različnih razlogov – za prosti čas, izobraževanje in za več doživetij – izkušenj. Tako se turizem iz tipično storitvene dejavnosti pretvarja v izkustveno dejavnost, v kateri ima vse večji pomen zabava, vznemirjenje in pridobivanje novega znanja. Zavedanje gostove prisotnosti in njegovih potreb so ključnega pomena za gospodarski razvoj; namreč oni – gostje so vse bolj izbirčni in imajo vse večja pričakovanja; želijo nekaj (še) neodkritega, edinstvenega in neponovljivega. Potovanje zdravi in širi naše misli. Potovanje je več, kot le obisk izbrane destinacije. Gre za raziskovanje kraja, na katerem še nikoli nismo bili. Potovanje je zdravilo za vse oblike monotonosti, depresije in zlomljenih src. Gre za izkušnjo, ki jo lahko doživimo v vsaki situaciji, ne glede na to, kaj se nam dogaja. Ko nič ni prav in nič ne gre po načrtih, je potovanje tisto, ki nam pomaga, da pozabimo. To za gostitelje predstavlja vse večje zahteve, ker morajo izpolniti (visoka) pričakovanja, če želijo, da se jim gostje vračajo, postanejo stalne stranke in jih priporočajo svojim prijateljem. Z dobro opremljenimi objekti, lokalno hrano (po možnosti ekološko pridelano), s čisto naravo, z ohranjeno in dobro predstavljeno kulturno dediščino ter aktualnimi aktivnostmi – je gostoljubnost ključni element v tej zmagovalni kombinaciji za zadovoljnega gosta..   Potovanja nas navdihujejo, napolnijo z energijo in obogatijo z mnogimi spoznanji. Potovanja spremenijo naš pogled nas svet in ljudi, ki prebivamo na skupnem planetu. Močan vtis so potovanja pustila tudi na številnih umetnikih, filozofih in pisateljih, ki nam s svojimi citati o potovanjih le potrjujejo, da delamo prav, ko svet opazujemo z odprtimi očmi.   V nadaljevanju članka so naštete veščine in spretnosti ter kompetence zaposlenih v turizmu in gostinstvu, ki jih gostje pričakujejo od turističnih deležnikov. Ob tem nam lahko pomaga razumeti pričakovanja gostov sledeči misli: Cilj potovanj ni stopiti na tujo zemljo, pač pa stopiti na svojo lastno zemljo s tujimi očmi. (G. K. Cheston) Kdor neprenehoma odhaja in se vrača, je večno zasidran. A popotnikov cilj nikoli ni kraj, pač pa nov pogled na stvari. (Henry Miller)     Spretnosti in potrebne veščinePoklici v gostinstvu in turizmu so dejavnosti, v katerih ljudje živijo izključno od svoje umetnosti komuniciranja z drugimi ljudmi – z gosti. Zato so pravila ljudskega ravnanja oz. bontona podlaga za opravila, ne glede na to, ali se gostu streže v restavraciji ali na recepciji. To je preprosto poslovna povezava v skladu s pravili stroke. Komunikacijske sposobnosti zato zavzemajo največji del.   Prijateljski odnosPri zasebnih namestitvah so pričakovanja gosta glede odnosa med gostiteljem in njim višja kot v hotelih. Dejstvo je, da gostje pogosto (in upravičeno) menijo, da mu gostitelj oz. lastnik lahko (in mora) posvetiti več pozornosti kot osebje. Gostje pričakujejo, da se jim prilagodi in da (če gost to pokaže) se jih vključi v aktivno življenje.   Pristnost in prijaznostZgoraj navedeni besedi ponazarjata domačnost in prijaznost. Za vse zaposlene v turizmu bi moralo veljati, da vse, kar delajo, delajo naravno in pošteno. To pomeni, da je njegov odnos odraz njegove realne želje pomagati gostu. Če imamo radi svoje delo, ni strahu pred vsiljenim in nenaravnim obnašanjem. Skozi zgoraj navedeno obnašanje se razvije pristen odnos z gostom, vendar (ponovno) stopnjo te pristnosti določa on – gost.   LjubeznivostKitajski pregovor pravi, da je prijaznost močnejša od zakonov. Vključuje majhne, neobvezne znake nudenja pozornosti, kot so – zaželeti dober tek, lep dan, preveriti zadovoljstvo (z obroki, s sobo, z izletom …). Prijaznost vključuje tudi miren izraz na obrazu, nasmeh, prijeten ton glasu. »V hotelski in gostinski industriji lahko delajo samo tisti, ki imajo radi ljudi, opravljajo svoje delo z navdušenjem, so veseli in nasmejani ter s svojim videzom in vedenjem pozitivno vplivajo na goste.«   FleksibilnostOd gostiteljev v ožjem in širšem okolju (mestu in okolici) se pričakuje veliko, med drugim tudi njihova prilagodljivost na spreminjajoče se zahteve. Dejstvo je, da živimo v času sprememb in nič ni statično – prav tako niso statične potrebe in s tem povezana pričakovanja gostov. Naloga gostitelja ni le, da se prilagodi tem potrebam, temveč tudi predvidevanje le-teh, in sicer tako, da bo pripravljen na potrebno prilagajanje. Kakor je gost »gostiteljeva plača«, je najbolj pomembno, da je on – gost zadovoljen.   Odpotujte dovolj dale, da srečate sebe. Esejist David Mitchell  ZasebnostGost pride v svoj novi začasni dom in v njem pričakuje, da bodo, med drugim, varovali tudi njegovo zasebnost. V zvezi s spoštovanjem pravil in hišnega reda – relativna tišina ter mir v skupnih prostorih namestitvenega objekta, to razumemo tudi v diskretnem obnašanju osebja pri komunikaciji z gosti. Nasprotno pa lahko vsaka kršitev privatnosti gosta povzroči njegovo nezadovoljstvo s celotno uslugo.   OsebnostPodjetja tvorijo ljudje in prav oni izvajajo nematerialni del storitev, ki je najpomembnejši del. Zaposleni v turizmu morajo biti ljudje, ki imajo radi ljudi in to jim dokazujejo s svojo profesionalnostjo – z osebnim pristopom, ki izraža iskreno zanimanje za gosta. V svoji knjigi Avtobiografija legendarnega menedžerja 20. stoletja Lee Laccoca omenja prakso svojega očeta, ki je bil gostilničar in je takoj na mestu odpustil zaposlenega, ki je bil nesramen do gosta, z opombo: »Ni važno, kako dobri ste, ne morete delati tukaj, ker odganjate goste.«   TolerancaToleranca je strpnost do tujih mnenj in prepričanj, torej obzir do drugačnosti. Gostje pričakujejo predvsem strpnost do razlik, ki izhajajo iz različnih kultur.   OdgovornostKo gostje pridejo na oddih v svoj začasni dom, se večina gostov želi sprostiti, a to (med drugim) pomeni oz. se razume, da zanje poskrbijo oz. skrbijo gostitelji. Zato gostitelj nosi odgovornost za gosta in izpolnjuje njegova pričakovanja. Česar gost ne želi slišati, je zavrnitev odgovornosti do njega, njegovega premoženja in njegovega (izgubljenega) časa.   ZanesljivostZanesljivost je kvaliteta, ki jo gostje brezpogojno pričakujejo od gostitelja – in za kar na koncu – plačajo. Zato, v kolikor gost potrebuje informacijo ali nasvet, mu je potrebno dati pravilen in popoln odgovor ter se ga ne poskušati rešiti oz. mu dati nepreverjeno informacijo. V kolikor česa ne vemo ali nismo popolnoma prepričani, nam gostje ne bodo zamerili, če jim povemo z nasmehom, da bomo takoj preverili informacijo oz. podatke.   PozornostSkrb za gosta in njegovo zadovoljstvo je ena od glavnih točk današnjega marketinga. Ta skrb se lahko izrazi na več načinov, in sicer s pomočjo tehnike vprašanj (npr. ali ste se lepo namestili, ali je v sobi vse v skladu z vašimi pričakovanji, kako vam lahko še pomagamo, ali je še kaj, kar lahko storimo za vas). Seveda je potrebno biti previden tudi z vprašanji. Namreč, obnašanje gostov najboljše pokaže, če so vprašanja primerna oz. ne. Zato je goste potrebno pazljivo poslušati in gledati. Potovanje nas naredi skromne, vidimo namreč, kako majhen del sveta zasedamo. Pisatelj Gustave Flaubert   IntegracijaVečina gostov se želi vklopiti v sredino, katero so zavestno izbrali za začasni dom. Torej z željo, da bodo sprejeti (tudi njihove razlike) in vključeni v vse dejavnosti, katere oni – gosti želijo spoznati oz. izvajati. Vsaka izključitev in delitev na »Mi in Vi« ni dobrodošla. Zato je z gosti in v skladu z enim od prevladujočih trendov v trženju potrebno graditi na skupnih odnosih ter partnerstvu.   HitrostHitrost je naslednja kategorija, ki jo gost vedno pričakuje. Hitrost in popolnost odgovorov na vprašanja, hitrost ter natančnost servisa, hitrost v reševanju pritožb so stvari, brez katerih (dolgoročno) ne gre. V kolikor iz nekega razloga ne moremo takoj postreči gosta in mora gost čakati, mu je to potrebno tudi povedati. Ni slabšega kot čakanje, ki že samo po sebi deluje negativno in sporoča neodgovornost, brezbrižnost do gosta ter izgubo njegovega časa. Gost ponavadi ne ve, če mu ne povemo razloga, zakaj na nekaj oz. na nekoga čaka. Torej, če že mora čakati, mu je potrebno v opravičilo pojasniti zakaj in kako dolgo bo to trajalo; v opravičilo se mu lahko ponudi neka druga možnost (da pride kasneje, da dobi nekaj v zameno itd.)   Zavedanje strankeDejstvo je, da je gost naša plača. Če je zadovoljen, je to garancija za dolgoročno poslovanje, saj lahko predpostavljamo, da se bo vračal in nas priporočal svojim prijateljem. Pomembno je, da se zavedamo, da smo odvisni od njega in ne (toliko) on od nas. Torej, vsaka njegova želja je za gostitelja ukaz, ki ga je potrebno izpolniti z radostjo in zavestno s ciljem, da zadovolji gosta. Zato z gostom ni potrebno razpravljati ali pametovati, temveč je potrebno narediti vse zanj, da bo on ostal in odšel (od nas) zadovoljen. Potovanje je najbolj osebna od vseh izkušenj. Ni večjega dolgočasneža od popotniškega dolgočasneža. Saj nas niti najmanj ne zanima, kaj je videl v Hong Kongu. (Vita Sackville-West)   Lokalne informacijePoleg tega, da gost biva v hotelu, ga zanimajo znamenitosti in dogodki v ožji ter širši okolici. Zato morajo ljudje, ki delajo v turizmu in gostinstvu, biti zgled dobrih manir ter v svoji sredini skrbeti za ureditev svojega kraja, izvajanje in spremljanje kulturnih norm Lokalne turistične organizacije, trgovin, restavracij in vseh drugih udeležencev, ki tako ali drugače prihajajo v stik z gosti. Za goste je potrebno zagotoviti promocijski material o kraju in okolici ter v sodelovanju z izvajalci turističnih dejavnosti razvijati in predlagati izlete, obiske znamenitosti ter podobno.   Stvari se zameglijo... in ko potuješ, se vrnejo v pravo perspektivo. (Darana Gidel)   Naj bo ta članek poziv vsem turističnim delavcem in vodjem, da bodo svoje sodelavce poučili o pomenu in vsebini zgoraj naštetih elementov gostoljubnosti in prisrčnosti v turizmu in gostinstvu.   In nikakor ne pozabite: Fotografije so za prijatelje, trenutki iz potovanj pa ostanejo večen spomin samo tvoji duši. (Branko Pajer)   Mirjana Ivanuša-Bezjak Članke je bil izvirno objavljen v reviji www.destinacija.net

Več

Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov

Združeni narodi so leto 2019 razglasili za leto periodnega sistema elementov, kar sovpada s 150. obletnico njegovega odkritja in 230. obletnico Lavoisierjeve razvrstitve 33 elementov, kar je bila ena izmed prednic sistema, kot ga poznamo danes. Ob vprašanju kdo je prvi zapisal periodni sistem, večina ljudi pomisli na ruskega kemika Dimitrija Ivanoviča Mendelejeva, vendar je odgovor bolj zapleten. Periodni sistem elementov je tabelarični prikaz znanih kemijskih elementov po atomskem številu in elektronski konfiguraciji, tako da mnoge kemijske lastnosti sledijo pravilnim vzorcem po njej. Vsak element je običajno predstavljen s kemijskim simbolom in svojim atomskim številom. Zgradba periodnega sistema V standardni obliki je sistem predstavljen v obliki mreže elementov, razporejenih v 18 stolpcih in 7 vrsticah, z dvojno vrstico pod njimi. Lahko jo razdelimo tudi v štiri kvadratne bloke po orbitalahelektronov najvišjega energetskega nivoja: blok s na levi, blok p na desni, blok d na sredini in blok f pod njim. Vrsticam pravimo periode, stolpcem pa skupine, pri čemer imajo nekatere skupine svoja imena, na primer halogeni in žlahtni plini. SkupinaGlavni članek: Skupina periodnega sistema.Skupine ali družine elementov so predstavljene v stolpcih, običajno izražajo jasnejše trende od period. To razlagamo z dejstvom, da imajo elementi v isti skupini enako konfiguracijo elektronov v valenčni lupini, zato so podobno reaktivni, s predvidljivim spreminjanjem lastnosti ob večanju atomskega števila. Izražajo trende v atomskem polmeru, ionizacijski energiji in elektronegativnosti, kar je posledica dejstva, da so od vrha navzdol z večanjem števila energetskih nivojev valenčni elektroni vedno dlje od jedra, s tem pa se zmanjšujeta ionizacijska energija in elektronegativnost. Po dogovoru označujemo skupine s številkami od 1 (alkalijske kovine skrajno levo) do 18 (žlahtni plini skrajno desno). Nekatere imajo trivialna imena, vendar so pri večini skupin taka imena redko v uporabi ali pa jih poimenujemo kar po prvem elementu, npr. »skandijeva skupina« za 3. skupino. PeriodeGlavni članek: Perioda periodnega sistema.Periode predstavljajo vrstice periodnega sistema. Elementi po periodah kažejo trende v atomskem polmeru, ionizacijski energiji, elektronski afiniteti in elektronegativnosti, vendar so ti trendi šibkejši in manj pravilni kot po skupinah. Običajno se z leve proti desni atomski polmer manjša, kar je posledica dejstva, da ima vsak naslednji element dodaten proton v jedru, ki privlači elektrone bližje. To hkrati povečuje elektronsko afiniteto in elektronegativnost. PomenPeriodni sistem elementov, ki ga je leta 1869 prvi iznašel ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev, velja za enega največjih dosežkov sodobne kemije. Kemiki si lahko z njegovo pomočjo kvantitativno razlagajo obnašanje elementov in napovedujejo obstoj še neodkritih novih. Do leta 2012 je bilo odkritih 118 elementov, od tega jih Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC), ki skrbi za standarde v kemiji, priznava 114. Zadnja dva potrjena sta bila flerovij (Fl, 114) in livermorij (Lv, 116).[1] Elementi z najvišjimi atomskimi števili so izredno nestabilni, sintetizirajo jih v laboratorijih z visokoenergijskimi reakcijami in dokazujejo na podlagi produktov radioaktivnega razpada. Še nepotrjeni elementi imajo začasna latinizirana imena, npr. ununoktij (118). V naravi se pojavlja 98 elementov, od tega večina samo v sledeh; nekateri so bili sintetizirani v laboratoriju pred odkritjem v naravi. Zgodovina razvoja periodnega sistema Mendelejev sistem elementov iz leta 1869; urejen je s periodami v stolpcih in skupinami v vrsticah (torej obratno kot sodobni)Potreba po urejevanju kemijskih elementov v sistemu se je pokazala, ko so znanstveniki ugotovili, da obstajajo določene povezave med lastnostmi različnih elementov. Prvi poskus periodnega sistema je začrtal Antoine Lavoisier (1743-1794) leta 1789. Potem ko je prevzel in dodelal skoraj sto let staro definicijo kemijskega elementa, ki jo je Robert Boyle (1627-1691) opisal kot snov, ki je s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na bolj enostavne snovi, je Lavoisier skušal 33 do takrat znanih elementov postaviti v določeno pregledno obliko. Izbral si je štiri kategorije; plini, nekovine, kovine in »zemlje«. V tistem času je bilo znanih premalo elementov, da bi jih res lahko komu uspelo urediti v pregledno obliko. Lavoisier bi svoje delo najverjetneje dokončal, če ga ne bi zaradi političnih razlogov obglavili. Problem poznavanja lastnosti elementov je bil predvsem v tem, da večina elementov v skupini plinov sploh niso bili elementi, ampak spojine, ki jih še niso uspeli razgraditi na elemente. Prelom v razumevanju urejenosti elementov je bilo delo Stanislaa Cannizzara(1826-1910) iz leta 1858. Dve leti po smrti njegovega rojaka Amadea Avogadra (1776-1856), ki je prvi določil osnovo množini snovi in povezavo z atomsko maso, je postavil osnovo, skupno vsem elementom – relativno atomsko maso. Prvi, ki je opozoril na ponavljajoče se lastnosti elementov, je bil nemški znanstvenik Johann Wolfgang Döbereiner (1780-1849). Leta 1829 je ugotovil, da ima atom bromaatomsko maso, ki je polovična vrednost vsote mas atomov klora in joda. To pomeni, da vsoto atomskih mas klora (35,5) in joda (126,9) delimo z 2 in dobimo vrednost 81,2, ki je zelo dober približek relativni atomski masi broma (79,9). Podoben vzorec je našel pri trojicah kalcij, stroncij, barij in žveplo, selen, telur. Te skupine je imenoval triade. Po mnenju ostalih znanstvenikov so bile te povezave zgolj naključne. Leta 1860 je na prvem mednarodnem kemijskem kongresu, ki je bil organiziran prav zaradi periodnega sistema elementov, Cannizzaro predstavil svojo zamisel o pomembnosti atomskih mas elementov pri izgradnji periodnega sistema. Njegovo delo je temeljilo na Avogadrovi domnevi in Gay-Lussacovem zakonu o prostorninskih odnosih pri kemijskih reakcijah v plinastem stanju. Elementi so bili razvrščeni v sistem glede na znane vrednosti atomskih mas. Naslednji velik je napravil angleški kemik John Newlands (1837-1898) leta 1862, saj je predpostavil, da je možno elemente, glede na naraščajočo atomsko maso urediti v sedem stolpcev. Po ureditvi so postale vidne tudi Döberienerjeve triade. Ureditev je imenoval zakon oktav, vendar znanstveniki tudi njegove ideje niso dobro sprejeli. V Evropi je periodni sistem prvi postavil Julius Lothar Meyer (1830-1895), vendar je leto pred njim ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev oblikoval zgradbo periodnega sistema, s katero je lahko napovedal manjkajoče, še ne odkrite elemente. Z odkritjem žlahtnih plinov lorda Rayleigha (1842-1919) in Williama Ramsayja(1852-1916) od leta 1894 naprej je Mendelejev predlagal, naj se doda pred prvo skupino dodatna ničta skupina, ki bi vsebovala te elemente, sistem ostalih pa bi ostal nespremenjen. Tak periodni sistem je ostal v uporabi vse do leta 1930. Kmalu po Rutherfordovem(1871-1937) odkritju protona leta 1911 in Thomsonovi (1856-1940) potrditvi obstoja izotopov (obstoj izotopov je prvi predlagal Frederick Soddy, 1877-1956) je Henry Moseley (1887-1915) izpostavljal do takrat znane elemente rentgenskim žarkom. Izpeljal je povezavo med frekvenco sevanja in vrstnim številom. Po preureditvi elementov glede na večanje vrstnega (atomskega) števila in ne atomske mase je bilo tudi nekaj izjem iz periodnega sistema, ki so povzročale težave Mendelejevu, popravljenih. Sodobni periodni sistem je od takrat zgrajen na Moseleyjevem zakonu periodičnosti, ki temelji na vrstnem številu elementov. Vse okoli nas je sestavljeno iz elementov oz. spojin elementov periodnega sistema - vendar se tega v vsakodnevnem življenju niti ne zavedamo.  Hvala kemikom za njihov "skrito delo".

Več

Dr. Vinko Gorenak: Papeži ne odstopajo, naša generacija je bila priča tudi temu, toda zakaj?

Pisati o papežu je kar delikatno. Ko sem pred leti zapisal, da bi bil bolj vesel, če bi papež Frančišek najprej molil za tisoče pobitih na Kubi, ki jih je dal pobiti Castro, šele nato za pokojnega diktatorja Castra, se je name vsulo s strani enega od lokalnih župnikov. Pošteno me je okaral, češ da je papež pač nezmotljiv in da nimam nobene pravice soditi o njegovih dejanjih. No tega niti nisem želel, zapisal sem le svoje stališče do tega vprašanja, saj je papež dejal, da bo molil za pokojnega Castra, nič pa ni rekel o tisočih njegovih žrtev. No pri tem svojem stališču vztrajam še danes. Zadnji papež, ki je prostovoljno odstopil, je bil Gregor XII. leta 1415. Naša generacija, pa je leta 2013 doživela to, kar številne generacije, celih 600 let niso doživele, papež Benedikt XVI. je namreč odstopil. Takrat je bil star 86 let. Skliceval se je na starost in slabo zdravstveno stanje, kar naj bi bila razloga za njegov odstop. Toda danes, ko je star 92 let, je še vedno pri dobrih fizičnih in psihičnih močeh, zato se vse pogosteje postavlja vprašanje zakaj je dejansko odstopil. Med zadnjimi prazniki sem povsem slučajno naletel na leto dni star članek, ki ga je objavil hrvaški spletni časopis »Croative.net«.  Avtor članka, sklicujoč se na več katoliških virov, tudi na objavljene depeše WikiLeaks trdi, da Benedikt XVI. sploh ni odstopil prostovoljno, ampak da so ga v to prisilili. Še več po, navedbah omenjenega avtorja, naj bi se za njegovim odstopom dejansko dogajal pravi politični udar. Avtorji tega naj bi bili George Soros, znani ameriški multimiljarder madžarskega porekla, ki po vsem svetu financira skrajne levičarske organizacije in vlade, ki podpirajo multikulturizem in migracije, ter takratni predsednik ZDA Barack Obama in njegova državna sekretarka Hillary Clinton.  Omenjeni naj bi izkoristili ameriško diplomatsko mrežo in politično moč s katero naj bi izsiljevali zamenjavo Benedikta XVI. Še več, skrajno diplomatsko in v tajnosti naj bi se zavzemali prav za imenovanje takratnega kardinala Bergoglia za novega papeža, kar se je tudi zgodilo. Na mizi sedanjega ameriškega predsednika Trumpa naj bi bila že več kot leto dni zahteva skupine katoliških vodij in raziskovalcev, ki od njega zahteva uvedbo posebne preiskave, ki naj bi odgovorila na naslednja vprašanja –  navajam najpomembnejša: S kakšnim ciljem je ameriška Agencija za nacionalno varnost spremljala konklave, na katerih je bil za papeža izbran Frančišek?Kakšne tajne aktivnosti so bile izvedene s strani vlade ZDA, ki se nanašajo na odstop Benedikta XVI. ali konklave, na katerih je bil izvoljen Frančišek?Mednarodne finančne transakcije z Vatikanom so bile nekaj dni pred najavo odstopa Benedikta XVI. prekinjene, je bila v to vmešana katera od ameriških agencij?Zakaj so bile mednarodne finančne transakcije z Vatikanom ponovno vzpostavljene le dan po odstopu Benedikta XVI., je to slučajnost?Kakšen je bil namen in narava sestanka med podpredsednikom ZDA Bidnom in papežem Benediktom XVI. v Vatikanu 13. 06. 2011?Kakšne vloge so pri tem igrali George Soros in drugi mednarodni finančniki, ki trenutno bivajo v ZDA?Ne glede na to, koliko je resnice v omenjenem pisanju, pa je nekaj povsem jasno. Sveti papež Janez Pavel II., je ob boku zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaela Gorbačova, takratnega ameriškega predsednika Ronalda Regana in nemškega kanclerja Helmuta Kohla, hudo pozitivno spreminjal ne le Evropo ampak tudi svet. Njegov naslednik Benedikt XVI. je bil vrhunski intelektualec. Oba pa sta bila konservativna papeža. Nobeden od njiju nikoli ne bi imel takih stališč do migracij in nekaterih drugih družbenih vprašanj, kot jih ima papež Frančišek. Pa ne le to, tudi z vidika nekaterih drugih družbenih vprašanj, je sedanji papež Frančišek, več ali manj prvi »predstavnik za stike z javnostmi svetovne levice«, kot trdi avtor omenjenega prispevka. Podobnost njegovih pogledov in stališč s stališči političnih levičarjev tipa George Soros, Barack Obama ali Hillary Clinton, pa je več kot očitna. http://www.vinkogorenak.net

Več

Ekskluzivno! Veleposlanik Vladimir Kolmanič: sanacija političnih odnosov z ZDA misija nemogoče

Za kariernim diplomatom veleposlanikom Vladimirjem Kolmaničem je 27 let diplomatske kariere. Njegova prva diplomatska služba sega v 1993. leto, ko je v Kairu "na noge postavljal" veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu. Sledila je pot v Atene, kjer bil veleposlanik v Grčiji in na Cipru. Po dveletnem službovanju v Washingtonu, kjer je bil namestnik veleposlanika Slovenije v ZDA, je na MZZ vodil sektor za Severno in Južno Ameriko ter Karibe. Pred štirimi leti ga je pot znova vodila v Washington, kjer je vse do vrnitve v domovino lanskega julija opravljal funkcijo namestnika veleposlanika Slovenije v ZDA.Prav dogajanja na diplomatskem parketu so bila rdeča nit pogovora z Vladimirjem Kolmaničem, še zlasti pa poti in stranpoti slovenske zunanje politike v odnosih z ZDA. Že vsaj eno desetletje Slovenija "vztraja" v slepi ulici, kar se tiče odnosov z ZDA. "Zakrnelo" politično sodelovanje po svoje vpliva tudi na gospodarsko sodelovanje, v katerem je Slovenija v zadnjem desetletju zamudila veliko, ko je zaradi zaščitniške politike onemogočila vstop ameriškemu kapitalu na slovenski trg. Posebno poglavje pa pomenijo slovensko ameriški odnosi po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2016. Že njegova kandidatura, zlasti pa zmaga in njegove poteze kot predsednika so v slovenskih medijih, pa tudi v aktualni slovenski oblastni politiki sprožale obilo negativnih reakcij. Zato ne preseneča, da so sedanjemu slovenskemu političnemu vrhu praktično "zaprta" vrata do najvišjih predstavnikov Trumpove administracije v Beli hiši in do samega predsednika Donalda Trumpa, čeprav je njegova soproga Melania slovenske gore list. 

Več

Sreda v sredo: Dr. Milan Zver - Nezakonite migracije ne morejo biti temeljna človekova pravica

Evropski poslanec iz vrst SDS dr. Milan Zver je bil v sredo, 26. decembra 2018, gost pogovorne oddaje Sreda v sredo. V oddaji je bilo govora o najbolj odmevnih vprašanjih za EU v letu 2018, med drugim o Brexitu, varnostni politiki v EU v luči migrantske krize, o projektu Erasmus +, z voditeljem pa sta se dotaknila tudi dogajanj v Sloveniji, zlasti o gonji, ki smo ji proti neodvisnim medijem priča s strani oblastnikov na čelu s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, pa tudi o napadih, ki jih v zadnjem času na osebni ravni doživlja dr. Milan Zver s strani nekaterih medijev.Uvodoma sta dr. Milan Zver in voditelj Boris Cipot spregovorila o nedavnem terorističnem napadu v Strasbourgu. Evropski poslanec je kot nenavadno naključje izpostavil dejstvo, da so ravno ob robu napada v parlamentu sprejemali poročilo posebnega odbora za boj proti terorizmu, ki je izpostavilo konkretne nevarnosti terorizma in ponudilo konkretne napotke državam članicam. »Poročilo ne leporeči in jasno pove, da so nezakonite migracije in terorizem povezani,« je dejal dr. Zver, ki je navedel tudi, da so bili dnevi po terorističnem napadu v Strasbourgu napeti, »ljudje pa so začutili klimo strahu.« Dr. Zver je ob tem spomnil, da je politična levica še nekaj let nazaj ilegalne migrante vabila v Evropo, nato pa so skušale leve vlade z raznimi triki na škodo svojih davkoplačevalcev življenje nezakonitim migrantom olajšati. Dr. Zver je takšno levo politiko, ki smo ji bili na primer priča tudi v letu 2015, ko je šel dobršen val ilegalnih migrantov po Balkanski poti čez Slovenijo, označil kot napako, ki pa je prinesla izrazite posledice. »Opozarjali smo, da bo treba migrante integrirati in asimilirati, a danes vidimo, da se to ne da, da so ostali v getih, avtonomnih conah, da tam živijo in se tudi radikalizirajo, tako da imamo ta hip po uradnih podatkih na evropskih tleh med 50.000-70.000 džihadistov,« je izpostavil evropski poslanec. Obenem poslanec še meni, da sta asimilacija in integracija nezakonitih migrantov ključni. »Sam zavračam levo paradigmo, ki temelji na obojestranskem izmenjavanju vrednostnih sistemov. Tisti, ki ne prevzema naših vzorcev obnašanja, mišljenja, vrednot in ne sprejema vrednot, kot so enakopravnost, spolov, strpnost, toleranca, pač ne bo mogel bivati v Evropi,« je jasno navedel dr. Zver. Ob tem je še izpostavil, da je poročilo posebnega odbora za bolj proti terorizmu tudi jasno pokazalo, da je sprega revolucionarnih teorij in radikalnega islama očitna. Dejstvo, da je 84% mase migrantov padlo na nemško socialno pomoč in da se jih je torej le 17% od dobrega milijona in pol nezakonitih migrantov, ki so prispeli v Nemčijo, zaposlilo, pa je dr. Zver komentiral z besedami, da bo Nemčija svoje težave znala rešiti in da bo v prihodnje gotovo selektivno izbirala ljudi, ki bodo koristni za njeno ekonomijo. »Problem je pri ekonomsko šibkih državah, ki si takšne selektivnosti ne morejo privoščiti. Ravno zato smo v SDS nasprotovali Marakeški deklaraciji, ki legalizira nezakonite migracije in jih enači z zakonitimi ter istočasno migrantske želje in pričakovanja skuša postaviti kot temeljno pravico in svoboščino,« je povedal evropski poslanec in nadaljeval: »Globalno gledano gre pri tej deklaraciji za škodo na račun davkoplačevalcev. Nezakonite migracije ne morejo biti temeljna človekova pravica in nezakoniti migranti ne morejo imeti enakih svoboščin kot državljani. Zato imamo azilni sistem, državne meje, pravila za vstop in izstop iz države,« je naštel dr. Zver. Ko je voditelj spomnil, da so ljudje v različnih državah protestirali zaradi globalnega dogovora oz. Marakeške deklaracije, da je v Belgiji zato celo padla vlada, pa je dr. Zver opozoril, da se v Sloveniji ni zgodilo nič, čeprav so ljudje tudi protestirali in čeprav so po anketah tudi Slovenci v večini proti politiki, ki jo nakazuje Marakeška deklaracija, ki bo gotovo obvezujoča za države, ki so pristopile k njej, in v kateri je kar nekaj konkretnih zavez državam članicam. »Filozofija Marakeške deklaracije ni pravilna in ta povzroča upor ljudskih množic v okviru EU,« je še dejal evropski poslanec in spomnil, da so od omenjene deklaracije odstopile nekatere velike države, med njimi ZDA in Avstralija. V nadaljevanju oddaje sta dr. Milan Zver in voditelj spregovorila o večletnem finančnem okvirju in proračunu EU. »Za varnostno in obrambno politiko se namenja veliko več denarja kot doslej. Sicer ni nujno, da se bo oblikovala evropska vojska, bo pa na področju varnosti treba veliko postoriti, oblikovati bo treba nekatere skupne službe, vlagati bomo morali v koordinacijo in sodelovanje, najti moramo pravne podlage za hrambo ključnih podatkov, pri čemer se desne stranke zavzemamo za daljšo hrambo podatkov, levica pa skuša čimprej izničiti vse podatke, tudi o teroristih in terorističnih organizacijah,« je naštel dr. Zver, ki je tudi prepričan, da Evropa  nujno potrebuje platformo oziroma mehanizem za sledenje finančnih transakcij, ki gredo v smeri financiranja terorizma. »Prav tako je treba hitro izmenjevati relevantne podatke med obveščevalnimi službami večjih držav, kajti prav to je ključno za preprečitev morebitnih terorističnih napadov,« je prepričan dr. Milan Zver. Evropski poslanec je obenem izrazil veselje, da se močno povečuje delež finančnih sredstev za program Erasmus+, za katerega je tako glavni pogajalec kot tudi glavni poročevalec. »To je eden redkih programov, ki je dobil dodatna proračunska sredstva, manj denarja pa bo na voljo pri kmetijski politiki in regionalni kohezijski politiki,« je povedal evropski poslanec, ki je nato komentiral tudi neuspešno črpanje evropskih sredstev. »Tu gre za problem vlade. V obdobju 2004-2008 smo imeli po seji vlade še sestanek, kjer smo morali ministri poročati o črpanju evropskih sredstev in smo morali še posebej gledati na to, da smo s projekti res počrpali vsak evro. Menim, da ekipe, ki so skrbele za črpanje evropskih sredstev, kasneje niso bile tako spretno vodene, najslabše pa je ravno sedaj, saj smo ena najslabših držav pri črpanju sredstev. Ne vzamemo denarja, ki nam pripada, niti ga ne vzamemo dovolj hitro. Upam, da se bo aktualna vlada zresnila in da bodo naslednje leto popravili napako,« je poudaril dr. Milan Zver. Ko je bilo govora o Brexitu, je evropski poslanec dejal, da je bilo pričakovati, da bodo stvari bolj jasne, ko se bo datum Brexita dejansko bližal, a temu še zdaleč ni tako, saj se stvari vse bolj zapletajo. »Vprašanje je, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih. Če bi padla britanska vlada, bi to še dodatno zapletlo celoten proces,« je komentiral dr. Zver, ki je še prepričan, da bi bila pot kot jo za Brexit predlaga Evropska komisija, mehka, sedaj pa se zaradi Britancev tako zapleta, »da bo ločitev trda, po nekaterih analizah bo tudi močno vplivala na BDP v Veliki Britaniji.« »Dobro bi bilo, da se v zvezi z Brexitom doreče vse in da se prihrani tako na britanski kot evropski strani,« je še dejal dr. Zver in omenil tudi možnost, da bo Velika Britanija prihodnje leto še vedno lahko sodelovala na evropskih volitvah. Ko sta evropski poslanec in voditelj spregovorila o pozivu predsednika vlade medijem glede sovražnega govora in glede oglaševanja državnih podjetij v medijih, je dr. Zver dejal, da se bo premier moral naučiti, da je včasih potrebno premisliti, preden se kaj javno izreče. »To, kar je storil, je bil hud prekršek, zato smo trije evropski poslanci tudi postavili poslansko vprašanje Evropski komisiji, kako ona gleda na to, da premier pritiska na del ekonomije, na katerega ima politični vpliv, in določa, kako naj se podjetja vedejo in ravnajo. Nekaj takšnega je v tržnem gospodarstvu nepredstavljivo. Drugo pa je vprašanje svobode govora in pritiska na medije. Še noben predsednik vlade ni govoril s takšnim jezikom kot ga uporablja premier Šarec,« je ugotovil dr. Milan Zver. Ob tem je evropski poslanec izpostavil, da je posledica izjav predsednika vlade konkretno vidna v časopisu Demokracija, kjer so nekatera podjetja prenehala oglaševati. »Tak pojav je nesprejemljiv za demokracijo in svobodno družno. Levih strank so polna usta odprte družbe, sami pa diskriminirajo vse, kar ni levo usmerjeno,« je komentiral dr. Zver. Nazadnje je evropski poslanec spregovoril tudi o napadih s strani Boštjana M. Turka in nekaterih medijev, ki jih v zadnjem času doživlja na osebni ravni. »Udarce pod pasom sem zaradi bližajočih se evropskih volitev pričakoval, vendar si nisem mislil, da bodo prišli tako hitro. Namreč, na dvojih dosedanjih volitvah sem bil za nekatere očitno preveč konkurenčen, saj sem sam dobil toliko preferenčnih glasov, kot vsi ostali poslanci skupaj. Tudi SDS bi lahko na prihodnjih evropskih volitvah ponovila rezultat. Očitno je treba zmanjšati našo konkurenčnost, zato udarjajo po nas tako z leve kot desne,« je povedal dr. Zver. Izpostavil je, da je skoraj vsak ponedeljek v reviji Reporter »na tapeti.« »Veliko k temu pripomoreta Boštjan M. Turk in Igor Kršinar, ki sem jima nedavno tega še pomagal, a odkar je lastnik tega časopisa leva opcija, je »viža« popolnoma jasna, torej odstraniti Janeza Janšo in mene, kar je bilo tudi direktno napisano v eni od kolumn. Tu so stopili skupaj kritiki iz dominantnih medijev in eden od piscev Reporterja. Uporabljajo iste primere, pišejo nebuloze, npr. o mojih dveh avtomobilih, kjer se ne vprašajo, koliko sta stara, temveč pišejo, koliko sta vredna nova takšna avtomobila. Pri Reporterju so tudi v Destrnik šli takoj, ko je Franc Pukšič postal novi župan in ta je nato z vsemi silami ponovno udaril po meni,« je naštel dr. Zver, ki obenem tudi za naprej pričakuje takšne udarce in medijske zapise. »Nekatere stvari, ki jih pišejo, so tudi iztožljive, nenazadnje moram braniti tudi svojo čast in dobro ime,« je povedal dr. Zver, ki se bo o nadaljnjih korakih glede natolcevanj v medijih posvetoval tudi z odvetnikom. Ob tem je še spomnil, da ga v devetdesetih letih zaradi politične pripadnosti niso želeli vzeti v službo, prav tako so ga želeli vreči iz stanovanja, a se takrat ni vdal in se ne bo niti tokrat. »S takšnimi zapisi tudi poskušajo, da bi naš del volilnega telesa ostal doma, a naj spomnim, SDS je bila vedno najbolj iskrena proevropska stranka, levica pa nikoli ni bila proevropska, ampak je bila vedno usmerjena ali proti Beogradu ali Moskvi, nikoli pa niso stavili na EU in na prihodnost Slovenije v njej. Če se spomnimo, tisti dan, ko je Slovenija pristopila k EU, je SDS organizirala ljudsko slavje na Prešernovem trgu in niti ne vladajoča struktura,« je še povedal dr. Zver, ki je ob tem še povedal, da si tudi zato za prihodnje evropske volitve želi »močno, konkurenčno listo, ki bo ponovila uspeh zadnjih dveh evropskih volitev.«

Več

Sreda v sredo: Dr. Milan Zver - Nezakonite migracije ne morejo biti temeljna človekova pravica

Več

Romana Tomc: Marakeš po Marakešu

Marakeški dogovor od včeraj dalje velja. Odpira več vprašanj, kot daje odgovorov in deli bolj, kot povezuje. Že samo to bi bilo dovolj, da bi morali podporo Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, kot se uradno imenuje dokument, umakniti. Seveda je ta dogovor vse prej kot nepomemben in nezavezujoč skupek besed, saj vsebuje povsem konkretne zaveze in podrobno opredeljene ukrepe, kako bi (ne)varne, (ne)urejene in (ne)zakonite migracije naredili varne, urejene in zakonite. Torej ne gre za nič drugega kot za podlago, ki bo v nadaljevanju vodila do legalizacije dejanj, ki so sedaj nelegalna.Razburjenje, ki ga je dogovor povzročil v zadnjih dneh in vrsta odstopov držav, ki so se zbale upora lastnega ljudstva kaže, da stvari le niso tako preproste kot nekateri trdijo. V nepomembnost in nezavezujočo naravo dogovora sta nas ob izdatni medijski podpori poskušala prepričati tudi slovenska vlada in koalicija. Da ne verjameta v lastne besede pa sta lepo pokazali s tem, ko sta v Marakeš poslali rezervno ekipo in ne predsednika vlade ali vsaj zunanjega ministra. Evropo je novodobna selitev narodov našla nepripravljeno, kar so mnogi izkoristili s figo v žepu. Pod krinko človekovih pravic je v EU prišlo več milijonov ljudi. Na začetku so jih imenovali begunci, potem migranti, nato prebežniki in po novem razseljene osebe. Ob tej zmedi, zavajanju in prikrivanju se je krepil tudi odpor ljudi, ki so začeli zavračati politiko, ki se ni znala soočiti s posledicami množičnih migracij. Ko smo končno spoznali, da tako ne gre naprej, smo poskušali gasiti požar, ampak nepopravljiva škoda je že bila narejena. Z vsakim dokumentom, ki skuša le sanirati stanje, ne pa odpraviti vzrokov, se požar širi naprej. Namesto skupnih rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse, smo čedalje bolj vsak na svoji strani. S poti smo zašli celo tako daleč, da se ne moremo poenotiti niti glede tega ali so množične migracije za Evropo problem ali rešitev. S tem, ko nimamo odgovorov, ki bi ljudi pomirili in jim zmanjšali njihove skrbi, trosimo humus za nastajanje in razvoj populističnih ekstremizmov. Tretjega oktobra 2013 je pred Lampeduzo utonilo 360 ljudi, ki so želeli priti v Evropo. Več kot pet let je torej že minilo od dogodka, ki ga lahko označimo kot začetek migrantske krize, vendar do danes nismo uspeli urediti razmer. Še več, zdi se, da so te čedalje slabše. Prav gotovo je pomanjkanje celovitih in objektivnih informacij eden izmed razlogov, da ne najdemo rešitev. Ljudje so zmedeni, ker dobivajo zdaj ene, zdaj druge podatke. Kaj je res in kaj ni? Ali vemo, kdo v Evropo sploh prihaja, koliko od tega je beguncev in koliko migrantov, koliko jih je vstopilo na nezakonit način in kje so ti ljudje danes? So bili vrnjeni tja, od koder so prišli? So ostali v Evropi in če so, kje? So zabeleženi v kakšnih evidencah ali so kar izginili neznano kam? Koliko od njih jih je našlo zaposlitev in koliko jih koristi ugodnosti velikodušne evropske sociale? Je res preveč pričakovati, da bi v dobi razvite informacijske tehnologije ljudje dobili objektivene odgovore na ta enostavna vprašanja ali ima kdo velik interes, da podatkov enostavno ni? Večina Evropejcev z urejenimi in nadzorovanimi migracijami nima popolnoma nobenih težav. Seveda si pri tem kot migranta predstavljajo nekoga, ki je v njihovo državo prišel s spoštovanjem do njihovega načina življena in z namenom, da bi delal in ustvarjal. Tisto, čemur ljudje nasprotujejo, so nenadzorovane in nezakonite migracije, ker se zaradi njih počutijo ogrožene. Želijo mirno in varno življenje v okolju, kjer veljajo vrednote, na katerih temelji EU. Nočejo spremeniti svojih navad, da bi ustregli prišlekom. V skladu s pregovorom: »Če si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan« pričakujejo, da se bodo oni prilagodili njim. Nočejo, da so njihove človekove pravice ogrožene na račun drugih. Je s tem kaj narobe? So zaradi takšnega stališča upravičeni do blatenja in zasmehovanja? Je v demokraciji dovoljeno povedati svoje mnenje? Drži, da potrebujemo nadnacionalni dogovor o reševanju množičnih migracij, na kar apelirajo zagovorniki sporazuma, drži tudi veliko drugih stvari, ki so zapisane v marakeškem dokumentu. Vendar drži tudi to, da so pomisleki tistih, ki mu nasprotujejo povsem na mestu. Sporazum deluje kot slabo pripravljeno propagandno gradivo, katerega glavni cilj je spremeniti ilegalne migracije v legalne. Besedilo je popolnoma neuravnoteženo in govori le o pravicah migrantov in obveznostih držav, ne pa tudi o obveznostih migrantov in pravicah državljanov držav, kamor migranti prihajajo. Predpostavlja, da so migracije izključno pozitiven pojav, ki koristi vsem in povsem zanemarja, da obstajajo tudi negativne plati. Ne ukvarja se z vzroki, ampak posledicami. Ne upošteva, da imamo različne vrste migrantov in da vseh ne gre metati v isti koš. Ugotovitve, cilji in ukrepi temeljijo na nikoli dokazanih predpostavkah, ker ustreznih podatkov ni, ali pa jih zavestno skrivajo. In nenazadnje, dogovor je sam s sabo v nasprotju, saj kljub uvodni izjavi, da gre za pravno nezavezujoč dokument, v nadaljevanju zelo natančno našteva cilje in konkretne ukrepe s katerimi bodo ti cilji uresničeni. Zaradi politične korektnosti se o temeljnih vprašanjih migrantske krize v povezavi s prihodnostjo Evrope nismo nikoli pogovarjali odkrito. Še vedno je čas, da to storimo, vendar ne na način kot je bila sprejeta Marakeška deklaracija in ne na način, da za skrajneže, sovražnike in ksenofobe proglasimo vse, ki ne sprejemajo kontroverzne in nevarne politike odprtih vrat in nekritičnega poveličevanja multikultiralizma. Množične migracije so med ljudmi povzročile globok razdor. Nekateri, in teh ni malo, negativne posledice čutijo na lastni koži. Zavedajo se varnostne grožnje, sami ali njihovi bljižnji so bili so žrtve nasilja in kriminala, deležni so pritiskov, da spremenijo svoje navade, še največ pa jih je izkusilo posledice zmanjšanja socialnih pravic, kajti migracije pomenijo velik pritisk na velikodušne evropske socialne sisteme. Prepričevati te ljudi o tem, da so njihovi občutki napačni in nepomembni, je nedopustno podcenjevanje. Ob takem razkolu glede reševanja migrantske problematike, vključno z nasprotovanjem Marakeškemu sporazumu, bi razumna politika stopila nazaj. Se vprašala, kaj ljudi razdvaja in skušala z argumenti odgovoriti na njihove pomisleke. Če tega ne bomo zmogli, če se bomo obmetavali s fašisti in ksenofobi, če bomo ostali vsak na svojem bregu in če ne bo pripravljenosti priznati, da ni samo ene in najboljše rešitve, ampak je treba spoštovati mnenje vseh, potem se naši Evropi slabo piše. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi pregovor.

Več

Javna tribuna "Migracije, terorizem, svoboda govora." Problem varnosti Evrope se mora osvetliti

Na ponedeljkovi javni tribuni z mednarodno udeležbo na temo »Migracije, terorizem, svoboda govora«  v Dvorani Smelt, so sodelovali: Janez Janša, predsednik SDS, Marjan Podobnik, predsednik SLS, Iván Calabuig, The Asimetric Group – Dunaj, Aleš Hojs, predsednik VSO, Yahya Cholil Staquf, generalni sekretar Nahdlatul Ulama, največje neodvisne islamske organizacije na svetu ter Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja.Povezovalec javne tribune na temo »Migracije, terorizem, svoboda govora« je bil Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve (VSO), ki je zbrane na začetku vljudno pozdravil in se jim zahvalil za njihovo prisotnost. Poudaril je, da se je Slovenija z migracijami in begunstvom srečala že v času njene osamosvojitve, kjer smo se »Slovenci in naša država znašli kot odlični humanitarci.« Izpostavil je, da bo javna tribuna potekala na temo migracij in terorizma, saj je bila v času osamosvojitve Slovenije varnost ena ključnih in temeljnih vrednot, danes pa žal živimo v družbi s precej razrahljanimi vrednotami. »To, kar se dogaja danes v Evropi in po svetu, je zelo zaskrbljujoče,» je svoje misli v uvodnem delu strnil Hojs. Vsi eminentni govorci so pozdravili navzoče v dvorani in poudarili, da je njihova prisotnost dokaz, da jim je mar za njihovo varnost in varnost države, v kateri živijo, kar nekateri zelo radi pozabljajo in preslišijo. Predsednik SDS Janez Janša je navzočim izpostavil problematiko muslimanov, saj »danes na svetu živi okoli milijarda šesto muslimanov, in če verjamemo, da so nekateri problemi povezani z radikalnim islamom, kar je dejstvo, se je treba z islamom ukvarjati.« Dejal je, da je grožnja terorizma, o katerem se govori na javni tribuni celo večja, kot si predstavljamo, vendar si Evropa pred njim zatiska oči. Spregovoril je o svobodi govora, ki je danes enako aktualna, kot je bila v Sloveniji pred 30 leti. Menil je, da so »vse tri teme javne tribune in njihova kombinacija tiste, s katerimi bomo soočeni v prihodnjih letih«. Yahya Cholil Staquf je v uvodu predstavil program organizacije. Dejal je, da glede na to, da Evropa sprejema begunce s problematičnih območij, se moramo zavedati in predvsem logično je, da o problemih, ki jih ti prinesejo s seboj, premislimo. »Premislite, kakšne probleme sprejemate v svojo domovino. Razumeti morate naravo problema. Gre za problem muslimanskih migracij in pri tem morate razumeti vlogo islama.« Organizacija, za katero dela, pomeni prebuditev oz. oživitev muslimanskih vodij, muslimanskih filozofov. Ustanovljena je bila ob prelomnem dogodku, ko je nehala obstajati Otomanska Turčija z namenom, da se konstituira njihova skupnost. »Ustanovitelji organizacije so razvili naš časten model kulture in delovanja muslimanske skupnosti. Ponosen sem, da nam je uspelo razviti islam tako, da pomeni harmonijo v zelo heterogenem okolju. V Indoneziji smo imeli opravka z islamsko državo iz Sirije že v 70. letih prejšnjega stoletja, vendar smo islamski ekstremizem premagali«. Povedal je, da se vse od ustanovitve Indonezije soočajo z izzivom, ki ga predstavljajo islamistične politične težnje. »Ne moreš zmagati, če se ne boriš. Mi smo zmagali in zmagujemo še vedno«. Iván Calabuig je predstavil miselnost vojaškega teoretika Karla von Clauswitza, ki je menil, da ob divjanju vojne, ne moreš zmagati, če nimaš treh elementov, in sicer sistematične filozofije, enotnosti ciljev in moralne premoči. Grožnje islamske države vsebujejo vse tri elemente. »Prizadevati si moramo za uspešno integracijo ljudi v družbi.« Dejal je, da se je potrebno pri tipičnih teoretičnih vzrokih, kjer se analizira problem, bolj poglobiti. »Ni dovolj, če rečemo, da imamo težave in grožnje. Če si reven, to ni razlog, da boš ubijal ljudi ali pa, če nasprotuješ določeni politični opciji. To je odziv skrajnežev.« Meni, da gre Evropska unija v smer, ki pomeni, da se bo pristop vendarle nekoliko spremenil in ravno Janez Janša uteleša ta pristop, kakor tudi druge stranke iz iste politične družine. Perne je sprva predstavil genezo Islamske države nato pa izpostavil, da so izvajalci terorističnih akcij zelo različni, vzporednico pa vsekakor lahko najdemo pri priseljencih druge generacije, ki so bili vpleteni v neke oblike kriminala in so se radikalizirali v zaporih. »Islamske skupnosti bi se morale same lotiti problema radikalizacije.« Meni, da morajo evropski varnostni sistemi postati še učinkovitejši in da lahko Evropa množične migracije prenese zgolj do ene meje. Zaključil je, da je potrebno »težave migracij reševati v državah izvora. Marakeška deklaracija gre v napačno smer. Prava smer je odprava vzrokov migracij«. V nadaljevanju javne tribune je spregovoril tudi predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je dejal, da se današnja javna tribuna dotika perečih tem, o katerih je potrebno spregovoriti, čeprav nekateri mislijo, da o njih ne bi smeli govoriti. »V nekih trenutkih so nekatere teme ključne in zanje je potrebno najti odgovor«. Svoje misli je strnil, da mora biti meja za nezakonite migrante neprodušno zaprta, kajti če bi Slovenija tako pristopala, se v Kolpi ljudje ne bi utapljali. Janez Janša je govoril o temeljnem problemu Evrope, to je nezagotavljanje varnosti njenim prebivalcem. V Afriki so nedavno tega nekateri voditelji izpostavili in spoznali, da državam ne bo bolje, če bodo odprte meje, temveč« naj Evropa k razvitosti pomaga tako, da bodo lahko te države prodajale na evropskem trgu.« Dejal je, da ni dokazov, da bi iz legalnih migracij rasla velika nevarnost terorizma, je pa dokazano obratno. Nelegalne migracije so tiste, kjer proti volji gostiteljice države, stopiš na njeno ozemlje in zahtevaš vse več pravic. »Marakeška deklaracija je zavajajoča, kajti problem migracij ni osvetlila, temveč se problem zamegljuje.« Poudaril je, da sta mednarodna gosta predstavila sliko, kjer je problem globlji, kot se prikazuje, saj gre za ideologijo in potrebo po reformi islama. »Evropska levica pa je tista, ki vidi migracije kot krepitev lastnega političnega telesa.« V nadaljevanju je povedal, da tisti, ki »ne vidijo problemov z radikalizacijo, tiščijo glavo v pesek in ne vidijo problemov.«Meni, da so mnogi rešitve že našli. sds.si

Več

Svet

pred 2 dnevi
Rogla: »Končno preboj slovenskega deskarja na ...
Danes je na Rogli potekalo tekmovanje deskarjev i deskark na snegu. Tekma  in rezultati so  se šteli v ...
(0)
pred 2 dnevi
Ali znamo prepoznati in zadovoljiti pričakovanja ...
Turisti so potniki, tujci, ki potujejo iz različnih razlogov – za prosti čas, izobraževanje in za več ...
(0)
pred 2 dnevi
Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema ...
Združeni narodi so leto 2019 razglasili za leto periodnega sistema elementov, kar sovpada s 150. obletnico njegovega ...
(0)
Jan 05, 2019
Dr. Vinko Gorenak: Papeži ne odstopajo, naša ...
Pisati o papežu je kar delikatno. Ko sem pred leti zapisal, da bi bil bolj vesel, če bi papež Frančišek ...
(1)
Jan 02, 2019
Ekskluzivno! Veleposlanik Vladimir Kolmanič: ...
Za kariernim diplomatom veleposlanikom Vladimirjem Kolmaničem je 27 let diplomatske kariere. Njegova prva diplomatska ...
(2)
Dec 30, 2018
Sreda v sredo: Dr. Milan Zver - Nezakonite ...
Evropski poslanec iz vrst SDS dr. Milan Zver je bil v sredo, 26. decembra 2018, gost pogovorne oddaje Sreda v sredo. V ...
(1)
Dec 26, 2018
Sreda v sredo: Dr. Milan Zver - Nezakonite ...
(0)
Dec 26, 2018
Romana Tomc: Marakeš po Marakešu
Marakeški dogovor od včeraj dalje velja. Odpira več vprašanj, kot daje odgovorov in deli bolj, kot ...
(0)
Dec 18, 2018
Javna tribuna "Migracije, terorizem, svoboda ...
Na ponedeljkovi javni tribuni z mednarodno udeležbo na temo »Migracije, terorizem, svoboda ...
(0)
Dec 17, 2018
BOGDAN GABROVEC PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA ...
Bogdan Gabrovec je bil edini kandidat za predsedniško mesto, zato so o tem glasovali javno, za ostale funkcije so ...
(0)
Dec 13, 2018
Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti ...
Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je ...
(1)
Dec 12, 2018
Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik ...
Z mag. Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektro Maribor d.d. sva se v oddaji Sreda v sredo pogovarjala o okoljski ...
(0)