SI

Celje

Celje: Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju prejemnik prestižne nagrade Evropske unije za kulturno dediščino

V ZR Nemčiji se obeta hud poraz socildemokratov na EU volitvah

Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. obeta kar dvojna “katastrofa”

PU Celje: Zaskrbljujoče stanje na cestah na območju Policijske uprave Celje«

Sreda v sredo

VIDEO: Sreda v sredo

Dr. Aleš Maver: Relativna zmaga članic Evropske ljudske stranke prinaša psihološki učinek za predčasne državnozborske volitve

Janez Janša

Foto: Janez Janša in dr. Milan Zver v Pomurju, na Štajerskem in Koroškem

Odlazkova sortirnica odpadkov SalomonEco v Lenartu nima kaj iskati

Vsebina transparentov je bila več kot zgovorna. Civilna iniciativa Narava Slovenskih goric je pripravila že drugi protestni shod, na katerem se je zbralo več kot 100 Lenarčanov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Zahtevali so takojšnjo ustavitev obratovanja sortirnice in odstranitev vseh odpadkov, v kateri je aprila kar dvakrat zagorelo. Da obrat za sortiranje odpadkov SalomonEco, v lasti smetarsko medijskega tajkuna Martina Odlazka, ne sodi v orbano okolje, je bil zapis na enem od transparentov. Na drugem, da imajo otroci v Lenartu pravico živeti v zdravem okolju. Tudi okoljskemu ministru Mihi Zajcu je bilo namenjeno nekaj napisov.  Da je dal obljubo o tem, da bo po prvem požaru v sortirnici odpadkov, "prečekiral" okoljsko dovoljenje za obrat, je bila velika laž, so na protestu dejali udeleženci. "Še huje, po drugem požaru, zgodil se je le nekaj ur po odhodu ministra Zajca, je okoljska inšpektorica 8. maja sortirnici celo dovolila obratovanje v sicer zmanjšanem obsegu!" Smetarska mafija je torej zmagala, minister za okolje Zajc se je uklonil pritiskom smetarskega lobija. "Zato bomo svojo retoriko zaostrili," je dejal eden od članov civilne iniciative Narava Slovenskih goric. "Zahtevali bomo razveljavitev okoljskega dovoljenja, kajti leta 2017 je bilo izdano ob predpostavki, da se bodo izcedne vode zlivale v lenarško komunalno čistilno napravo. Te pa še nimamo, šele v letošnjem občinskem proračunu so rezervirana sredstva za to investicijo." Na protestnem shodu, ki po zagotovilih organizatorjev ni zadnji, ampak se bodo protesti stopnjevali, če njihovim zahtevam ne prisluhne ministrstvo za okolje in vlada RS, je bil tudi župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. "Praktično imamo zvezane roke, ker po mnenju države nismo stranka v postopku. Zato podpiram aktivnosti civilne iniciative, mi pa bomo s sklepi občinskega sveta zahtevali od države, da se zgane. Zavedamo se, da je nemogoče pričakovati, da se bo sortirnica zaprla čez noč in preselila na drugo, primernejšo lokacijo, na dolgi rok pa bomo vztrajli na njeni preselitvi. Tak obrat ne sodi v urbano okolje!" Protestniki so opozorili tudi na slabe delovne pogoje v obratu SalomonEco, v katerem je večina zaposlenih invalidov. Napisi: "Invalidi ne sodijo na smeti" ali "odpadkarska mafija služi na račun invalidov" in da naj okoljsko ministrstvo skrbi za okolje in ne za kapital, je le nekaj sporočil s transparentov.Na sicer povsem mirnem in civiliziranem shodu je bilo slišati nekaj vpitja izpred vhodnih vrat v sortirnico, kjer si je eden od zaposlenih dajal duška na račun protestnikov. 

Več

Donald Trump se je srečal skoraj z vsemi voditelji držav EU – Slovenija pa še zmeraj v čakalnici zaman čaka na povabilo

Včeraj je bil ponedeljek, 13.5. 2019, ko je Predsednik ZDA Trump v Beli hiši sprejel Predsednika Vlade Madžarske Viktorja Orbana. Obisk je bil deležen tudi nekaj kritik in čeprav sta sogovornika javno pohvalila drug drugega ter sodelovanje med državama, je gotovo, da so bila v pogovoru omenjena tudi odprta vprašanja in razhajanja, na primer glede preveč tesnega sodelovanja Madžarske z Rusijo in Kitajsko. Tudi slednje je bil eden od razlogov, da je Orban na obisk pri Trumpu čakal celi dve leti in to kljub temu, da je bil edini voditelj katere od članic EU, ki je pred volitvami v ZDA leta 2016 javno podprl kandidata Trumpa.    Obenem pa Predsednik Trump posebej ceni delovanje Orbana na področju migracij in vloge Madžarske kot trdne zaveznice v NATO ter partnerice na gospodarskem in investicijskem področju.    S tokratnim obiskom Orbana v Beli hiši (prvič ga je gostil Predsednik Clinton leta 1998) je hkrati bil sklenjen krog uradnih obiskov najvišjih predstavnikov držav Višegrajske četverice in srednje Evrope pri Predsedniku Trumpu v Beli hiši. Samo v zadnjih slabih treh mesecih so namreč na njegovo povabilo Belo hišo obiskali avstrijski kancler Kurz, češki predsednik Vlade Babiš, slovaški predsednik Vlade Pellegrini in sedaj Orban (predsednik Poljske Duda in soproga sta bila gosta v Beli hiši spetembra 2018, predsednik Trump in Prva dama Melanija pa sta julija 2017 tudi obiskala Varšavo. Predsednik Trump pa je poleg omenjenih letos v Beli hiši sprejel tudi predsednike Kolumbije, Brazilije in Egipta ter predsednike Vlad Irske, Izraela in Japonske).    Tako se je predsednik Trump v zadnjih dveh letih v Beli hiši srečal z veliko večino voditeljev držav članic EU, z nekaterimi pa tudi v njihovi domovini. V luči teh dejstev pa ostaja nekakšna neslavna izjema Slovenija, saj ne samo, da v zadnjih dveh letih na obisku pri predsedniku Trumpu ni bilo njenega najvišjega predstavnika, temveč je bil sploh zadnji tovrstni obisk že davnega julija 2006, ko je takratni predsednik Vlade Janša obiskal predsednika Busha.  Hkrati pa tudi ni bilo obiska predsednika ZDA v Sloveniji že vse od junija 2008, ko jo je na povabilo predsednika Vlade Janše  obiskal predsednik Bush v spremstvu soproge Laure (FOTOGRAFIJE V PRIPONKAH!).  V tem kontekstu se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj je narobe v odnosih med Slovenijo in ZDA v zadnjem desetletju, da ni bilo izmenjave obiskov na najvišji ravni, medtem ko so jih bile deležne druge države iz naše regije in primerljive članice EU. Glavni vzrok je gotovo sama strankarska struktura in usmeritev slovenskih vlad ter njihova nestabilnost, kar se je manifestiralo tudi v pogostem, menjavanju le-teh. Drug temeljni razlog pa je nezanesljivost in nekridibilnost ravnajnja slovenskih vlad glede zavezništva v NATO, odnosov z Rusijo in nenaklonjenosti do ZDA na področju investicij in gospodarstva ter nasploh. Pri tem v vsaj delu slovenske javnosti obstaja nenakšno splošno mnenje, češ da se obisk v Beli hiši lahko prisluži z nakupom ameriškega orožja in zviševanjem deleža BDP za obrambo, kar pa ne drži oz- le deloma. Tako npr. Avstrija ni članica NATO in ne kupuje ameriške oborožitve, pa je kancler Kurz 20. februarja 2019 vseeno bil gost predsednika Trumpa. Zato je verjetnejši razlog, poleg podobnih pogledov na nekatera ključna vprašanja, tudi ali še zlasti obseg, raven in kakovost sodelovanja na področju gospodarstva, blagovne menjave in invsticij. Tako je Avstrija leta 2018 z ZDA imela za skoraj 17 milijard USD blagovne menjave, medtem ko je ta med Slovenijo in ZDA znašala le cca 1,1 milijarde USD (nesorazmerno večjo menjavo glede na Slovenijo pa so imele tudi Češka, Madžarska in Slovaška ter druge primerljive članice EU). Da so odnosi med Slovenijo in ZDA močno skrhani, pa potrjuje tudi dejstvo, da ZDA že od julija 2018 nimajo svojega veleposlanika v Sloveniji. Na žalost pa tudi ta kazalnik slabih odnosov me državama ni nekak[na izjema, saj se je obdobje ohlajevanja dejansko začelo že jeseni 2008, ko Slovenija skoraj leto dni ni imela svojega veleposlanika v Washingtonu, ZDA pa ne svojega vse od februarja 2009 do decembra 2010 – torej skoraj dve leti, ko je prišel Joseph A. Mussomeli, ki je bil do slovenskih vlad, njihovega delovanja, razmer v Sloveniji ter odnosov slednje z ZDA zelo kritičen. Tako kot edina svetla in hkrati glavna pozitivna točka v odnosih med Slovenijo in ZDA ostaja Prva dama Melanija Trump, zaradi katere so ameriški in drugi tuji mediji v zadnjih treh letih o Sloveniji poročali več in bolj pozitivno kot prej v vsej zgodovini Slovenije skupaj, zaradi česar se je tudi podvojilo število obiskovalcev iz ZDA v Sloveniji."

Več

Azerbajdžancev je že deset milijonov

Desetmilijonti državljan je bil rojen v soboto, 6. aprila 2019, ob 03:30 po lokalnem času v Bakuju. V zadnjih devetih letih se je število prebivalcev države povečalo za en milijon, v zadnjih 15 letih pa za 1,7 milijona ljudi. Vzpon prebivalstva Azerbajdžana je rezultat pravilne demografske politike vlade in trajnostnega gospodarskega razvoja države. Celovite socialne in gospodarske reforme so namenjene izboljšanju socialne blaginje prebivalstva. Posledica tega je, da Azerbajdžan prispeva k konceptu globalnega trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Več

Vedno nova področja uporabe blockchain tehnologije v praksi

Tehnologija blockchain oziroma tehnologija verig podatkovnih blokov predstavlja novost in začetek distribuirane ekonomije. Blockchain je inovativna tehnologija, ki bo pomembno spremenila določene procese, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Na primeru blockchaina se vidi, kako se tehnologije in disruptivni poslovni modeli v industriji 4.0 med seboj povezujejo. Internet stvari, umetna inteligenca, delitvena ekonomija, krožno gospodarstvo … Blockchain je velika sila znotraj te industrijske revolucije, ki nastopa kot vezni člen med disruptivnimi poslovnimi modeli in najnovejšimi tehnologijami.Blockchain je tehnologija, na kateri deluje najbolj prepoznavna kriptovaluta bitcoin. Primarno blockchain omogoča izmenjavo vrednosti, ki poteka »peer-to-peer«, tj. brez posrednikov. Tehnologija deluje popolnoma decentralizirano, še več, deluje distribuirano V nadaljevanju članka bomo prikazali nekaj področij kjer vse je že možna uporaba blockchain tehnologije. V članku z dne 22.4.2019 smo že prikazali 10 področij uporabe. 1. Elektronske volitve Platforma Follow My Vote (https://followmyvote.com/ ) ponuja varne in transparentne rešitve za izvedno e-volitev.Platforma uporablja blockchain tehnologijo z dodatki kriptografije, ki zagotavljajo, da so rezultati volitev pošteni in točni. Podjetje razvija odprtokodno spletno platformo za glasovanje, ki zagotavlja preglednost rezultatov volitev, tako da volivcem omogoča, da neodvisno pregledajo glasovnico.   2. Igranje in igre na srečo Blockchain tehnologija je našla svoje oboževalce v igralniških in igralniških panogah z nekaj zanimivimi primeri, ki dokazujejo, da ne obstajajo meje domišlije kreativnih podjetnikov. Platforma Etheramid (http://etheramid.cloudapp.net/)  trdi, da je najbolj poštena igra družabnih povabil, ki jo boste kdaj videli, ker nihče ne more spremeniti njene logike. Tudi lastnik ali razvijalec ne. To je Ethereum algoritem, ki temelji na pogodbi, ki jo je preveril Ether.Camp. Gre za vabilo, ki nagrajuje igralce z etrom od vsakega povabljenega udeleženca do 7 stopenj. Zamisel je, da povabite in zgradite svoje omrežje Etheramid. Blockchain platformaThe FreeMyVunk Movement (the ReVUNKolution- http://www.freemyvunk.com/) je namenjena pooblastitvi ljudi, da se borijo za lastninske pravice nad svojo navidezno lastnino.. Na področju iger na srečo obstajajo že različne blockchain platforme kot naprimer Etheroll, Rollin (https://etheroll.com/)  in druge.   3. Javna uprava in njeno delovanje in upravljanje Ne samo, da je bila uporabljena blokocena, da bi zagotovili preglednost in celovitost političnega sistema, temveč tudi projekt BITNATION- https://bitnation.co/, prvi virtualni »narod« na svetu. BITNACIJA ima državljane, veleposlanike, partnerje in lokacije po vsem svetu. Ni vstopnih ovir. Platforma Advocate (https://advocate.io/) je zgradilo blockchain platformo za preoblikovanje načina, kako državljani komunicirajo s svojimi predstavniki vlade. Zagovornik je edina platforma, ki je vedno na voljo, ki deluje tako v kampanji kot pri upravljanju (v bližnji prihodnosti) faze vlade, ki zagotavlja kontinuiteto med podporniki in zmanjšuje potrebo po kampanji.   4. Trg delovne sile Appii (https://appii.io/about/) uporablja blockckhain tehnologijo za hranjenje in verifikacijo posameznikovih podatkov o izobrazbi, dosežkih, nagradah in delovnih izkušnjah posameznika. Podatke potrdijo izobraževalne inštitucije, delodajalci, Tehnologija omogoča tako hiter dostop kadrovskim delavcem do podatkov. Platforma Satoshi Talent (http://satoshitalent.com/) trdi, da je prva zaposlitvena platforma  ki ponuja možnosti za zaposlitev v podjetjih z blockchain tehnologijo na eni strani ter  organizacijam ponuja možnost, da najdejo in zaposlujejo blockchain inženirje. Platforma Coinality (https://coinality.com/about/) je brezplačna platforma,ki povezuje delodajalce in iskalce zaposlitve. Plačilo za delo lahko delodajalci plačajo v kriptovalutah  Bitcoin ali  Litecoin in Dogecoin. Platforma samo posreduje podatke in poveže obe potencialni strani (delodajalca in iskalca zaposlitve). Razgovori in postopek izbire je njuna neodvisna aktivnost. 5. Napoved razvoja panog in njihovega tržišča   Augur.net (https://augur.net) Augur.net je odprtokodna platforma za napovedovanje decentraliziranega trga, zgrajena na eteričnem blokchainu. Uporabnikom omogoča, da trgujejo na rezultatih dogodkov in da trg nato izkoristijo te podatke o množičnih podatkih. Augur namerava uporabiti decentralizirane javne knjige, da bi ustvaril način za vsakogar na katerem koli področju, od financ, zdravstvenega varstva in upravljanja, izkoristiti skupno moč za napovedovanje globalne uporabniške baze.   6. Medijske vsebine in njihova distribucija Platforma Bittunes (http://bittunes.co.uk/about-bittunes/) ustvarja globalno rešitev, ki poenostavlja porazdelitev glasbe in moč vrača v roke ustvarjalcevin njihovih navdušencev. Platforma uporablja bitcoin  kot svojo primarno valuto, tako umetniki kot glasbeni kupci samodejno zaslužijo bitkoin kot del procesa nakupa / distribucije platforme. Platforma PeerTracks (http://peertracks.com/ in https://www.facebook.com/PeerTracks) omogoča glasbeno pretakanje, prenos posameznega glasbenega izdelka (download), odkrivanje talentov in platforma, ki omogoča ustvarjalcem vsebin in potrošnikom, ki živijo od glasbe. Rešitev leži v osnovnem omrežju peer-to-peer (imenovanem MUSE), ki ga uporablja PeerTrack za poenostavitev, avtomatizacijo in odstranjevanje večjih stroškov. Razen pretakanje in nalaganje glasbe, PeerTracks omogoča odlaganje, pokroviteljstvo in celo nakup in trgovanje z opombami vseh umetnikov.   Platforma JAAK (https://jaak.io/) je pametna vsebinska blockchain platforma, kjer se lahko kdor koli pridruži in zasluži nagrade, zbira, promovira in deli medije ter prispeva k omrežju. Platforma Paperchain (https://www.paperchain.io/) omogoča standardizirano hranjenje meta podatkov, hrambo in poročila za glasbeno industrijo na blockchain tehnologiji. 7. Področje nepremičnin Platforma UBITQUITY (https://www.ubitquity.io/web/index.html) ponuja preprosto uporabniško izkušnjo za varno snemanje, sledenje in prenos dejanj s svojo blokchain tehnologije. Podjetje s svojo platformo pomaga nepremičninskim podjetjem. Bankam in podjetjem, ki ponujajo hipotekarne kredite nudi evidence lastništva ter s tem zmanjšujejo čas iskanja podatkov ter povečaje zaupanje in preglednost.   Platforma UBITQUITY predstavlja paralelni sistem za zapisovanje in sledenje najaktualnejših podatkih o nepremičninah. Ko pride do transakcij, se vse ustrezne informacije o nepremičnini ažurirajo na platformi. Družba je prav tako začela svojo zasebno alfa platformo za varno shranjevanje / integracijo dokumentov znotraj in zunaj Združenih držav.   8. Delitvena ekonomija – storitve skupne uporabe 2.0 Ena najpomembnejših lastnosti tehnologije blokchaina je odprava potrebe po osrednjem nadzoru in posrednikih - bi lahko postala hrbtenica za resnično izmenjavo gospodarstva ali delitvenega gospodarstva oz. ekonomije 2.0. V sedanjem modelu ima vsaka služba "delitev gospodarstva" osrednjo oblast, medtem ko bi podobne storitve, ki so bile izdelane in delujejo na blokchain tehnologiji, neposredno povezovale ponudbo in povpraševanje na najučinkovitejši način.   V industriji delitve z vozili, sta Uber in Lyft dva prevladujoča ponudnika prevoznih storitev. To sta blagovni znamki, ki jima potrošniki in vozniki zaupajo, saj ustrezajo ponudbi in povpraševanju potnikov po prevozih. Prav blockchain tehnologija bo ponudila nove poslovne  model za prevoze novi generaciji podjetij, ki bodo prevzele nišno ponudbo.   Platformi Arcade City (https://arcade.city/) in La 'Zooz (http://lazooz.org/) pripravljata aplikacijo za delitev prevoznih sredstev na blockchain tehnologiji in sta na dobri poti da resno ogrozita Uber in Lyft. 9. Sledljivost dobavni verigi v prehrambeni industriji Medtem ko so podjetja, kot sta Everledger in Ascribe, ponudila rešitve za diamante in digitalno umetniško industrijo za boj proti ponarejenemu, v prehrambeni industriji, obstaja Provenance, ena izmed najbolj zanimivih pobud za ustvarjanje preglednih dobavnih verig za vse vrste izdelkov v vsakem delu življenjskega cikla izdelka . Način, s katerim želi Provenance (https://www.provenance.org/) zagotoviti transparentnost v dobavnih verigah, je z izvajanjem certifikata dobavne verige na blockchain tehnologiji. "V vsakem trenutku prototip našega modela prikazuje štiri ključne lastnosti v zvezi z vsemi materiali in potrošnim materialom, ki jih pokriva: narava (kaj je to?), kakovost (kako je?), količina (kolikšen je to) in lastništvo (katere je v vsakem trenutku). Ključne lastnosti je mogoče brati in povezati z že obstoječimi nizi podatkov, kot so črtne kode ali na novo pripeti na poti. " Družba predlaga, da bo vsak korak dobavne verige, ki je vključen v verigo podatkov, omogočil varno revizijo vseh transakcij, ki so prinesle končno stanje, tj. Da se preveri neprekinjena veriga zadrževanja od surovin do konca prodaje.   10. Kriptovalute in njihova uporaba Prav kriptovalute in Bitcoin so največ pripomogli k prepoznavnosti blockchain tehnologije. Malo ljudi ve, ampak kriptovalute so nastale kot stranski produkt drugega izuma. Satoshi Nakamoto, neznani izumitelj Bitcoina, prve in še vedno najbolj pomembne kriptovalute, ni imel nikoli namena iznajti valuto. V svoji napovedi Bitcoina konec leta 2008 je Satoshi dejal, da je razvil “enak-z-enakim elektronski denarni sistem”. Najpomembnejši del izuma Satoshija je bil, da je našel način, kako vzpostaviti decentraliziran digitalni denarni sistem. V devetdesetih letih je bilo veliko poskusov ustvarjanja digitalnega denarja, vendar so bili vsi neuspešni. Potem, ko se je izkazalo, da so bili vsi centralizirani poskusi neuspešni, je Satoshi poskušali zgraditi digitalni denarni sistem brez osrednjega organa. Kot sistem enak-z-enakim za izmenjavo datotek. Ta odločitev je botrovala rojstvu kriptovalute. Te so bile manjkajoči delček sestavljanke pri realizaciji digitalnega denarja. Razlog za to je nekoliko bolj tehničen in kompleksen, vendar boste, če ga boste razumeli, vedeli več o kriptovalutah kot večina ljudi. Poskusimo ga torej pojasniti čim bolj enostavno: Za vzpostavitev digitalnega denarja potrebujete mrežo z računi, bilancami in transakcijami. To je enostavno razumeti. Velik problem, ki ga mora rešiti vsako plačilno omrežje pa je preprečevanje tako imenovane dvojni porabe: preprečiti je torej potrebno, da bi ena oseba porabila denar dvakrat. Običajno se to nadzoruje s pomočjo centralnega strežnika, ki vodi evidenco o bilancah. V decentralizirani mreži tega strežnika ni, zato bi moral vsak uporabnik vse to voditi zase. Vsak uporabnik v omrežju mora imeti seznam z vsemi transakcijami, da preveri, če so prihodnji posli veljavni ali gre za poskus dvojne porabe. Če se uporabniki sistema ne strinjajo o le eni, tudi najmanjši transakciji, je vse uničeno. Potrebno je absolutno soglasje. V ostalih primerih o tem odloča osrednji organ, ki presoja pravilno stanje bilanc. Toda kako bi lahko dosegli tovrstno soglasje brez osrednjega organa? Do Satoshijevega odkritja tega ni vedel nihče in v resnici tudi nihče ni verjel, da je sploh mogoče. Satoshi je dokazal nasprotno. Njegova glavna novost je, da je dosegel soglasje med uporabniki brez osrednjega organa. Kriptovalute so del te rešitve – tisti del, ki je podal navdihujočo, zanimivo rešitev in jo pomagal uvesti po vsem svetu. Če bi želeli kriptovalute opisati s preprosto definicijo,bi ugotovili, da gre v resnici samo za omejene vnose v bazo podatkov, ki jih nihče ne more spremeniti brez izpolnjevanja posebnih pogojev. Enako velja na primer za denar na vašem bančnem računu: ali gre v resnici za kaj več kot za vnose v zbirko podatkov, ki se lahko spremenijo samo pod posebnimi pogoji? Enako velja celo za fizične kovance in bankovce. Vsakršen denar temelji le na preverjenih zbirkah različnih podatkov o računih, bilancah in transakcijah. Vidnejše kriptovalute Bitcoin Eden in edini, prva in najbolj znana kriptovaluta. Bitcoin služi kot digitalni zlati standard v celotni industriji kriptovalut. Uporablja se kot globalno plačilno sredstvo in je glavna valuta kibernetskega kriminala. Po sedmih letih obstoja se je cena Bitcoina povečala od 0 na več kot 9.000 dolarjev, obseg transakcij pa je dosegel več kot 200.000 dnevnih transakcij. Ethereum Ta mlajša kriptovaluta zaseda drugo mesto v hierarhiji kriptovalut. Ethereum se od bitcoina razlikuje po tem, da v blockchainu ne potrjuje le transakcij, ampak tudi kompleksne pogodbe in programe. Ta fleksibilnost omogoča, da je Ethereum popoln instrument za “blockchain” uporabo. Ripple Verjetno namanj priljubljen – ali najbolj osovražen – projekt v skupnosti kriptovalut. Osnovna valuta Rippla je XRP, vendar ta kot valuta ne služi kot medij za shranjevanje in izmenjavo vrednosti, ampak bolj kot zaščita omrežja pred neželenimi aktivnostmi. Ripple Labs so s pomočjo pred-rudarjenja ustvarili vsak XRP-kovanec in jih razdelili. To je tarča največjih kritik, ker ne gre za pravo kriptovaluto in posledično se tudi XRP ne šteje kot dober hranilec vrednosti. Xaurum Xaurum je prva kriptovaluta, kjer neodvisna inštitucija skrbi, da je v trezorjih celotna emisija kriptokovancev zavarovana z zlatom. Vsak imetnik Xaurum kovanca lahko kadar koli zamenja svoj kriptokovanec za zlato v fizični obliki in premišljena poteza snovalca te valute je prepričala dvomljive investitorje. Xaurum se je v vsega nekaj letih obstoja povzpel na lestvico TOP50 najbolj prodajanih kriptovalut in stabilno napreduje proti vrhu. Litecoin Litecoin je bil ena od prvih kriptovalut po Bitcoinu, ki je z večjo količino kovancev in novim rudarskim algoritmom prinesel resnično inovacijo. Kljub vsemu mu ni uspelo pridobiti uporabnikov in je svojo bitko proti bitcoinu izgubil, je pa še vedno valuta, s katero se aktivno trguje in ostaja rezarva v primeru, da bitcoinu spodleti. Monero Monero je najbolj izrazit primer kriptografskega algoritma. Ta algoritem je bil izumljen z namenom, da zagotovi zasebnost, ki bitcoinu manjka. Če uporabljate bitcoin, je vsaka transakcija dokumentirana v blockchainu in pot transakcij se lahko spremlja. Z uvedbo koncepta monera je bil ustvarjen algoritem, ki lahko to pot zabriše. Monero je vrhunec svoje priljubljenosti dosegel poleti 2016, ko so se na črnih trgih odločili, da ga sprejmejo kot valuto. To je povzročilo stabilno povečevanje cene, medtem ko se zdi, da dejanska uporaba Monera ostaja zelo majhna. Poleg teh obstaja še na stotine drugih kriptovalut. Večina od njih niso nič drugega kot poskus, da bi pritegnili vlagatelje in hitro ustvarili dobiček, mnoge pa so tudi igrišča za preizkušanje novosti v tehnologiji kriptovalut. Predstavili smo novih 10 možnosti uporabe blockchain tehnologije v praksi. Njihov seznam se vsak mesec širi. Fakulteta za komercialne in poslovne vede Celje (www.fkpv.si) je kot prva v Sloveniji v svoj predmetnik uvrstila predmet Uporaba blockchain tehnologije in kriptovalut.   Mirjana Ivanuša-Bezjak      

Več

22. april je svetovni dan zemlje

Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Praznovanje se je prvič organiziralo 1970. leta in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah. Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu, mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. Ta dan je bil kasneje potrdil Generalni sekretar OZN U Thant. Mesec dni kasneje je ameriški senator Gaylord Nelson proglasil Dan Zemlje na 22. april 1970. Nelson je bil kasneje odlikovan s predsedniško medaljo za svobodo. 22. aprila so dogodek praznovali večinoma po Združenih državah, dokler ni Denis Hayes leta 1990 dogodek spromoviral na globalno raven v 141 državah. Veliko skupnosti praznuje Dan Zemlje ves teden, ko se zvrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja. Letos poteka dan Zemlje pod geslom »Varujmo vrste«. Potrudimo se vsi skupaj in naj bo ta slogan naše vodilo ne le ob dnevu Zemlje, ampak vsak dan! V Sloveniji je v letu 2016 nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 % manj kot v letu 2015. 5 % ali 3.000 ton omenjenih odpadkov iz plastike so proizvedla gospodinjstva. Geslo in glavna tema letošnjega dneva Zemlje sta Prenehajmo onesnaževati okolje s plastiko (End Plastic Pollution). Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti ljudi še vedno proizvedemo in v naravno okolje odvržemo preveč plastike. Nevladne organizacije opozarjajo, da milijoni ton plastike končajo na odlagališčih odpadkov, ali še huje, v morjih in oceanih. Tudi v Sloveniji se je industrijska proizvodnja podjetij, ki so registrirana za  dejavnost proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, v letu 2016 glede na leto 2015 povečala za 20 %. Količine odpadkov iz plastike se zmanjšujejo V letu 2017 je v Sloveniji nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 % manj kot v letu 2015. V letu 2016 so bili ti odpadki 1,1 % vseh v Sloveniji nastalih odpadkov, v letu 2015 pa 1,4 %. 49 % omenjenih odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih, 46 % v proizvodnih dejavnostih, 5 % pa v gospodinjstvih. (Odpadki iz plastike zajemajo vso odpadno plastično embalažo, odpadno plastiko, zbrano v okviru komunalnih odpadkov, ter odpadno plastiko iz proizvodnje, priprave dobave in uporabe plastike v proizvodnih in storitvenih dejavnostih). K čistejšemu planetu lahko prispeva tudi krožno gospodarstvo..   Pesem materi zemlji« Zemlja, mati zemlja, ti mati si vseh mater sveta, ti kruh nam rodiš. O bedni zamegljeni um človeški, en dan, en samcat dan smo tebi namenili. Zbudimo se, oči odprimo zemljo čuvajmo, blagoslavljajmo, spoštujmo jo.   Le kako brez počitka, brez miru, tisočletja se vrtiš? Boriš se z vetrom, soncem žgočim, ki neusmiljeno izžema zadnje kaplje ti. Kljub vsemu kot mlada žena ti rodiš, kje moč to dobiš?   Tudi mi tako grobi s tabo smo. Po tebi ruvamo, te tlačimo, preklinjamo, zastrupljamo, a ti nam vse oprostiš in zopet kruh podariš.   Mati draga, hvala ti.   Stanka Permišek                      ¸              

Več

O tem še Žitnik ne poroča: Trumpovemu nasprotniku, proslulem odvetniku Avenattiju grozi 333 let zapora

Spoštovano bralstvo se verjetno še spomni, kako so slovenske dominantne medije, nacionalno RTV, komercialno POP TV, Delo, Dnevnik in Večer, v zadnjem letu polnile novice o spolnih škandalih, v katere naj bi bil deset in več let nazaj vpleten ameriški predsednik Donald Trump. S prav privoščljivo sočnostjo je o domnevnih spolnih eskapadah predsednika Trumpa s porno zvezdnico Stormy Daniels  poročal dopisnik nacionalne RTV Žitnik, enako proti trumpovsko zagreti z bombastičnimi naslovi tipa "Zaradi pornoigralke ohladitev odnosov med Melanio in Donaldom?" poročali tudi ostali mediji. Še več, z velikim povdarkom so za Trumpovega protikandidata Demokratov na volitvah prihodnje leto razglašali pornesinega odvetnika Michaela Avenattija, ki je zelo vneto zastopal porno zvezdnico Stormy Daniels ter v javnosti zelo vehementno in brezobzirno nastopal proti predsedniku Trumpu v odškodninski tožbi. Medijsko zlivanje gnojnice po Trumpu še danes ni pojenjalo, četudi so morali tudi slovenski MSM mediji svoje bralstvo, gledalstvo in poslušalstvo obvestiti, da se je lani jeseni odvetnik Michael Avenatti znašel v zaporu, ker naj bi izsiljeval multinacionalko NIKE za 25 milijonov dolarjev.  Z Avenattijem se je razšla tudi pornesa Stormy Daniels, med drugim zato, ker jo je prepričal v 130 tisoč dolarjev težko odškodninsko tožbo proti Trumpu zaradi žalitve. Tožbo je izgubila in zdaj mora Trumpu plačati 293.000 dolarjev sodnih stroškov. Po novici o aretaciji je sporočila, da ni presenečena, saj da je bil Avenatti do nje zelo nepošten. Sicer pa je prosluli odvetnik Michael Avenatti v zadnjih tednih doživel celo vrsto usodnih udarcev s strani ameriškega pravosodja in finančnih institucij, temu posledično pa sledi tudi finančni zlom. Na podlagi  odločitve zvezne velike porote v zvezni državi Kalifornija je namreč bila dne 10.4. 2019 proti Avenattiju vložena obtožnica za kar 36 kaznivih dejanj, zaradi česar mu grozi do skupno kar 333 let zaporne kazni.  Med točkami obtožnice so tudi velike kraje, goljufanje strank, davčne utaje, kraja identitete, pa tudi ogoljufanje paraplegika za 4 milijone dolarjev. Poleg tega pa je bila v zvezni državi New York pred kratkim vložena še posebna obtožnica zaradi poskusa izsiljevanja podjetja NIKE v višini čez 25 milijonov dolarjev, Avenattiju pa so lisice nadeli agenti newyorške FBI Avenatti pa se je posebej angažiral tudi v prizadevanju preprečiti, da bi za vrhovnega sodnika bil imenovan Brett Kavanaugh, ki ga je predlagal Predsednik Trump, vendar je Avenatiju tudi to spodletelo, tako da je Kavanaugha po daljših zapletih oktobra lani Senat vendarle potrdil. Pri tem pa še posebej bije v oči odkrita podpora t.i. liberalnih medijev Avenattiju v njegovih skonstruiranih napadih na Predsednika Trumpa ter obupni in skrajno brezobzirni poskusi da bi  skupaj povzročili čim več škode predsedniku in Republikancem. Pri tem so nekateri mediji presegli še zadnjo skrajno mejo profesionalizma in decentnosti, saj so Avenattiju za njegove tirade in pogromarske eskapade v zadnjem letu dni omogočili kar v nebo vpijoče število medijskih nastopov  – nič manj kot 254, od teh daleč največ televizijskih, kot je ugotovila študija ameriškega Centra za raziskavo medijev! Najpogosteje pa je o njem poročal ali ga v pogovornih oddajah gostil CNN, in sicer 121 krat in ga tudi skušal predstavljati kot morebitnega predsedniškega kandidata, tako da je Avenatti celo napovedal svojo kandidaturo.  CNN sledi po številu nastopov oz. pojavljanj Avenattija MSNBC, ki ga je gostila 108 krat, medtem ko so ga druge TV postaje precej manj krat -  ABC dvanajst krat, CBS s sedem krat, NBC pet krat in »Fox News« dva krat.   Kar 70 odstotkov teh pojavljanj je bilo v času med marcem in junijem 2018, ko je bil spopad med njim in njegovo stranko Stormy Daniels na eni ter Predsednikom Trumpom in njegovimi pravnimi svetovalci na drugi strani na vrhuncu. V njemu prislovični samovšečnosti se je Avenatti maja lani ameriškim Demokratom ponujal celo kot njihova optimalna izbira za predsedniške volitve, ki Američane čakajo prihodnje leto.  Avenattijevo aretacijo je na twitterju z njemu značilnim humorom pospremil tudi ameriški predsednik Donald Trump: »Dobra novica za mojega prijatelja Michaela Avenattija. Če boš dovolj hitro priznal krivdo, boš morda lahko delil celico z Michaelom Cohenom.«  Liberalni mediji v ZDA že plačujejo zelo visoko ceno za svoje neprofesionalno in očitno pristransko poročanje, saj se je gledanost CNN in MSNBC drastično zmanjšala  že po objavi povzetkov ugotovitev iz Muellerjevega poročila, po objavi zgoraj navedenih podatkov pa se bo gotovo še dodatno. Kot zanimivost pa velja še omeniti, da je včeraj na »Twitterju« prišlo do domnevne napake v algoritmu, tako da se je na vpis naslova liberalnega dnevnika »The New York Times« »Twitter« samodejno odzval z izpisom »Enemy of the People« (»Sovražnik ljudstva«). Pri tem pa ne gre pozabiti, da je s tem izrazom predsednik Trump že pred časom označil t.i. »liberalne« in »lažnive« medije, ena od raziskav pa je pokazala, da se glede tega strinja z njim kar 33% vprašanih, medtem ko jih kar 65% ne zaupa tovrstnim medijem.   In medtem ko je to v ZDA ena osrednjih tem v medijih v zadnjih dveh dnevih, tudi v liberalnih, vključno s CNN, pa v tovrstnih slovenskih ni o tem niti duha ne sluha, čeprav so ti o Avenattijevih klavrnih poskusih proti predsedniku Trumpu poročalo nenavadno pogosto ter zavzeto pristransko in negativistično. Preden smo objavili pričujoči tekst, smo zelo skrbno sprehodili po slovenskih medijih, ki so imeli v preteklosti na račun Trumpa toliko za povedati, z nekaj izjemami o tem še z besedico niso spregovorili. Niti državna STA doslej še ni zmogla povzeti novico ameriških medijev ali agencij.  Uredništvo

Več

Spet zavajanja in kup netočnosti na MMC RTVSLO v zvezi z aktualnim dogajanjem v ZDA

RTV SLO je že znana oz. kar zloglasna zaradi poročanja svojega poročevalca iz New Yorka o političnem dogajanju v ZDA v zadnjih treh letih, kije povsem pristransko, neobjektivno ter neprofesionalno in zavajajoče, saj se predvsem osredotoča na marginalnosti in negativizme v zvezi s predsednikom Trumpom.  Zato seveda namenoma ne omenja dosežkov kot 5,5 milijona novih delovnih mest v ZDA v zadnjih dveh letih, najnižjo stopnjo brezposelnosti in prejemnikov socialne pomoči od leta 1969, najvišjo gospodrasko rast in največjo stopnjo zaupanja v gospodarstvo v zadnjih 18 letih itd. Tudi zaradi teh dosežkov pa je po objavi raziskave 9.4. 2019 podpora Predsedniku Trump porasla na 53%, medtem ko ga ne podpira 45% vprašanih.     Najnovejši v seriji neobjektivnih oz. kar lažnivih prispevkov RTVSLO pa je tisti z naslovom “Vzpon mladega župana na čelo predsedniške tekme v ZDA”, objavljen na MMC 9.4. 2019, v katerem je neresnica očitna že v samem naslovu. V zadnjem času je bila namreč v ZDA objavljena vrsta javnomnenjskih raziskav renomiranih agencij o priljubljenosti posameznih kandidatov Demokratske stranke  in tudi tistih potencialnih, ki kandidature še niti niso uradno napovedali.  Vendar pa NITI ENA od teh raziskav ne postavlja na prvo mesto nekega Petea Buttigiega, temveč praktično vse nekdanjega Podpredsednika ZDA Josepha Bidena, le izjemoma pa neodvisnega Senatorja Bernieja Sandersa, medtem ko Buttigieg ni niti med prvimi petimi.   Tako je raziskava, rezultate katere je 8.4. 2019 objavilo več ameriških medijev, pokazala da je Biden prejel 28%, Sanders 20%, Beto O’Rourke 8%, Senatorka Elizabeth Warren 7%, Senatorka Kamala Harris pa 6% glasov vprašanih. Po drugi strani pa je Petea Buttigiega podprlo le borih 3% vprašanih in je pristal na sedmem mestu! "Anti-Trump"! Avtorica prispevka na MMC tudi poudarja, da je Buttigieg nekakšen "Anti-Trump", s čimer se je mogoče povsem strinjati. Buttigieg se namreč po svojih dosedanjih dosežkih prav v NIČEMER NE MORE PRIMERJATI S TRUMPOM in je res pravo nasprotje slednjega. Trump namreč izvira iz družine poslovneža iz New Yorka nemškega porekla (mati je škotskega rodu) in je s spretnimi poslovnimi potezami postal multimilijarder (uradna ocean njegovega premoženja je namanj 3 milijarde dolarjev), s tem pa tudi DALEČ NAJBOGATEJŠI PREDSEDNIK ZDA VSEH ČASOV! Tisti, ki nekoliko bolje poznajo ZDA in tamkajšnja načela in  vrednote, vedo, kako pomemben je tam denar -ne nazadnje tudi za samo predsedniško volilno kampanjo-, kar se odraža tudi v pregovorih kot “Money Makes the World Go Round”, "Put Your Money Where Your Mouth Is”, “Money Speaks Louder Than Words”, “Show Me the Money” itd. Najbogatejši v zgodovini ZDA pa je v povprečju tudi sedanji vladni kabinet Predsednika Trumpa. Predsednik Trump ima tudi pet izredno uspešnih otrok (in osem vnukov), na katere je upravičeno zelo ponosen, tudi zaradi njihovega videza. Povrh pa ima tudi najlepšo in najelegantnejšo soprogo, Prvo damo ZDA, ki je edina evropskega in slovenskega porekla. Predsednik Trump ima seveda zelo bogate izkušnje tudi v zabavništvu, saj je 14 sezon vodil zelo gledano  resničnostno oddajo “The Apprentice”, vsaj indirektno pa tudi na političnem področju, saj je med drugim spremljal in financiral kaniddaturo Hillary Clinton za senatorko v zvezni državi New York. Poleg tega pa je vsaj dve desetletji podrobno spremljal politično dogajanje in se pripravljal na vstop v predsedniško tekmo. Seveda pa Pete Buttigieg NIMA NIČ OD ZGORAJ NAŠTETEGA, zato je res pravi "anti Trump"! Avtorica tudi poudarja domnevno velik porast interakcij Buttigiega na družabnih omrežjih in število sledilcev na "Twitterju", ki se je povečalo za 447.000 (ne omeni pa koliko jih pravzaprav ima skupno). Za primerjavo pa podatek, da Predsednik Trump ima največ sledilcev na "Twitterju" med milijarderji, in sicer 58,2 milijona (sledi mu Bill Gates s 46,4 milijona). Po nekaterih raziskavah pa njegova sporočila skupaj z indirektnim prenosi dosežejo celih 75% volilnega telesa, kar mu omogoča tudi neodvisnost od njemu nenaklonjenih konvencionalnih medijev pri posredovanju  ključnih sporočil. Nekateri ameriški "main-stream" oz. "fake-news" mediji so zaradi svojega pristranskega, neobjektivnega, tendencioznega in nasploh neprofesionalnega načina poročanja že plačali visoko ceno v letu 2018, med drugim s tem, da je delo izgubilo 15.474 zaposlenih, daleč največ novinarjev. Še hujši udarec pa so mediji doživeli po objavi zaključkov Muellerjevega poročila, ko je gledanost nekaterih še dodatno drastično padla - najbolj MSNBC in CNN. Upajmo, da se bodo slovenski mediji z enakim ali podobnim načinom poročanja še pravočasno streznili in profesionalizirali, v nasprotnem primeru pa si tudi sami gotovo zaslužijo podobno usodo kot omenjeni ameriški. Uredništvo V FOKUSU

Več

Jožef Horvat NSi: 70 let zveze NATO, 15 let članstva Slovenije v NATO, ocena Slovenske vojske – nezadostno

70 let zveze NATO Ustanovna listina OZN (podpisana v San Franciscu, 26. 6. 1945) v členu 51 določa, da ima vsaka država pravico do samoobrambe, individualne ali kolektivne. Na podlagi tega je pred 70. leti (4. aprila 1949) 12 zunanjih ministrov ZDA, Kanade in zahodnoevropskih držav podpisalo Washingtonsko pogodbo – pogodbo kolektivneobrambe. Šlo je za demokratične države, ki jih povezujejo skupne vrednote. Z omenjeno pogodbo so štiri leta po koncu II. svetovne vojne skušali na evropskih tleh preprečiti izbruh nove vojne, ki bi bila še veliko hujša kot prejšnji dve. Vojaška moč Organizacije severnoatlantske pogodbe – NATO (North Atlantic Treaty Organisation) naj bi odvrnila Sovjetsko zvezo, katere ekspanzionizem, totalitarizem je grozil zahodnim demokracijam. Ustanovitev NATO naj bi pripomogla tudi k evropski politični integraciji. NATO je organizacija kolektivne obrambe in politično zavezništvo demokratičnih držav zahodne Evrope in severne Amerike. S svojo vojaško močjo naj bi zavaroval svobodo, skupno dediščino in civilizacijo svojih narodov, ki temelji na načelih demokracije, svobode posameznika in vladavine prava. Uspeh NATO temelji na dveh stebrih: skupnih varnostnih interesih in skupnih vrednotah. Tudi po 70 letih ni izgubil na pomenu. Obstajajo dvomi ali bi države članice EU bile same, brez zveze NATO, kos nastalim zapletenim in nevarnim razmeram. Vrsta držav ob meji z Rusijo si ne zna predstavljati, da bi bilo moč Rusijo zadržati brez ameriške pomoči, oziroma da je EU sposobna učinkovite kolektivne obrambe. Pri tem se zastavlja tudi vprašanje evropskega nuklearnega odvračanja. Pod predpostavko, da bi članice EU vendarle uspele preseči razlike v pogledih in se dogovoriti ter od splošnih razprav o evropski vojski preiti na konkretne korake in da bi bila Francija voljna svoj nuklearni dežnik razpreti čez Evropo, pa velja, da bi bilo to v odsotnosti ZDA, Kanade in VB zelo drago. Vsekakor več kot 2% BDP. V NATO namreč na omenjene tri države odpade približno 80% sredstev v obrambne namene. V času, ko si Rusija in Kitajska prizadevata še bolj razdeliti ne najbolj enoten Zahod, ko je ta na nekakšnem razpotju, ko je mednarodni red močno načet, je trdno čezatlantsko zavezništvo, ki temelji na skupnih vrednotah in v katerem enotnejše evropske zaveznice prevzemajo večje breme, še vedno najboljša varnostna garancija Evropi. Obe svetovni vojni ter hladna vojna so ne nazadnje dokaz, kako pomembna je omenjena vez za mir na starem kontinentu. Po besedah Wolfganga Ischingerja, predsedujočega münchenski varnostni konferenci, druge realistične alternative (še) ni. Pravzaprav je ni ne za čezatlantsko kot tudi ne za globalno partnerstvo. 15 let članstva Slovenije v NATO Manj znano dejstvo je, da je bila slovenska osamosvojitev deloma povezana z zvezo NATO. Slovenska demokratična vlada je NATO razumela kot naravnega zaveznika v sporu z jugoslovanskim komunističnim blokom, ki so ga vodili srbski voditelj Slobodan Milošević in generali JLA. Slovenija je pričakovala, da bo postala članica NATO že leta 1997, vendar je morala povabilo počakati vse do leta 2002. Zato smo v Sloveniji 23. marca 2003 imeli referendumu, na katerem je na referendumsko vprašanje: “Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO)?” z besedo “ZA” odgovorilo 637.882 volivcev ali 66,08 % od veljavnih glasovnic (ustavna, 2/3 večina). Po potrditvi na referendumu je Slovenija 29. marca 2004 v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo NATO. Ob praznovanju obletnic Slovenska vojska – nezadostno Iz Letnega poročila o pripravljenosti Slovenske vojske, ki ga je pripravil Generalštab Slovenske vojske, izhaja, da je pripravljenosti vojske za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa nezadostno. To je urbi et orbi 5. aprila 2019, pojasnil predsednik republike Borut Pahor – vrhovni poveljnik obrambnih sil. Ne štejem več let, ko je ocena enaka – nezadostna. To je v posmeh obema obletnicama: 70-letnici zveze NATO in 15-letnici članstva RS v NATO. Da res gre za posmeh, potrjuje večni minister Erjavec, ki pove, da naj bi bela knjiga odgovorila na vprašanja, kaj je treba storiti za dosego ciljev zakona o obrambi. Če bi Erjavec res bil minister za obrambo, bi odgovor stresel z rokava. Ker pa to ni, ker mora klečati pred diktatom Levice in Rusije ter se vztrajno odmika od zahodnih demokratičnih vrednot, že leta grozljivo škoduje Sloveniji doma in v mednarodni skupnosti. Nekdo je na družabnem omrežju Erjavčevo sprenevedanje povzel tako: Slovenska vojska je sposobna delovati v miru, ne pa v vojni. Torej kot nedelujoča žarnica – za podnevi je dobra. Namesto, da bi odletel Erjavec, je le-ta na predlog načelnice Generalštaba Slovenske vojske generalmajorke Alenke Ermenc razrešil poveljnika poveljstva sil brigadirja Miho Škerbinca. Morda ni bil politično kompatibilen. In karavana gre naprej. Neznano kam.   Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi

Več

Ob 70 letnici zveze NATO: prispevala je k širjenju znanja v Slovenski vojski

Danes mineva 70 let od zveze NATO, v letošnjem letu pa tudi 15 let članstva Slovenije v tej zvezi. Slovenija je danes med tistimi državami, ki veliko govori o zavezništvu, a k temu malo prispeva. Zaskrbljujoče je tudi stanje v Slovenski vojski, ker jo slovenski vojaki množično zapuščajo. Kljub temu pa je visoka raven kvalitete Slovenske vojske, kar lahko pripišemo predvsem članstvu v NATU, ki je prispevalo k širjenju znanja med vojaki posameznih držav članic. Danes je v dvorani Državnega sveta v Ljubljani potekal posvet »70 let zveze NATO in 15 let članstva Slovenije v zvezi NATO.« Na posvetu je med drugimi razpravljal tudi predsednik SDS Janez Janša. Uvodna izhodišča posveta je predstavil mag. Igor Senčar, veleposlanik in predsednik Slovenskega odbora za NATO, in poudaril, da je bila prav na današnji dan pred 70 leti v Washingtonu podpisana Severnoatlantska pogodba, s katero je bila vzpostavljena zveza NATO. »NATO je najuspešnejša in najučinkovitejša organizacija zavezništva na svetu, zato danes praznuje 70 let. Zavezništvo je bilo uspešno, ker je temeljilo na trdnih temeljih, bilo je dovolj prilagodljivo, da se je soočalo z različnimi izzivi,« je nadaljeval mag. Senčar. Dodal je, da je zopet izpostavljena temeljna naloga, kateri so se države članice zavezale, in sicer da bodo do leta 2024 povečale obrambne izdatke na 2 % svojega BDP-ja: »Slovenska vlada naj bi do leta 2024 namenila 1,5 % svojega BDP-ja za obrambne izdatke.« V pozdravnem nagovoru je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca pozdravil vse prisotne in dejal, da mu je v čast, da lahko gostijo posvet, s katerim želijo osvetliti 70 let zveze NATO in 15 let članstva Slovenije v zvezi NATO. »Pred 70 leti je bil cilj povezovanja evropskih držav jasen, torej mir, blaginja, močna Evropska unija. Cilj Slovenije je bila prepoznavnost kot perspektivne države,« je povedal uvodoma. Članstvo Slovenije v NATU in v EU po njegovem mnenju krepi naš politični pomen in varnost. Dodal je, da je bilo leto 2004 izredno pomembno in zmagoslavno. »Prepričan sem, da mora Slovenija izkazati svojo pripadnost na področjih, kjer imamo še ogromno možnosti. Naša prednost ne temelji na demografskih in ekonomskih možnostih, temveč na znanju in tradiciji.« Zaključil z besedami, da si želi razprave, ki bi tudi odprla politična vprašanja in zbudila razmišljanja, kam in kako bomo porabili sredstva, namenjena obrambi države. Za njim je nadaljeval predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Na začetku je opozoril, da bo čas, ki je pred nami, prinesel spremembe pri naši kolektivni varnosti: »Slovenija je danes med tistimi državami, ki veliko govorijo o zavezništvu, naredijo pa bolj malo. Po moji oceni smo padli pod nivo. Če nisi sposoben ubraniti sebe, težko prispevaš h kolektivni varnosti.« Opozoril je tudi na slabo stanje v Slovenski vojski: »Slovenija se danes v primeru resne grožnje ne bi bila sposobna braniti sama, zato težko govorimo, da v NATU predstavljamo dodano vrednost. Ker vojaki množično odhajajo iz Slovenske vojske, me skrbi za njeno prihodnost.« Na koncu se je dotaknil tudi evropskega obrambnega sistema: »V Evropi bo treba vzpostaviti obrambo povezovanje, nekakšno hibridno situacijo, ki ne bo konkurenca, ampak dopolnjevanje.« Janša je mnenja, da bi Evropa morala graditi na obrambnih kapacitetah že pred leti, da pa tudi danes tega ni sposobna, a upa, da se bo stanje kmalu spremenilo. Njegov celoten govor si preberite tukaj. Dr. Dimitrij Rupel je spomnil na 90. leta, ko je NATO še smatral Slovenijo kot breme, a je nova širitev NATA po hladni vojni pomenila širitev zaupljivosti in znanja: »Namesto vrednot konfrontacije so se pojavile vrednote sprave. Na začetku sta bila NATO in tudi Evropska unija ustanovljena kot organizaciji sprave med sovražniki 2. svetovne unije, hkrati pa sta uveljavljala zahodne vrednote, človeške pravice in demokracijo.« Nato je opredelil vidike potiskanja NATA in EU proti vzhodu, in sicer: integracija in osvojitev Evrope, ki je bila pred tem razdeljena 45 let; širitev zavezništva je Evropo približala Ameriki in obratno; Rusija se spreminja v evropsko vzhodno sosedo. »Če je sprava med Francijo in Nemčijo pomenila temelj Evropske unije, NATO pomeni spravo med nasprotniki hladne vojne«, je dr. Rupel poudaril pomen zveze NATO. Dr. Božo Cerar, veleposlanik v pokoju in nekdanji stalni predstavnik pri NATO je svoj del govora začel z zgodovinskim orisom zveze NATO. »V članicah NATO, v severno-atlantskem prostoru, danes živi skoraj milijarda ljudi. Potrebno je pripomniti, da so evropske zaveznice po koncu hladne vojne drastično zmanjšale sredstva, kar ni dobro, saj tudi podpora s strani ZDA ni več tako velika,« je dejal dr. Cerar, a obenem dodal, da je v zadnjih letih viden trend, da tudi evropske države vse več denarja namenjajo za krepitev vojaških moči. Veliko besed je namenil tudi aktualnemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki po njegovem mnenju gleda na Evropo kot na velikega rivala. Za njim je mag. Jože Renar predstavil organizacijo Grozd obrambne industrije Slovenije, katere direktor je. To je samostojno in neodvisno gospodarsko interesno združenje podjetij in ustanov, ki temelji na skupnih poslovnih interesih svojih članov. Temeljni cilji GOIS-a so povezovanje, oblikovanje in predstavljanje skupnih interesov slovenskih podjetij s področja obrambe, varnosti in zaščite. Predstavlja skupno predstavniško telo za svoje člane nasproti vladi, MORS in drugim ministrstvom. Organizacija ima 37 članov, ki sodelujejo ter se predstavljajo na različnih mednarodnih sejmih. Spregovoril je tudi o značilnosti trgov obrambnih proizvodov, o obrambni industriji Evrope od sredine 90. let prejšnjega stoletja ter o odpiranju nacionalnih trgov: »Potencial rasti obrambne industrije narašča. Minilo je obdobje, ko so države zanemarjale svojo obrambo.« Brigadir Branimir Furlan je predstavil pogled na NATO iz perspektive poklicnega vojaka. Izpostavil je, da se je s članstvom v NATU povečal obseg nalog Slovenske vojske ki je danes na takšni kakovostni ravni, ki je ne bi mogla doseči brez članstva v NATU: »To pomeni, da smo najmodernejši, »igramo v ligi prvakov«. Članstvo v zavezništvu prispeva k skupni vojaški učinkovitosti. NATO omogoča pripadnikom Slovenske vojske obrambo, ki je Slovenija sama nima. Prav tako predstavlja ogledalo za periodičen pregled stanja in kako uspešni smo pri doseganju ciljev.« Furlan je izpostavil, da bi brez povratnih informacij, ki jih omogoča NATO, morda imeli zamegljeno sliko o stanju Slovenske vojske. Članstvo v NATU tako pomeni trdo delo, a tudi priložnost za dokazovanje in pridobivanje novega znanja. »V procesu integracije smo morali uvesti NATO-ve doktrine in standarde, zagotovili smo njihove sile za hitro posredovanje ipd.,« je na samem koncu naštel nekaj dosežkov povezanih s članstvom. Kot zadnja je spregovorila še polkovnica Alenka Petek iz Centra vojaških sil, ki je zvezo NATO opredelila kot najmočnejše vojaško in politično zavezništvo, ki združuje najmodernejšo tehnologijo, standarde in rešitve. Odnos do NATA v Sloveniji je po njenem mnenju ambivalenten: »Slovenija je s članstvom ogromno pridobila, saj Slovenska vojska v okviru svojih zmogljivosti ne more samostojno, brez zaveznikov, ubraniti ozemlja Slovenije v primeru konvencionalnega napada. Sklepanje o nezadostnosti pa je vseeno prenagljeno, saj nobena država ali organizacija nima na voljo maksimalnih virov.« Poudarila je, da je mnogokrat spregledan vidik znanja, ki ga je NATO doprinesel slovenskim vojakom. Slovenska vojska je namreč znanje, ki ga je pridobila iz nekdanje jugoslovanske armade, morala nadgrajevati: »Slovenska vojska se je po sodobno znanje morala obrniti tudi drugam. NATO je velik poudarek posvetil transformaciji. S tem namenom je preoblikoval strukturo in oblikoval organizacijo za združevanje.« Zaključila je, da ima članstvo Slovenije neizmeren pomen, saj gre za organizacijo z 29 državami članicami, katerih interes je delitev znanja, saj se lahko vojaki posameznih članic znajdejo na skupni misiji ali varovanju neke meje. Vir: sds.si

Več

Svet

May 16, 2019
Odlazkova sortirnica odpadkov SalomonEco v Lenartu ...
Vsebina transparentov je bila več kot zgovorna. Civilna iniciativa Narava Slovenskih goric je pripravila že drugi ...
(0)
May 14, 2019
Donald Trump se je srečal skoraj z vsemi ...
Včeraj je bil ponedeljek, 13.5. 2019, ko je Predsednik ZDA Trump v Beli hiši sprejel Predsednika Vlade ...
(0)
May 10, 2019
Azerbajdžancev je že deset milijonov
Desetmilijonti državljan je bil rojen v soboto, 6. aprila 2019, ob 03:30 po lokalnem času v Bakuju. V zadnjih devetih ...
(0)
May 02, 2019
Vedno nova področja uporabe blockchain ...
Tehnologija blockchain oziroma tehnologija verig podatkovnih blokov predstavlja novost in začetek distribuirane ...
(0)
Apr 22, 2019
22. april je svetovni dan zemlje
Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja ...
(0)
Apr 12, 2019
O tem še Žitnik ne poroča: Trumpovemu ...
Spoštovano bralstvo se verjetno še spomni, kako so slovenske dominantne medije, nacionalno RTV, ...
(0)
Apr 10, 2019
Spet zavajanja in kup netočnosti na MMC RTVSLO v ...
RTV SLO je že znana oz. kar zloglasna zaradi poročanja svojega poročevalca iz New Yorka o političnem dogajanju v ZDA ...
(6)
Apr 09, 2019
Jožef Horvat NSi: 70 let zveze NATO, 15 let ...
70 let zveze NATOUstanovna listina OZN (podpisana v San Franciscu, 26. 6. 1945) v členu 51 določa, da ima vsaka ...
(1)
Apr 04, 2019
Ob 70 letnici zveze NATO: prispevala je k ...
Danes mineva 70 let od zveze NATO, v letošnjem letu pa tudi 15 let članstva Slovenije v tej zvezi. Slovenija je ...
(0)
Apr 03, 2019
Veleposlanik Vladimir Kolmanič: Kolikšen ...
V tokratni Sredi v sredo je moj sogovornik karierni diplomat Vladimir Kolmanič. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v ...
(0)
Mar 26, 2019
Donald Trump zmago z objavo Muellerjevega ...
Objavo ugotovitev Muellerjevega poročila je Predsednik ZDA Donald Trump pričakal v svoji rezidenci v Mar-a-Lago na ...
(0)
Mar 25, 2019
Ugotovitve Muellerjevega poročila v celoti ...
Medtem ko Predsednik Trump, Republikanci in vodilni konservativni mediji v ZDA ter ugledni komentatorji glasno ...
(1)