SI

Ne pozabite danes oditi na volišča! Tudi glas na lokalnih volitvah šteje!

Evropski utrip

Film “Bojevnica” je dobitnik nagrade LUX

Evropski utrip

Romana Tomc: Begunska in migrantska problematika: Humanitarne vize in kreditne kartice

Praznovanje v občini Turnišče

Borut Korun: Utopija, resničnost, razkroj!?

Romana Tomc: Begunska in migrantska problematika: Humanitarne vize in kreditne kartice

Humanitarne vize omogočajo iskalcem azila legalen in varen dostop do tretjih držav. Evropski uniji predvsem primanjkuje formaliziran humanitarni sistem vizumov. Gre za kratkoročne vize z omejenim teritorialnim dostopom, izdana pa je lahko diskretno na ozmelju posamezne države članice. Potrebno je pojasniti, da humanitarna viza ni običajna viza države, gre le za varno zagotovitev prehoda do Evrope. Humanitarne vize so eno izmed orodij, ki jih države članice EU lahko uporabijo za zagotovitev, da lahko ljudje potrebni pomoči, zakonito dostopajo do mednarodne zaščite v Evropi. Humanitarni vizumi so tudi danes, čeprav gre za aktualno dogajanje in ogromno »povpraševanje«, zelo podcenjeni. Pogovore o humanitarnih vizah je začela Evropska komisija, a jih je Evropski Parlament po letu dni, zaradi sodbe Evropskega sodišča v zadevi Belgija, umaknil in določil, da države članice EU niso dolžne podeljevati takšnih vizumov. Predlog Evropske komisije iz aprila 2014 za prenovitev vizumskega zakonika ne vsebuje nobenih sprememb trenutnega okvira za humanitarne vizume. Evropski Svet je predlog obravnaval med aprilom 2014 - 2016. 12. aprila 2016 je resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Sredozemlju in potrebah po celovitem pristopu EU k migracijam poudarila, da humanitarni vizumi osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotavljajo sredstva za dostop do tretje države, ter tam zaprosijo za azil. Zato je Odbor pozval države članice, naj uporabijo vse obstoječe možnosti za zagotavljanje humanitarnih vizumov, zlasti za ranljive osebe v ambasadah Unije in konzularnih predstavništvih v državah izvora ali tranzita. Evropski parlament je menil, da bi morali osebam, ki iščejo mednarodno zaščito omogočiti, da zaprosijo za evropski humanitarni vizum neposredno v konzulatu ali veleposlaništvu katere koli države članice. V skladu  z resolucijo poročila Odbora LIBE dne 25. aprila 2016, se spreminja predlog Komisije za prenovljeni vizumski zakonik tako, da lahko osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, zaprosijo za Evropski humanitarni vizum neposredno v konzulatu ali veleposlaništvu katere koli države članice. 7. marca 2017 je Sodišče Evropske unije sprejelo svojo sodbo, v skladu s katero državam članicam, v skladu z zakonodajo EU ni treba podeliti humanitarnega vizuma za osebe, ki želijo vstopiti na njihovo ozemlje z namenom vložitve prošnje za azil, vendar imajo to pravico na podlagi svoje nacionalne zakonodaje. Države članice s sedanjimi pravili uživajo diskrecijsko pravico glede tega, ali želijo odobriti dostop prosilcem za azil iz humanitarnih razlogov. Poleg zahtevanih humanitarnih kriz se danes pojavlja tudi problematika pojava predplačniških Mastercard kartic, katere prejemajo migranti. Omenjeno plačilno sredstvo so pri migrantih opazili predvsem socialni delavci, ki na mejah pomagajo pri soočanju z velikim številom migrantov. Tudi hrvaški policisti so opazili, da migranti s predplačniškimi mastercard karticami na bankomatih dvigujejo gotovino. Pri pregledu kartic so ugotovili, da na njih ni imen in priimkov, le številke. Mastercard je leta 2016 tudi uradno objavil, da so predplačniške kartice izdali za mobilnost, fleksibilnost in dostojanstvo migrantov, s sredstvi pa naj bi si pokrili hrano, prenočišče in morebitne zdravstvene storitve. Milijarder George Soros je hkrati objavil, da bo namenil 500 milijonov $ za investiranje v humanitarno pomoč migrantom, ki se soočajo z revščino po celem svetu. Kreditna kartica ima na prednji strani tudi dva logotipa: logotip EU ter OZN. UNCHR (Agencija za begunce OZN) navaja podatek, da je za finančno pomoč, ki bo šla v direktno v roke beguncem oz. migrantom, pripravljenih 430 milijonov dolarjev. Sredstva za kreditne kartice omogočajo Avstralija, Belgija, Kanada, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Koreja, Nizozemska, Norveška, Velika Britanija in USA. 

Več

Dr. Vinko Gorenak: Levičarska lingvistika v službi prikrivanja resnice

V času masovnih »nezakonitih migracij«, na prelomu leta 2014/2015, smo bili deležni levičarskega bombardiranja, da gre za »begunce«. Pred slabim mesecem dni pa so levičarji, zaradi prikrivanja resnice o tem pojavu izumili nov izraz in sicer »prebežniki«. Vse bodo naredili, le da se ne bi govorilo in pisalo o tem, kaj ti ljudje dejansko sploh so. Seveda gre večinsko za »nezakonite migrante«. Da bi svoje trditve resno utemeljil in vas prepričal v to, da vam preprosto lažejo, se bom poslužil Slovarja Slovenskega knjižnega jezika, ki je seveda veljaven tudi za levičarje, no dokler ga ne bodo spremenili. Zato si razčistimo pojme s pomočjo omenjenega slovarja. »Migrant« je tisti, ki »spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih razlogov«. »Begunec« je tisti, ki »beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo«. »Azil« je »zaščita, zatočišče, ki ga da država političnemu emigrantu«. »Emigrant« je tisti, »ki se izseli v tujino, zlasti iz političnih razlogov«. »Azilant« je tisti, »ki prosi za azil«. »Prebežnik« pa je tisti, »ki prebeži«, beseda je vezana na vojno, vojne ujetnike, dezerterje, ki prehajajo iz ene na drugo stran. No pa smo tam. Preidimo k levičarski lingvistiki (jezikoslovje), ki vse te izraze, v času od leta 2014 naprej spretno izrablja zato, da prikriva resnico. V drugi polovici leta 2014 in prvi polovici leta 2015 smo bili priča masovnim »nezakonitim migracijam«, čez ozemlje Slovenije. Takrat so bili dominantni levi mediji polni zlorab o katerih govorim. Seveda so govorili in pisali o »beguncih«.  Ta izraz je v Državnem zboru masovno in nekritično uporabljal tudi takratni predsednik vlade Miro Cerar. Šele nastop predsednika države Boruta Pahorja v Državnem zboru v tistem času, je stvari postavil na svoje mesto. Borut Pahor je govoril o »migrantih«, kar je točno, politično previdno pa je izpustil izraz nezakoniti.  Vse od takrat do danes, smo priča popolnemu zlorabljanju omenjenih izrazov. Višek teh zlorab pa se je zgodil pred kakšnim mesecem, ko so izumili izraz »prebežniki«. Kot da bi bila Slovenija v vojni. No, izrazu »prebežniki« so očitno nasedli tudi nekateri novinarji tako imenovanih desnih medijev, na kar moram še posebej opozoriti. Zakaj za omenjen pojav in stanje na tem področju ne pride v poštev noben drug izraz kot »nezakoniti migranti«. Polovičen odgovor na to vprašanje je zapisan zgoraj. Druga polovica odgovora pa se nahaja v evropski in naši zakonodaji. Pravico do »azila« (uporablja se tudi izraz mednarodna zaščita), imajo posamezniki, ki prihajajo iz vojnih območij ali so v svojih državah preganjani zaradi verskih razlogov, spolnih nagnjenj ali političnih prepričanj in drugih  razlogov. Toda pazite do »azila« so upravičeni v tako imenovani prvi varni državi in si ne morejo in ne smejo izbirati države, kjer želijo zaprositi za »azil«, oziroma kjer bi želeli živeti. Mi poveste, kako je v skladu s temi mednarodnimi pravili mogoče v Sloveniji zakonito zaprositi za »azil«? Samo tako, da v Slovenijo pridejo iz zraka, s padalom in nič drugače. Ker pa tovrstnih »azilantov« še nisem nikoli videl, trdim da gre za »nezakonite migrante«. Dr. Vinko Gorenak http://www.vinkogorenak.net

Več

Prejemnik nagrade Saharov 2018 je Oleg Sentsov

Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov je letošnji dobitnik nagrade Saharov za svobodo misli. Slovesna podelitev nagrade bo 12. decembra v Strasbourgu.Dobitnika nagrade Saharov so 25. oktobra izbrali vodje političnih skupin in predsednik Parlamenta Antonio Tajani. Slednji je prejemnika nagrade razglasil na plenarnem zasedanju. Kdo je Oleg Sentsov Oleg Sentsov je ukrajinski filmski režiser, ki je bil obsojen na 20 let zaporne kazni, zaradi “načrtovanja terorističnih napadov” na Krimu. Organizacija Amnesty International je sodni proces opisala z besedami “nepošteno sojenje pred vojaškim sodiščem”. Postal je simbol za približno 70 ukrajinskih državljanov, ki so bili ilegalno aretirani in obsojeni na visoke zaporne kazni na krimskem polotoku. Sentsov je gladovno stavkal od sredine maja do 6. oktobra, ko je stavko prekinil zaradi prisilnega hranjenja. Podelitvena slovesnost Nagrada sestoji iz plakete in 50.000 evrov. Evropski parlament jo bo podelil na posebni slovesnosti 12. decembra v Strasbourgu. Finalisti za nagrado Saharova V ožjem izboru so, poleg Olega Sentsova, bili tudi Nasser Zefzafi, vodja protestnega gibanja v maroški pokrajini Rif, in 11 nevladnih organizacij, ki rešujejo življenja prebežnikov v Sredozemskem morju. Več o njih tukaj. Več o nagradi Nagrada Saharova za svobodo misli je poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu. Prvič je bila podeljena leta 1988. Njeni prejemniki pa so posamezniki in organizacije, ki branijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Nagrada letos praznuje svojo 30. obletnico. Leta 2017 je bila prejemnica nagrade demokratična opozicija Venezuele.

Več

»Prebujanje ob Špici ali kako postati in ostati najboljši«

Ponedeljkov večer v Celju, točneje na Špici v Celju in ob njej, je bil  prav poseben. Toliko navadnih vsakdanjih ljudi, brez pompa, z ogromno truda dosežejo nemogoče. Kajak Kanu Klub NIVO Celje in jih entuziasti, starši, trenerji, ljudi iz spremljevalnih dejavnosti v KKK Nivo Celje, premikajo gore v fizičnem in mentalnem smislu. Vodja in gonilna sila teh »premikačev« je pa neutrudni, zagrizeni in nalezljivo optimistični Dušan Konda. V vseh pogledih. Pri samem delu v klubu,  on sam bi rekel »papirologiji, pripravah na dogodek, izpeljavo dogodka, kakor tudi pri  potrjevanju doseženega. V času odhoda na slavnostni sprejem na Špico(Čolnarna Špica)sem za trenutek pomislil še na en šport, ki je še bolj vezan   na Celje, v mislih sem imel Judo, pa sem se hitro sam pri sebi popravil i si rekel, da je Dušan Konda enako zagrizen kot vodja prej omenjenega športa. Tud po njegovi zaslugi je Špica oziroma KKK  Nivo Celje postal valilnica ne samo talentov v Kajak-kanu ampak tudi redna njeni člani osvajajo kolajne na mladinskih olimpijski igrah. Na zadnjih treh mladinskih olimpijskih igrah  sta dva člana, Simon Brus in sedaj Lan Tominc,  osvojila zlati odličji. Mi, tukaj mislim na Celjane in okoličane, smo v ponedeljek čakali in dočakali Lana Tominca, ki  je na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu v preizkušnji slaloma na mirnih vodah z ovirami priveslal do zlate medalje in naslova mladinskega olimpijskega prvaka. Tominc je tako nadaljeval izvrstno slovensko tradicijo osvajanja zlatih kajakaških medalj na mladinskih olimpijskih igrah, ki jo je začel njegov klubski kolega Simon Brus, nadaljeval pa član ljubljanskega kluba Anže Urankar. Na samem sprejemu se je  videlo in še bolj začutilo, da  ljudje imajo radi ta šport v katerem se poseže visoko in doseže ogromno.  Poraja se asociacija  na neko drugo področje delovanja državljanov, ko   na vsaka štiri leta se naenkrat prebudi, snuje ideje, kuje plane in dela smele načrte,ko to mine, vse splahni in spet zatišje. Mogoče tudi zaradi tega nekaj obrazov iz politike, po mojem vsaj tisti prisotni z iskrenim namenom v primeru pridobitve moči odločanja mislijo resno.  V športu predvsem  vrhunski tekmovalni ravni,  pri resnem ukvarjanju z njim to ni mogoče. Kontinuirano delo skozi leto, vsa leta, na poti  do uspeha. Po besedah  Petra Tominca, očeta tega mladega olimpijskega prvaka, ki je leta nazaj prav tako se ukvarjal z športom, v njihovem življenju sedaj ni odstopanj od nobenega plana niti zadan uro.«Vse smo podredili uspehu našemu Lanu, oba z mamo sva ves čas v pogonu kot logistična, psihološka in seveda finančna podpora. Sam Lan je bil z nami na dopustu nazadnje pri 11 letih. Tudi dopust si ne vzamemo kar tako, tudi poslovno smo prilagojeni njegovemu ciklu« Proslave so se udeležili več generacij športnikov, kajakašev in kanuistov v podporo da vztraja. Še pri eni stvari je treba vztrajati. Pri izgradnji Športno rekreativnega centra Špica. Kot priznanje za dosedanje in spodbuda za prihodnje generacije. Seštevki in plusi se bodo zagotovo izšli v prid športu, mladini, ljudi in predvsem športu in lepšemu življenju vseh nas. Celje to potrebuje, Slovenija to potrebuje, Lan  in vsi,ki pridejo za jim! Vane K.Tegov

Več

Romana Tomc: Evropa potrebuje plastični "detox"

"V plastiki se dobesedno utapljamo. Evropa mora na področju varovanja okolja s sistematičnim pristopom, tako na strani proizvajalcev, kot na strani potrošnikov, narediti več," je rezultat glasovanja o novih pravilih za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko pozdravila in komentirala evropska poslanka Romana Tomc. Evropska poslanka Romana Tomc je za politično skupino Evropske ljudske stranke na Odboru za ekonomske zadeve oblikovala mnenje o obravnavanem dokumentu. Tomčeva podpira predlog komisije o ukrepih na področju zmanjševanja in postopnega umika plastike za enkratno uporabo, vendar meni, da je potrebno industriji dati čas, da se prilagodi novim ukrepom. "Direktiva prinaša nove izzive za našo industrijo. Poleg teh novih izzivov pa tudi priložnosti, da Evropa na dveh področjih spet prevzame vodilno vlogo: na področju varovanja okolja in na področju industrije. Industriji moramo pokazati smer. Menim, da je to velika priložnost za evropska mala in srednja podjetja, ki so hitro prilagodljiva in lahko v tej direktivi vidijo priložnost," je povedala Romana Tomc. Onesnaževanje okolja s plastiko za enkratno uporabo predstavlja 70% vseh odpadkov na evropskih plažah in morjih. Po izračunu Evropske komisije bi do leta 2030 to lahko povzročilo okoljsko škodo v višini 22 milijard evrov. Namen zakonodajnega predloga Evropske komisije je za več kot polovico zmanjšati onesnaževanje s plastiko. Posamezni ukrepi so prilagojeni za različne skupine izdelkov. "Vesela sem izida glasovanja v vodilnem odboru Evropskega parlamenta, ki se je ukvarjal s problematiko plastike za enkratno uporabo. V predlogu vidim veliko dodano vrednost, saj verjamem, da nadomeščanje plastike za enkratno uporabo z boljšimi, inovativnimi produkti za večkratno uporabo ne bo samo okrepilo našega gospodarstva, pač pa je to tudi dobra rešitev za naš planet in naše zdravje," je zaključila Romana Tomc. Evropski poslanci bodo o tem zakonodajnem predlogu glasovali na plenarnem zasedanju 23. oktobra v Strasbourgu.

Več

Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: integrativna medicina, medicina prihodnosti

Integrativna medicina združuje komplementarno in šolsko medicino. Je v tej praksi, pri kateri lahko zdravnik in zdravilec neposredno sodelujeta ali pa sta celo zastopana v eni osebi, prihodnost zdravstva?Integrativna medicina pomeni sodelovanje šolske oziroma ortodoksne medicine in komplementarne medicine, ki ji pogosto pravimo tudi alternativna medicina. Gre za združevanje terapij, znanj in spoznanj, ki se pogosto razlikujejo ali si celo nasprotujejo, nasprotja pa nemalokrat temeljijo na ideološkem razlikovanju med Zahodom in Vzhodom.  V Združenju integrativne medicine, ki je začelo delovati novembra lani, na prvem slovenskem kongresu integrativne medicine, so prepričani, da je integrativna medicina medicina prihodnosti. Cilji združenja so pridobiti državne kompetence za verifikacijo posameznih dejavnosti komplementarne medicine, vzpostaviti strokoven nadzor nad tem področjem in oblikovati sistem podeljevanja zdravilskih licenc. Njihov namen je torej nadzirano in preverjeno uvajati prakse komplementarne medicine v slovenski zdravstveni sistem. O Integrativni medicini, o mednarodnem kongresu integrativne medicine, o dodiplomskem, migistrskem in doktorskem študiju integrativne medicine v oddaji Sreda v sredo s prof.dr. Zmagom Turkom in mag. Tomažem Klojčnikom iz AME - ESM Maribor.

Več

Ekskluzivno: Roman Leljak o šokantnih odkritjih, ki razbijajo mit o taborišču Jasenovac

Raziskovalca novejše zgodovine in publicista Romana Leljaka smo pred kamere povabili le dan za tem, ko je  v Zagrebu na zaprti projekciji strokovni javnosti in novinarjem zavrtel svoj novi dokumentarni film Mit o Jasenovcu. Hrvaški širši javnosti bo film predstavljen konec meseca septembra, že danes pa lahko rečemo, da razbija mit o tem, da je bilo taborišče Jasenovac kraj množičnih likvidacij. Zaradi domnevnih milijon, nato 700 tisoč domnevnoih žrtev v Jasenovcu, so komunistične oblasti ves čas stigmatizirale Hrvate kot genocidne. Dokumentarni film in knjiga, ki jo pripravlja Roman Leljak, ta komunistični mit razgaljata in razbijata. To dokazuje več kot 30 tisoč dokumentov, ki jih je odkril Roman Leljak v Vojnem arhivu v Beogradu, arhivu Židovskega zgodovinskega muzeja v Beogradu, v Muzeju žrtev genocida v Beogradu, v arhivih v Skopju, Novem Sadu in drugih arhivih v Srbiji in na Hrvaškem. Taborišče Jasenovac je bilo delovno taborišče,  v štirih letih vojne je v delovnem taborišču bilo vsega skupaj 18.600 ujetnikov, od tega jih je umrlo oziroma so jih likvidirali 1360, pravijo dokumenti, najdeni v Vojnem arhivu v Beogradu. 

Več

Franc Bogovič: Ne grizi roke, ki te hrani!

Ne grizi roke, ki te hrani.V smislu tega reka razumem stisko podpisnikov odprtega pisma, namenjenega meni, in proti vsem slovenskim ustvarjalcem, pisateljem, pesnikom, glasbenikom, filmarjem, novinarjem, likovnikov in vsem drugim avtorjem, kjer enega v Sloveniji ključnih izvajalcev kampanje proti direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu EU (spletne peticije pritiska na evroposlance, protesta…) - to je zavoda »Danes je nov dan«, večinsko financira ravno korporacija Google prek sklada Google DNI, ki skupaj z drugimi spletnimi korporacijami – platformami onkraj Atlantika noče plačevati avtorskih pravic in jim ureditev trenutnega brezpravnega stanja na področju avtorskih pravic na internetu v EU ni v poslovnem interesu. Upam, da bomo v Evropskem parlamentu ta teden zmogli modrost in pokazali suverenost EU, sprejeli direktivo ter zaščitili evropske ustvarjalce! Za odprt in svoboden internet, s hkratno zaščito avtorskih pravic! Inštitut za intelektualno lastninoInštitut za primerjalno pravoOpening Up SlovenijaZavod Državljan DZavod Danes je nov danStrasbourg, Bruselj, Ljubljana, 8. september 2018Spoštovani,hvala za vaše odprto pismo z dne, 6. 9. 2018 zvečer, in priložnost, da vam lahko podrobneje in z argumenti predstavim svoje trditve, ki jim vi pravite »lažne obtožbe«, in s katerimi naj bi po vašem mnenju skušal črniti druge ter manipulirati s podatki. Pri teh vaših obtožbah mojih besed v javnosti, s katerimi sem osvetlil finančno ozadje enega izmed ključnih izvajalcev kampanje proti direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu v Sloveniji, zavoda Danes je nov dan, ki je tudi (so)organiziral spletno peticijo proti direktivi in javni protest konec avgusta v Ljubljani, sinhronizirano in istočasno z drugimi nasprotniki po EU ter pod aktivnim spodbujanjem k protestom s strani evroposlanke Julije Rede, pa žal v svojem pismu ne podate prav nikakršnega dokaza, ki bi dokazoval, da moje trditve niso resnične.Strinjam se z vami glede tega, da je javna razprava o direktivi o avtorskih pravicah zelo vroča in prevečkrat izrazito žaljiva, za kar mi je žal, saj se vedno zavzemam za argumentiran in na osnovi dejstev temelječ dialog. To pričakujem tudi od vseh vas, nasprotnikov direktive. Zato bi si želel samokritičnosti in objektivnosti z vaše strani, saj ste ravno nasprotniki direktive prvi začeli obsojati evropske poslance, ki direktivo podpiramo, mene osebno v tem primeru, da »hlapčujem lobistom« in korporacijam. Ker to NI RES in gre za hudo žaljivo obtožbo, sem nanjo moral odgovoriti z dejstvi. Ta dejstva pa so, da je eden izmed ključnih izvajalcev kampanje proti direktivi v Sloveniji: zavod »Danes je nov dan« zadnje dve leti večinsko, več kot 90 % financiran s strani korporacije Google, konkretno njihove fundacije Google DNI, ki je v svoji javni komunikaciji proti direktivi uporabljal celo izraze, kot sta »bitka« in »vojna«. Nikoli nisem trdil, da Google neposredno financirana kampanjo proti direktivipri zavodu Danes je nov dan, niti sam nikoli nisem uporabil izraza »Googlovi plačanci«, ki ste ga dejansko uporabili nasprotniki direktive sami, tako, da ste ga spet zavajajoče pripisali meni, ko ste neuspešno poskušali zavrniti ta dejstva s ponovnim preusmerjanjem pozornosti. Torej, na osnovi vseh javno dostopnih podatkov trdim zgolj to, da je Danes je nov dan, eden ključnih izvajalcev kampanje proti direktivi o avtorskih pravicah v Sloveniji, več kot dve leti večinsko financiran s strani fundacije Google DNI, ta čas pa sovpada z začetkom priprave, obravnave in sprejemanjem direktive EU o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.Sprevrženo je tako spreobračati resnico, da se mene obsoja hlapčevanja lobistom. Zato vas pozivam, da kot del civilne družbe, ki ste aktivni v tej javni razpravi kot nasprotniki direktive o avtorskih pravicah na spletu, da se tudi vi sami držite višje ravni javnega diskurza, brez žaljivih obtožb, manipulacij in zavajanj ter zbujanja strahu, tudi takšnih ki so bila še pred julijsko obravnavo direktive, češ da bo z njo ugrabljen in cenzuriran internet, kar je bila prav tako čista laž, saj direktiva predvideva samo pravno ureditev trenutnega kaosa na internetu na področju avtorskih pravic.Spoštovani,ker pa žal vi niti v odprtem pismu ne odgovarjate z dejstvi in podatki, mi prosim dovolite, da svoje trditve podkrepim in ponazorim s podatki, tudi grafičnimi oz. slikovnimi:1. Podpisnik vašega odprtega pisma je tudi eden izmed glavnih aktivistov in izvajalcev kampanje proti tej direktivi v Sloveniji: zavod Danes je nov dan, ki je skupaj in z roko v roki s Piratsko stranko organiziral/objavljal spletno peticijo za pritisk z e-pošto na slovenske evropske poslance, organizirane pritiske in pozive k »podkurjenju evropskih poslancev« ter proteste proti direktivi. Njihova obtožba, da hlapčujem lobistom in poslušam lobije, namigovanje na sile založniškega kapitala pa v spodnjih slikah (vir: Twitter): 2. Ker gre v primeru zavoda Danes je nov dan za enega izmed najbolj organiziranihnasprotnikov direktive o avtorskih pravicah ter pritiska na nas evroposlance, padec tedirektive pa je v največjem interesu ameriških spletnih korporacij, kot je tudi Google, ki ne želijo plačevati avtorskih pravic v Evropi, sem prepričan, da je za slovensko javnost zelo relevanten podatek, da je ta zavod v letih 2016 in 2017 več kot večinsko financiran s strani Googlove fundacije DNI, po dostopnih podatkih pa ga ta fundacija financira tudi vletošnjem letu 2018 (žal nisem zasledil, da bi bil podatek za tekoče leto 2018 že kje javno na voljo, Google DNI v svojem poročilu za 2018 le potrjuje, da ga financira tudi v tem letu, verjamem pa, da ga lahko ta točni znesek sporočijo sami iz zavoda Danes je nov dan). Podatki tudi kažejo, da pred financiranjem s strani Google DNI dejansko zavod ni imel večjih finančnih prihodkov. Podatke predstavljam v sliki spodaj na osnovi javno dostopnih virov: letna poslovna poročila zavoda Danes je nov dan, letna poročila fundacije Google DNI, Supervizor. 3. Evropska poslanka Julia Reda, ki je glavna nasprotnica direktive o avtorskih pravicah vEvropskem parlamentu, se zahvaljuje zavodu Danes je nov dan, večinsko financiranemu s strani Googla, za pritisk na slovenske evropske poslance. Hkrati ta ista evropska poslanka poziva zavod Danes je nov dan, ki ga vodi Žiga Vrtarič, k organizaciji javnega protesta (ki je bil konec avgusta tudi izveden v Ljubljani). »Ne grizi roke, ki te hrani,« je rek, ki ga verjetno vsi razumemo. O pristranskosti ali nepristranskosti nevladne organizacije - zavoda Danes je nov dan v kampanji proti avtorski direktivi naj si pa mnenje na osnovi podatkov vsak ustvari sam.Zato se vam zahvaljujem, da ste nekateri nasprotniki direktive, organizatorji razprave in kampanje proti, protestov, da ne rečem »vstaj« in zlorabe interneta za pritisk na evropske poslance s spletno peticijo generiranih e-sporočil proti zaščiti slovenski avtorjev na enotnem EU digitalnem trgu združeno podpisali odprto pismo in da se bomo morda zdaj vsaj prek odprtih pisem lahko pogovarjali argumentirano o dejstvih.Čeprav sem s svojimi argumenti na osnovi javno dostopnih podatkov opozoril v javni razpravi le na vir večinskega plačnika izvajalca spletne peticije proti direktivi, aktivista pritiska na evroposlance, vam bom hvaležen, če te podatke v interesu slovenske javnosti in tudi civilne družbe, ki množično podpira direktivo (slovenski ustvarjalci, umetniki, novinarji …), ovržete s podatki in dejstvi, predno me boste spet krivično obsodite lažnih obtožb in zavajanj. Sam zavod Danes je nov dan in njegov direktor Žiga Vrtarič pa v vsem tednu, od kar sem prvič navedel ta dejstva, še nista demantirala teh podatkov,razen, da so v odziv na podatke objavili žaljiv zapis na spletni strani zavoda:https://agrument.danesjenovdan.si/, kjer me obtožujejo »konspirativnega podtikanja« in namigujejo, da nisem strokovnjak za avtorsko pravo, le za kmetijstvo. Kdo od slovenskih evropskih poslancev v tem mandatu pa je sploh strokovnjak za avtorsko pravo, če že to odpirate? Z ničemer javnosti tudi ne razložite, zakaj pa so morebiti v zavodu Danes je nov dan strokovnjaki avtorskega prava oz. intelektualne lastnine. Zaenkrat, kolikor imam jaz podatkov, ki vam jih v tem pismu navajam, so strokovnjaki za pridobivanje Googlovega denarja. Preusmerjanje pozornosti in podtikanja pa res niso visoka raven javnega diskurza in bom vesel, če se tega nasprotniki direktive v prihodnje vzdržite. Zanimivo se mi zdi tudi to, da do danes zavod Danes je nov ni zavrnil teh podatkov in da namesto njihovega preprostega demantija, mi vsi zdaj vi vsi skupaj namenjate to odprto pismo.Spoštovani,pričakujem, da mi z naslednjim odprtim pismom odgovorite na podatke, ki jih ob svojih trditvah navajam. Samo odgovor, da lažem, ni dovolj, še najmanj pa verodostojen do slovenske javnosti in vse široke civilne družbe, ki jih ta tematika zanima, in ki jih bo nesprejetje direktive tudi prizadela pri njihovih pravicah. Prosim, odgovorite s podatki in dokazi, ne s parolami vaše protikampanje. V kolikor teh odgovorov še vedno ne boste predstavili, žal tudi na osnovi drugih verodostojnih podatkov, da kampanjo proti direktivi financirajo ameriške spletne multinacionalke, ki želijo zrušitev te direktive v EU, si sam osebno ne morem misliti drugega, da pač ni slučaj, da nevladna organizacijazavod Danes je nov dan, večinsko plačana s strani Googla, ki sicer očitno z roko v roki s z evropskimi Zelenimi, Pirati in koordinirano tudi z gospo evroposlanko Julio Reda deluje v interesu Googla in ne želijo, da se kaos in brezpravno stanje na področju avtorskih pravic na digitalnem trgu v EU uredi. Je nevladnikom res dovoljeno vse? Od zasutja e-nabiralnikov evropskih poslancev z množičnimi avtomatskimi in generiranimi e-maili, podtikanje in žaljenje evropskih poslancev, zavajanje z lažmi, žaljivi govor, podcenjujoč odnos do evropskega poslanca, ki mu pa ne dovolite njegovega prepričanja in navedbe dejstev? Sam pri direktivi zastopam mnenje vseh ustvarjalcev, avtorjev, ki so se množično tako v Sloveniji kot v vsej EU oglasili z argumenti v podporo direktivi, in ne ameriških spletnih korporacij, ki kujejo dobičke tudi na osnovi avtorskih del ljudi. Kaj pa vi?S spoštovanjem,Franc Bogovič,Evropski poslanec (SLS/EPP)Več o mojih stališčih glede predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu:http://bogovic.eu/bogovic-nova-direktiva-o-avtorskih-pravicah-ki-bi-manjsim-avtorjem-zagotovilapravicnejsa-nadomestila-za-njihovo-delo-je-ogrozena-zaradi-lobisticne-kampanje-ameriskih-spletnihmultinacionalk/https://www.vecer.com/pogled-evroposlanca-kdo-rusi-avtorsko-direktivo-6559018?mView=1&tmpl=componenthttp://bogovic.eu/stalisce-bogovica-do-direktive-o-avtorskih-pravicah/http://bogovic.eu/za-odprt-internet-svobodo-govora-in-hkratno-zascito-avtorskih-pravic/

Več

Sreda v sredo: Janez Erjavec pred 56. sejmom AGRA 2018

Sogovornik tokratne oddaje Sreda v sredo je Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, organizatorja letošnjega 56. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma AGRA 2018. "Sejem nove generacije," takšen je namreč delovni slogan letošnje sejemske prireditve, odpira svoja vrata to soboto, 25. avgusta.  Na 71.300 m2 razstavnih površin bo vrhunske izdelke s področja kmetijske tehnike, pridelave in predelave ter prehrane predstavilo več kot 1.840 razstavljavcev iz 34 držav. Sejemsko dogajanje bo živahno z aktualnimi strokovnimi posveti, poslovnimi, stanovskimi in družabnimi srečanji ter tržnicami, pokušnjami, tekmovanji in zabavnimi dogodki. Sveže vizije sejma AGRA bo podkrepila vrhunska ponudba razstavljavcev s področja kmetijstva in živilstva. Tudi letos bodo predstavili najnovejšo tehnologijo in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske mehanizacije in opreme. Veliko novega bo na področju gozdarske mehanizacije, pri opremi in sredstvih za pridelavo človeku in okolju prijaznih živil ter gostinski opremi. V ogled, v pokušnjo in v nakup bodo vrhunski pridelki, prehranski izdelki, jedi in vina slovenske živilsko predelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. Vinska hala bo prekipevala od ponudbe slovenskih vinarjev, ob njih pa se bodo predstavili ponudniki vinogradniške in vinarske opreme.

Več

Svet

pred 19 urami
Romana Tomc: Begunska in migrantska problematika: ...
Humanitarne vize omogočajo iskalcem azila legalen in varen dostop do tretjih držav. Evropski uniji predvsem ...
(0)
Oct 29, 2018
Dr. Vinko Gorenak: Levičarska lingvistika v ...
V času masovnih »nezakonitih migracij«, na prelomu leta 2014/2015, smo bili deležni levičarskega ...
(0)
Oct 26, 2018
Prejemnik nagrade Saharov 2018 je Oleg Sentsov
Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov je letošnji dobitnik nagrade Saharov za svobodo misli. Slovesna ...
(0)
Oct 23, 2018
»Prebujanje ob Špici ali kako postati in ostati ...
Ponedeljkov večer v Celju, točneje na Špici v Celju in ob njej, je bil  prav poseben. Toliko navadnih ...
(0)
Oct 14, 2018
Romana Tomc: Evropa potrebuje plastični "detox"
"V plastiki se dobesedno utapljamo. Evropa mora na področju varovanja okolja s sistematičnim pristopom, tako na strani ...
(0)
Sep 21, 2018
Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: ...
Integrativna medicina združuje komplementarno in šolsko medicino. Je v tej praksi, pri kateri lahko zdravnik in ...
(0)
Sep 12, 2018
Ekskluzivno: Roman Leljak o šokantnih odkritjih, ...
Raziskovalca novejše zgodovine in publicista Romana Leljaka smo pred kamere povabili le dan za tem, ko je  v ...
(10)
Sep 10, 2018
Franc Bogovič: Ne grizi roke, ki te hrani!
Ne grizi roke, ki te hrani.V smislu tega reka razumem stisko podpisnikov odprtega pisma, namenjenega meni, in proti vsem ...
(0)
Aug 22, 2018
Sreda v sredo: Janez Erjavec pred 56. sejmom AGRA ...
Sogovornik tokratne oddaje Sreda v sredo je Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, organizatorja ...
(0)
Aug 14, 2018
56. AGRA - Sejem nove generacije
V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove ...
(0)
Aug 10, 2018
Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost ...
Pred 12. avgustom, svetovnim dnevom mladih, je v sporočilu za javnost evropska poslanka Romana Tomc med drugim ...
(0)
Jul 30, 2018
EU poslanka Romana Tomc pri Slovencih v Kanadi
Evropska poslanka Slovenske demokratske stranke Romana Tomc je te dni obiskala kanadske Slovence, ki živijo v Torontu ...
(0)