si

Sporočilo za javnost

VSO: Ogorčeni smo nad dejanji ministrice Katičeve

Državljan Evrope 2018 je Čebelarska zveza Slovenije

Protokolu MORS za sklep sodišča ni mar?!

Sreda v sredo: Igor Omerza

Afera Mrlak: Na TVSLO so se posipali s pepelom

Mag. Ivan Simič: OECD predlaga veliko sprememb, izplen bo enak sedanjemu stanju!

OECD je v svoji študiji o preoblikovanju obdavčitev dela zapisal, da Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, s katero bo dosegla davčno prestrukturiranje in preusmerila obremenitev s prispevkov za socialno varnost zaposlenih na dohodnino ter v manj distorzijske davke, kot so DDV in davki na nepremičnine. To naj bi predstavljalo sveženj davčnih reform, katerega namen je Slovenijo pripraviti na staranje prebivalstva. Najpomembnejša ugotovitev te študije je, da mora biti proračunsko nevtralna. To pomeni, za koliko zmanjšaš davčne obveznosti (davke) na eni strani, za toliko jih moraš zvišati na drugi strani. Z eno besedo davčno prekladanje. V tem ne vidim nič razvojnega, nič stimulativnega, nič kar bi privabilo tuje investitorje ali nove davčne zavezance. 1. Ena od ugotovitev OECD je, da se prebivalstvo v Sloveniji hitro stara, saj naj bi do leta 2050 več kot 30 % prebivalstva starejše od 65 let, kar bo eden od največjih deležev v državah OECD. Ta njihova ugotovitev mi je nekoliko nenavadna, saj ne vem ali so želeli povedati, da v Sloveniji živimo najbolj zdravo, da imamo najboljše zdravstvo, saj tega drugače ne morem razumeti. Zakaj bi se drugače prebivalstvo staralo le v Sloveniji, ne pa tudi v drugih državah OECD? Strinjal bi se z njihovo ugotovitvijo, če bi bila Slovenija otok starosti, toda prebivalstvo se stara po celem svetu, ne le v Sloveniji in večina jih bo imela identične težave. Zato ta del njihove študije jemljem z rezervo. V tem delu predlagajo zvišanje zakonske upokojitvene starosti iz 65 let na 67 let. 2. Nadalje ugotavljajo, da v Sloveniji delavci prehitro zapustijo trg dela in da je nizka stopnja udeležbe starejših na trgu dela. Zakaj je tako pri nas, vemo mi sami, le tega ne upamo povedati na glas. Žal socialni transferji omogočajo iznajdljivim razne kombinacije. Omejil se bom le na znano željo mnogih, ki bi še lahko delali. Le-ta glasi: Dve leti pred upokojitvijo grem na zavod za zaposlovanjem, nato pa se upokojim. Super. Na ta način tisti, ki delamo, financiramo nekatere bodoče upokojence že dve leti prej. To je večja težava. 3. OECD predlaga uvedbo socialne kapice oziroma zgornje meje za prispevke za socialno varnost pri 350 % povprečne plače, kar ob povprečni slovenski plači 1.670,69 evrov pomeni pri 5.847,41 evra. Moj predlog, katerega sem objavil v letnem poročilu Fiskalnega sveta 2011 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG3602, točka 4.8) pa je bil in je še zmeraj, da bi socialno kapico imeli pri meji 6.000,00 evrov. Res pa je, da se bolj strokovno sliši 350 % povprečne plače. To pomeni, da moraš najprej na spletu poiskati višini povprečne plače v Sloveniji in nato izračunati koliko znaša socialna kapica. Ker pa se povprečna plača vsak mesec spreminja, moraš biti pri izračunu vsak mesec pozoren na višino socialne kapice. To lahko predlagajo le državni uradniki, ki vsak mesec ne opravljajo izračune plač in ki vsak mesec niso dobra vaba za finančne inšpektorje, ki jih bodo lovili na napačni socialni kapici. Zakaj bi torej imeli enostavno socialno kapico na 6.000,00 evrov, ko bi vsak vedel koliko znaša, če je lahko komplicirano in se menja vsak mesec, da lažje izrekaš mandatne kazni zaradi napak. 4. OECD trdi, da je dobro zasnovan dohodninski sistem temelj davčnega sistema, ki daje prednost vključujoči gospodarski rasti. Tako navaja, da se v državah OECD z dohodnino v povprečju pobere 25 % skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa le 14 %. Nasprotno se s prispevki za socialno varnost v državah OECD v povprečju pobere 26 % skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa skoraj 40 %. Po mnenju OECD kombinacija visokih prispevkov za socialno varnost ter progresivne dohodninske stopnje povzročajo zelo visoko in izkrivljajočo davčno obremenitev dohodkov iz dela. Menijo, da je v Sloveniji preozka osnova za dohodnino in jo je potrebno razširiti, zato bi večja vloga dohodnine omogočila znižanje prispevkov za socialno varnost za pet odstotnih točk. Kot prvo predlagajo ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, to je 50 %, ki po njihovem mnenju nima velikega vpliva na prihodke iz naslova dohodnine. Ti poskusi so v Sloveniji že obstajali, toda veliki nasprotniki so bili sindikati in nekateri politiki. Zanimivo bo sedaj spremljati, kakšne bodo reakcije le-teh, ko to predlaga OECD. Nadalje predlagajo zvišanje dohodninskih stopenj v drugem, tretjem in četrtem dohodninskem razredu, ki bi potem prispevale k financiranju prispevkov za socialno varnost zaposlenih. Najnižjo, 16 % stopnjo, bi pustili pri miru, najvišja stopnja pa naj bi bila 45 %. Žal pa ob tem pri socialnih prispevkih ne navedejo še pravice, ki izvirajo iz treh socialnih prispevkov. Ali v državah OECD imajo enake pravice, socialne, zdravstvene ali pokojninske kot v Sloveniji, ali ne. Ali je mogoče naš sistem socialnih pravic napačen in se denar nekje izgublja? Vprašanje je, če se bo zmanjšal prispevek za zdravstveno zavarovanje, ali bo to pomenilo tudi zmanjšanje določenih pravic do brezplačnega zdravljenja? Ali se bodo pri zmanjšanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje zmanjšale pokojnine? To so vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti sočasno s predlogi za zmanjšanje prispevkov. 5. Mnenje OECD je, da ima Slovenija velikodušne dohodninske davčne olajšave, s katerimi se znižuje davčna obremenitev zlasti za družine z otroki, saj imajo prav te koristi od davčnih olajšav in otroških dodatkov. Zato menijo, da je zaradi oprostitev in posebnih davčnih določb osnova za dohodnino ozka. Po njihovem davčne olajšave omogočajo večje zniževanje davkov osebam z višjimi dohodki. Razširitev davčne osnove bi se po njihovem lahko dosegla tudi z odpravo davčne oprostitve za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom ter z obdavčitvijo dohodkov iz naslova uspešnosti in letnih dodatkov kot rednega dohodka iz naslova dohodnine. Menim, da bodo ti njihovi predlogi najverjetneje naleteli na nasprotovanje sindikatov in velikega števila davčnih zavezancev, ki bodo želeli ohraniti iste neto prejemke. Zato se zastavlja vprašanje ali bodo delodajalci pripravljeni v celoti prevzeti na sebe breme obdavčitev teh, sedaj dohodnine oproščenih dohodkov. To bi pomenilo višje bruto dohodke in s tem višjo maso za plače. 6. Glede pavšalne obdavčitve, ki velja v Sloveniji, to so tako imenovani normiranci, pa menijo, da le-ta podjetnike spodbuja k prikrivanju prihodka in podjetja odvrača od rasti. Po njihovem je pavšalna ureditev zelo velikodušna, saj omogoča odbitek normiranih stroškov v višini 80 % prihodkov, kar je precej višje od dejanskih stroškov, kar vemo že sami. Predlagajo, da se pavšalna ureditev preoblikuje ali odpravi. Z njihovimi predlogi se v nekem delu strinjam, saj menim, da je bil dvig meje za pavšalno obdavčitev na 100.000,00 evrov nepotreben in predvsem posledica zbiranja političnih točk. Ves čas sem bil zagovornik uvedbe pavšalne obdavčitev, toda za manjše prihodke. Tako sem že v letnem poročilu Fiskalnega sveta 2011 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG3602, točka 4.5, šesta alineja) predlagal uvedbo pavšalne obdavčitve za prihodke do 50.000,00 evrov, nekaj časa pozneje pa na ministrstvu za finance še dvig meje za vstop v sistem DDV iz takratnih 25.000,00 evrov na 50.000,00 evrov. Kar je bilo na strani ministrstva za finance sprejeto s težavo, toda na koncu nam je EU ta dvig dovolila. Zato predlagam, da se razmisli o znižanju najvišje meje prihodkov za normirance na 50.000,00 evrov in znižanje normiranih odhodkov iz 80 % na 60 % ali na 70 %. Istočasno pa naj se odpravi seštevanje prihodkov povezanih oseb, saj je to večja težava kot nižji normirani odhodki. 7. OECD predlaga zvišanje obdavčitve kapitala. 8. Prav tako predlagajo spremembe pri obdavčitvi z DDV. Tako med drugim zapišejo, da je vrsta blaga in storitev obdavčena po nižji davčni stopnji, od česar imajo največ koristi premožnejša gospodinjstva. To naj bi veljalo za kulturne dejavnosti, hotele, restavracije in zračni prevoz. Zato predlagajo odpravo nižje davčne stopnje DDV za hotelske namestitve in hrano v restavracijah. Glede zračnega prevoza, pa jim je potrebno povedati, da v Sloveniji nimamo notranjih letalskih linij. 9. Pri obdavčitvi nepremičnin ravno tako predlagajo višjo obdavčitev, saj naj bi ta bila v Sloveniji nizka. Tako navedejo, da če bi v Sloveniji pobirali prihodke od davka na nepremičnine v višini, kot ga v povprečju pobirajo druge države OECD, bi zbrali dodatnih 280 milijonov evrov. Če bi pa šli na raven držav OECD z najboljšimi rezultati pri pobiranju davka na nepremičnine, pa bi pobrali dodatnih 670 milijonov evrov, kar bi po njihovem ustrezalo zmanjšanju prispevkov za socialno varnost zaposlenih za 6,8 odstotne točke. Pri njihovih izračunih imam občutek, da jih predstavniki ministrstva za finance najverjetneje niso seznanili z lastniško strukturo nepremičnin v Sloveniji, ki prav gotovo odstopa od lastniške strukture nepremičnin v državah OECD. Takšen dvig obdavčitve nepremičnin bi v Sloveniji naletel na odpor. Pri nas mora biti, predvsem v prvi fazi, davek na nepremičnine identičen sedanjemu znesku NUSZ in davka na premoženje. Vsaka druga kombinacija bo povzročila velika nasprotovanja. Z eno besedo, OECD nam predlaga: -  zmanjšanje prispevkov za socialno varnost, vključno s socialno kapico, kar bo pomenilo zmanjšanje davčnih prihodkov, -  popravke pri dohodnini, kar bo pomenilo višje davčne prihodke, -  zvišanje stopnje DDV za nekatere storitve in blago, ki so sedaj obdavčeni po nižji davčni stopnji, kar pomeni višje davčne prihodke. -  višjo obdavčitev kapitala, kar bo pomenilo višje davčne prihodke, -  višjo obdavčitev nepremičnin, kar bi ravno tako pomenilo višje davčne prihodke. OECD predlaga veliko sprememb, po izvedbi katerih bo davčni izplen na koncu isti, kot je sedaj. Šlo bi samo za prerazporejanje, oziroma davčno prekladanje. Vprašanje je, kaj s tem dobimo. Če se zaradi zmanjšanja socialnih prispevkov ne bodo zmanjšale socialne pravice, bo potrebno denar za le-te zagotoviti iz proračuna. Namesto, da socialni prispevki sami financirajo področja, za katera se pobirajo, po to storil proračun s prerazporejanjem sredstev. S tem nismo dosegli ničesar. Če pa se bodo zaradi zmanjšanja socialnih prispevkov, zmanjšale socialne pravice, bodo nastopile druge vrste težav. Ali se bo ljudstvo s tem strinjalo? Zaključek V študij OECD pogrešam še navedbo oseb, ki so pri tej študij sodelovale, njihove do sedanje izkušnje (v katerih državah so že opravili podobne študije), njihov starostno strukturo in seveda kakšne učinke so v praksi imeli njihovi predlogi v drugih državah, kjer so že sodelovali. Pri tej študij imam predvsem občutek, da je bila narejena zaradi tega, da bo politika imela v rokah orodje, ko bo želela izvesti določene spremembe. Sklicevali se bodo na študijo OECD.     http://www.simic-partnerji.si/davcni-blog.html

Več

Janez Janša s soprogo Urško na zasebnem obisku pri Orbanu

Nova 24TV je objavila novico, da je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša s soprogo Urško danes na zasebnem obisku pri predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbanu. Med srečanjem Orban -Janša so opravili tudi konferenčni klic s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Slednji je čestital Viktorju Orbanu za zmago na parlamentarnih volitvah in oblikovanje nove Fidseove vlade. Tako Trumo kot Orban sta povdarila izjemen pomen jasnega in odločnega varovanja državnih meja. Pogovor je tekel tudi o uspešnem srečanju Trumpa s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Trump in Orban  si bosta še naprej prizadevala za ohranitev dobrih ameriško – madžarskih odnosov. Foto; Nova 24TV

Več

DVA »BEGUNCA« – NE HVALA ZA 600 EVROV NETO, HRANO IN STANOVANJE

Pred volitvami v Državni zbor so dominantni mediji več ali manj v celoti zamolčali realno stanje glede trenutnega števila ilegalnih migrantov. SDS je bila praktično edina politična stranka, ki je na ta problem opozarjala pred volitvami in opozarja še danes. Pa pustimo to in preidimo na realno zgodbo večjega slovenskega kmeta iz Savinjske doline A. F. Mož se ukvarja s kmetijstvom in ima okoli 140 krav, poleg tega pa se ukvarja še s predelavo bioenergetske mase. Na kmetiji je ogromno dela in jasno je, da tega dela v okviru družine, sam že zdavnaj ne zmore več. Iskanje delavcev doma v Sloveniji je zanj brezplodno, nekaj podobnega je iskanje delavcev v državah nekdanje Jugoslavije. Kljub večkratnim poskusom iskanja delavcev je bil A.F. neuspešen. Je pa A.F. dober znanec mojega kolega Antona Travnerja, nekdanjega visokega policijskega uradnika, iz časa vstopanja Slovenije v Schengen. Beseda je dala besedo in moj kolega je prišel na idejo, da naj A.F. preprosto najame dva begunca (prosilca za azil). Vseeno mi je, sta bela ali črna ali kaj vmes, le da bosta delala je dejal A.F. Moj dober prijatelj pa je stopil v stik s Slovensko filantropijo, ki se ukvarja tudi z begunci, oziroma prosilci za azil. Poklical jih je in povedal, da išče dva delavca, ki bi bila pripravljena delati na kmetiji, seveda za plačilo, ter brezplačno stanovanje in prehrano. Navdušeni so bili in pogovori so stekli. Kmalu sta se na domačiji A.F. pojavila dva prosilca za azil v spremstvu predstavnika Slovenske filantropije. A.F. jima je povedal kakšno je delo na kmetiji, da bosta delala po osem ur na dan, da bosta dobila 600 evrov neto plače, ter seveda brezplačno stanovanje in hrano. Pokazal jima je tudi prav na novo preurejeno stanovanje, kjer naj bi bivala. Lepa in dobra zgodba vse do tu, od tukaj dalje pa ne več. Prvi prosilec za azil je takoj povedal, da ga ponudba ne zanima, drugi pa je dejal, da se bo odločil v enem dnevu in svojo odločitev sporočil. Ja seveda, uganili ste, odločil se je da ponudbe ne bo sprejel. Pa naj mi še kdo pripoveduje pravljice o »ubogih beguncih« – ne hvala.  http://www.vinkogorenak.net/

Več

Rumena majica za Italijana Simone Consonnija

Da bo jubilejna, 25. mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji pravi spektakel ne le zato, ker na njej sodeluje kar 9 ekip serije World Tour ter slovenski asi, kot so Primož Roglič, Jani Brajkovič, Matej Mohorič in Luka Mezgec, je pokazala že prva etapa, ki jo je danes gostilo Pomurje. Štart 664 kilometrov dolge dirke po Sloveniji je bil v Lendavi ob 13.25, od koder trasa vodi čez državno mejo v Lenti in nazaj v Dobrovnik, nato do Moravskih Toplic, kjer so kolesarji zamenjali ravninski del za Krajinski park Goričko. Spustili so se v občino Cankova, zatem čez Bad Radkersburg, skozi Gornjo Radgono in Radence vse do Ljutomera. Zadnji del poti jih je vodil skozi Črenšovce in Beltince  do cilja v Murski Soboti. Zmagovalca 1. etape slovenskega toura, ki je s tem oblekel tudi rumeno majico, je odločil ciljni šprit. Največ moči je imel Italijan Simone Consonni, član  UAE Team Emirates. Luka Mezgec, član ekipe Mitchelton – Scot, je v ciljnem šprintu zasedel četrto mesto. Vrstni red prve peterice na cilju po 159 kilometriv.  1. Simone Consonni (Ita/UAE Team Emirates)2. Matteo Pelucchi (Ita/Bora Hansgrohe)3. Nicolo Bonifazio (Ita/Bahrain Merida)4. Luka Mezgec (Slo/Mitchelton – Scott)5. Rick Zabel (Nem/Katjuša Alpecin) Jutri ob 11.10 h je štart 2. etape na trgu Leona Štuklja v Mariboru, cilj pa bo po 152 kilometrih v Rogaški Slatini. 

Več

Trije novi astronavti so prispeli na Mednarodno vesoljsko postajo

Na Mednarodno vesoljsko postajo (Internationa space station) so 8.6.2018 prispeli trije novi astronavti, ki so tako dopolnili 56 člansko ekipo: Serena Auñón-Chancellor iz NASA, Alexander Gerst iz ESA (European Space Agency), in astronaut Sergey Prokopyev iz agencije Roscosmos..  Na vesoljsko postajo so prileteli z raketo Sojuz, ki je vzletale iz vzletišča Baikonur v Kazahstanu. Na strani https://eol.jsc.nasa.gov/ESRS/HDEV/ si lahko vsak trenutek pogledate, kje se mednarodna vesoljsa postaja nahaja in kako iz nje vidijo zemljo.

Več

Spodbudna rast svetovne trgovine

Spodbudna rast svetovne trgovine Zaostrovanje trgovinske napetosti bi imelo škodljive posledice za svetovne dobaviteljske verige. Svetovno gospodarstvo je v zelo pozitivni fazi in naj bi se letos okrepilo za 3,9 %. Rast svetovne trgovine naj bi se s 4,6 % v 2017 upočasnila na 4,1 %. Gospodarske napovedi za Slovenijo ostajajo visoke (od 3,9 do 5,1-odstotna rast). Glede na gospodarske kazalce smo trenutno v enem najbolj zdravih obdobij (rast zaposlenosti, zmerna rast plače in cen). Vse večja je grožnja protekcionističnih politik, ki jih obujajo ZDA. ZDA so uvedle uvozne tarife na proizvode, Kitajska pa na drugi strani carine na ameriške proizvode. Odziv na napetost med državama se kaže ob upadanju delniških indeksov ter nekoliko nižjih vrednostih letošnjih PMI-jev (indeks nabavnih menedžerjev). Obstaja tveganje, da bi lahko prišlo do naraščajoče verižne reakcije ukrepov, ki se hitro širi prek več dejavnikov, ne samo s tarifnimi ukrepi, temveč tudi s kvotnimi omejitvami, zamudami pri licenciranju in dokončnimi prepovedmi ter nenazadnje ugotavljanjem kraje intelektualne lastnine. To ni edino tveganje za svetovno trgovino. ZDA se lahko umaknejo iz Severnoameriškega sporazuma oprosti trgovini (NAFTA). Izstop oz. naraščanje negotovosti glede članstva bi ustvarilo veliko razdrobljenosti v enem največjih območij proste trgovine na svetu. Kljub temu so svetovni gospodarski trendi ugodni ter gredo Sloveniji zelo na roko, kar dokazujejo impulzni kazalniki konjunkture: dvoštevilčna rast izvoza in industrijske proizvodnje, rast storitvenih dejavnosti …  Darja Močnik, Analitika GZS  Članek je bil izvirno objavljen v reviji Glas gospodarstva.

Več

Spominska plošča na genocid v Khojalyu

V spominskiem parku pokopališča Dobrava,ki je pred tremi leti postal delobsežnega mednarodnega projekta vojnih grobišč, so danes odkrili spominsko ploščo na 750 civilnih žrtev v mestu Khojaly v azerbajdžanskem Gorskem Karabahu.Gre za genocih, ki ga je storila pred 25. leti armenska armada ob vsestranski pomoči ruske vojske. Pobuda za postavitev spominskega znamenja je prišla iz Društva prijateljstva Slovenija in Azerbajdžana, šprisluhnili so ji v MO Maribor in Pogrebnem podjetju Maribor. Današnje spominske slovesnosti in odkritja pomnika žrtev Khojalya so se udeležili tudi predstavniki azebajdžanske ambasade na Dunaju, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Pomembno vlogo pri izvedbi projekta je imel tudi nekdanji državni svetnik, danes pa kandidat stranke GAS na letošnjih parlamentarnih volitvah Rudi Matjašič.

Več

IranNLBgate tudi na mednarodnem parketu

Afera pranja iranskega denarja v državni NLB je gotovo ena od največjih afer v samostojni Sloveniji, ne le zaradi velikanske vsote milijarde evrov, temveč predvsem zaradi posledic, ki so zaradi teh nezakonitih poslov nastale doma in po svetu.   Slovenska vladajoča politika in tudi dominantni mediji se te afere lotevajo zelo zadržano, skorajda sramežljivo, medtem ko v tujini narašča zanimanje za to dogajanje v slovenski državni banki in primer se nezdržno seli na mednarodni parket.   Naslednji teden bo v Bruslju na odboru PANA, posebnem odboru Evropskega parlamenta, ki preiskuje pranje denarja, davčne utaje in izogibanje davkom, kar nekaj ur namenjenih pranju denarja v NLB ali aferi, ki jo v medijih v novodobnem spletnem jeziku označujemo tudi kot #IranNLBgate. Sem edina evropska poslanka iz Slovenije, ki deluje v odboru PANA, in uvrstitev te točke na dnevni red je treba gledati najmanj na dveh ravneh. Prvič, Sloveniji ne more biti v čast, da se pred evropsko javnostjo zagovarjamo zaradi kriminala, kar pranje denarja prav gotovo je. Ta velika slovenska pralnica denarja je potekala v letih 2009 in 2010, to je  v času, ko so veljale zoper Iran stroge sankcije na treh ravneh, na ravni OZN, Evropske unije in Mednarodne agencije za atomsko energijo. In drugič, uvrstitev na dnevni red tega odbora pa seveda kaže na to, da je Evropski parlament vendarle v skrbeh, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja v Sloveniji in našem bančnem sistemu. Sicer pa od zaslišanja na odboru PANA pričakujem veliko več, kot sem pričakovala  - in na koncu tudi dobila -  od odgovora na moje poslansko vprašanje. Pred letošnjim poletjem sem namreč na Evropsko komisijo naslovila jasno in neposredno vprašanje, ali so seznanjeni z afero pranja denarja v NLB. Domnevala sem namreč, da če obstajajo dokazi, da je bila oprana milijarda evrov, je bila o tem  poleg slovenskega državnega vrha obveščena tudi Evropska komisija. No, iz odgovora ni bilo mogoče jasno razbrati, ali so o teh poslih slovenskih bančnikov ob vedenju slovenske politike v času Pahorjeve vlade bili seznanjeni tudi vrhovi evropske politike in bančništva, saj je Komisija v odgovoru sporočila le to, da zadevo sedaj spremljajo in da bodo preučili informacije v zvezi s tem. Torkovo dogajanja na odboru PANA bo priložnost tudi za to, da se bo Evropska komisija lahko dodatno seznanila z dogajanjem v NLB v povezavi s pranjem denarja iranskega izvora. Naj omenem še to, da je bil Iran v času pranja denarja tudi glavni sponzor mednarodnega terorizma. Tudi zadnji premiki, recimo raje zastoji, na področju prodaje NLB, pa kažejo na to, da se država le ne bi rada kar tako odpovedala temu bančnemu paradnemu konju (morebiti bolj natančen izraz: molzni kravi), ki je že dolga leta z vsem svojimi podružnicami, ki jih ima v tujini, vred, plen politike in omrežja. Glede te afere pa je kljub poizkusom blokad v slovenski javnosti vendarle že prišlo toliko informacij, da najbrž ni več kakšnega naivnega Slovenca, ki bi verjel, da je vse skupaj potekalo brez dobro zrežiranih zakulisnih iger in brez provizij. Vsa prizadevanja vlade RS in njene finančne ministrice doma in v Bruslju, da bi preprečili prodajo NLB, je treba gledati tudi v tej luči. Popolnima jasno je, da je izgovarjanje na prenizko ceno oziroma neprimernost trenutka prodaje, samo pesek v oči. Razlogi za to se skrivajo popolnoma drugje. Predvsem v informacijah, ki bi lahko prišle na dan pri pregledu preteklega poslovanja in bi bile uničujoče za marsikatero ime, ki danes v javnosti še uživa ugled. Velikokrat sem tudi v času moje predsedniške kampanje poslušala pripombe, da nekateri tožarimo Slovenijo v EU. Vendar ti isti zahtevajo, da recimo razpravljamo o davčnih aferah v Luksemburgu. Za vse mora veljati enako. In ne zavedamo se, da je EU pravzaprav naš zaveznik, oziroma bolj, zaveznik tistih, ki želijo da pride resnica na dan in sovražnik tistih, ki si to ne želijo. Tudi na soočenih se je ta tema neverjetno hitro zaključila. Kratko vprašanje, malo časa za razpravo in konec. Slučajno? To, da se je iz največje slovenske banke na račune izmišljenih oseb, kot so Miki Miška in drugi pravljični junaki, prelila milijarda evrov, pa bi moralo skrbeti prav vsakega državljana. Nenazadnje, kljub drugačnim sporočilom javnosti, banka posluje slabo. Saj je sicer ne bi bilo treba vedno znova dokapitalizirati z davkoplačevalskim denarjem. Pa ne samo ena dokapitalizacija. Zato nam ne bi smelo biti vseeno! Čaka nas torej zaslišanje v Evropskem parlamentu. In kaj lahko pričakujemo? Dr. Anže Logar bo lahko kot predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z zlorabami v slovenskem bančnem sistemu, tudi evropski javnosti povedal, kaj je ta komisija ugotovila. Zanima me, kaj bo povedal Borut Mekina, novinar tednika, katerega lastnik posluje v davčnih oazah. Predvidevam namreč, da je on edini, ki je sprejel povabilo politične skupine S&D v Evropskem parlamentu. Upam, da bo lahko razkritega še kaj več, več dokazov, več dejstev. Ne pozabimo, da denar pušča sledi, kamorkoli že gre. Če bi naši organi pregona sledili denarju, bi gotovo že marsikaj odkrili. Vendar je treba za to imeti tudi voljo. Voljo, da se ugotovi, kaj se je v Sloveniji in njeni največji banki dogajalo, pa je s sklicem te seje pokazal Evropski parlament. Vendar nas razplet te kriminalne zgodbe čaka doma. In samo upamo lahko, da primer ne bo pometen pod preprogo ali pa da ne bo zastaral, kar se pogosto dogaja, kadar so vpletene »prave« osebe.  Izvirno tekst objavljen v Demokraciji

Več

Ob 1. svetovnem dnevu čebel

Bruselj, 15. maj 2018 (NSi/SLS, EPP) - Na pobudo evropskih poslancev Lojzeta Peterleta (NSi/EPP) in Franca Bogoviča (SLS/EPP) so danes v Evropskem parlamentu v Bruslju obeležili 1. svetovni dan čebel. Zajtrka, za katerega so med darovali slovenski čebelarji, so se udeležili evropski poslanci, predstavniki Evropske komisije, prisotne pa je nagovoril tudi slovenski veleposlanik v Kraljevini Belgiji dr. Rado Genorio. »Razglasitev svetovnega dneva čebel je izjemen dosežek slovenskih čebelarjev in tudi slovenske diplomacije. Namen tega dneva je širjenje ozaveščenosti o čebelah in iskanju njim naklonjenih rešitev širom celega sveta,« sta poudarila Peterle in Bogovič. »Čebele nas povezujejo, to smo evropski poslanci dokazali že večkrat,” je dodal Peterle in izpostavil ogroženost čebel: “Vemo, da čebele ne umirajo same. Ko so ogrožene čebele, so ogrožene tudi druge vrste. Ko gre za čebele, gre tudi za preživetje človeka. Brez čebel ni prihodnosti.” Peterletu se zato zdi pomembno, da vsi opravimo svojo nalogo. Svetovni dan čebel bo po njegovih besedah primogel k večji ozaveščenosti o pomenu čebel, čemur morajo slediti tudi politični odločevalci. “Prihodnja evropska finančna perspektiva se ne sme zaključiti kot običajno, ampak mora odražati nove koncepte in integralne razvojne strategije. Umiranje čebeljih družin, ki je v nekaterih državah skoraj 40-odstotno, je treba razumeti kot poziv k skupnemu delu. Na Kitajskem čebele pri opraševanju zamenjujejo že kar ljudje, v ZDA so pred kratkim v ta namen patentirali čebelje mini-drone. Gre za zelo omejene rešitve,” je prepričan Peterle. “Edina prava in trajna rešiev je zdravo okolje za čebele. To pa pomeni, da moramo spremeniti naš način pridelave hrane oziroma razvojno paradigmo,” je še opozoril. »Upam, da bo praznovanje svetovnega dneva čebel v Evropskem parlamentu postala vsakoletna tradicija. Čebele, poleg osnovne dejavnosti pridobivanja medu, skrbijo za opraševanje, s čimer neposredno vplivajo na pridelavo hrane. Čebele prav tako pomagajo pri ohranjevanju biotske raznovrstnosti v okolju ter so kot takšne indikator stanja v naravi. Kot pridelovalec jabolk v svoj sadovnjak v času cvetenja vsako leto postavim 10 panjev čebel, saj je prisotnost čebel med cvetenjem zagotovilo za dober pridelek,« je dejal Bogovič. Bogovič je ob tem tudi spomnil, da je Evropski parlament letos marca sprejel resolucijo o čebelarstvu v EU, v kateri »smo Komisijo in države članice EU pozvali k pripravi učinkovite, obsežne in dolgoročne strategije EU za izboljšanje zdravja čebel, krepitvi boja proti umiranju čebel, ukrepanju proti ponaredkom na trgu z medom ter tudi k povečanju financiranja nacionalnih čebelarskih programov iz proračuna EU za 50 %.« Slovesnosti ob 1. obeležitvi svetovnega dneva čebel bodo potekale med 18. in 20. majem 2018, v Žirovnici, Višnji Gori in Brdu pri Kranju, vrhunec praznovanja pa bo osrednja proslava ob Svetovnem dnevu čebel v nedeljo, 20. maja 2018, ki bo potekala pod pokroviteljstvom g. Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije.  

Več

Svet

pred 2 dnevi
Mag. Ivan Simič: OECD predlaga veliko sprememb, ...
OECD je v svoji študiji o preoblikovanju obdavčitev dela zapisal, da Slovenija potrebuje celovito davčno ...
(0)
pred 5 dnevi
Janez Janša s soprogo Urško na zasebnem obisku ...
Nova 24TV je objavila novico, da je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša s soprogo ...
(0)
pred 6 dnevi
DVA »BEGUNCA« – NE HVALA ZA 600 EVROV NETO, ...
Pred volitvami v Državni zbor so dominantni mediji več ali manj v celoti zamolčali realno stanje glede trenutnega ...
(0)
Jun 13, 2018
Rumena majica za Italijana Simone Consonnija
Da bo jubilejna, 25. mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji pravi spektakel ne le zato, ker na njej sodeluje kar ...
(0)
Jun 07, 2018
Spodbudna rast svetovne trgovine
Spodbudna rast svetovne trgovineZaostrovanje trgovinske napetosti bi imelo škodljive posledice ...
(0)
Jun 06, 2018
Sta dva nevarna ilegalna migranta v Sloveniji?
Po navedbah in objavi Jutarnjega lista na njihovi spletni strani (vir) je policist PU karlovaškega področja ...
(0)
May 31, 2018
Spominska plošča na genocid v Khojalyu
V spominskiem parku pokopališča Dobrava,ki je pred tremi leti postal delobsežnega mednarodnega projekta vojnih ...
(1)
May 19, 2018
IranNLBgate tudi na mednarodnem parketu
Afera pranja iranskega denarja v državni NLB je gotovo ena od največjih afer v samostojni Sloveniji, ne le zaradi ...
(0)
May 15, 2018
Ob 1. svetovnem dnevu čebel
Bruselj, 15. maj 2018 (NSi/SLS, EPP) - Na pobudo evropskih poslancev Lojzeta Peterleta (NSi/EPP) in Franca Bogoviča ...
(0)
May 14, 2018
Roman Žveglič o kmečkem stanu v Sloveniji
Z Romanom Žvegličem smo se v pogovor zapletli ob robu 21. Tabora SLS, ko so proslavili tudi 30 let ustanovitve ...
(0)
May 10, 2018
Najvišja lesena stavba na svetu bo v japonskem ...
Japonsko podjetje Sumitomo Forestry je razvilo načrte za izgradnjo najvišje lesene konstrukcije na svetu oziroma ...
(0)
May 08, 2018
Sporočilo »drugorazrednih« zmagovalcev Rusiji
Ob 9. maju, dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom, danes ga Evropa slavi kot Dan Evrope, se v Murski Soboti na ...
(2)