SI

islamski terorizem

Evropski utrip

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami

Škofija Murska Sobota

Video intervju

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

migrantska kriza

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom

Evropski utrip

VIDEO

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

drIvan Stopar

In memoriam

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata

Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti terorizmu

Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je več kot očiten znak, da se morajo tudi evropski politični odločevalci na tovrstne napade odzivati hitro in učinkovito. Eden od takšnih nujno potrebnih korakov k učinkovitemu boju proti terorizmu je tudi poročilo posebnega odbora za boj proti terorizmu, ki je bilo včeraj sprejeto v Evropskem parlamentu, in s katerim se predlaga sprejem več ukrepov za večanje varnosti državljank in državljanov po celotnem evropskem kontinentu. Evropski poslanec dr. Milan Zver pričakuje, da bodo tako Evropska komisija kot tudi države članice naredile vse v smeri, da bodo posameznikom in skupinam onemogočile izvrševanje njihovih terorističnih groženj, obenem pa, da bodo v okviru svoje zakonodaje implementirale ukrepe, ki bodo povečevali varnost vseh državljank in državljanov na evropskem kontinentu. »S sprejemom poročila smo postavili dobre temelje za odločen pristop Evropske unije k različnim terorističnim grožnjam,  s katerimi se soočamo,« je prepričan dr. Milan Zver, ki izpostavlja, da gre več konkretnih priporočil in predlogov poročila v smeri Evrope, ki bo varna za vse državljanke in državljane vseh držav članic. »Predlagamo ukrepe za izmenjavo informacij med nacionalnimi preiskovalnimi in obveščevalnimi organi, za kar bi moral biti zadolžen Europol. Pomembno je, da je izmenjava informacij hitra, učinkovita, brez zastojev. Tako kot teroristi ne poznajo meja, tudi izmenjava informacij o teroristih in potencialnih terorističnih grožnjah, ne sme poznati meja,« je prepričan evropski poslanec.  »Nadalje predlagamo ukrepe, s katerimi bomo blokirali finančne transakcije teroristov in različnih organizacij, ki financirajo terorizem. Evropska unija v tem pogledu nujno potrebuje program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti,« ocenjuje dr. Zver. Obenem evropski poslanec izpostavlja ukrepe, s katerimi bi ustrezno pristopili k radikalizaciji in ekstremizmom. »V Evropski uniji bi morali razviti ničelno stopnjo tolerance do ekstremizmov in radikalizmov, vsaka država članica pa bi morala sprejeti niz ukrepov v zvezi z omejevanjem ekstremističnih skupin. V digitalni dobi, v kateri živimo, pa je pomembno spregovoriti tudi o veliki odgovornosti tako tradicionalnih kot tudi družbenih medijev, ki bi morali ustrezno sankcionirati objave, ki napeljujejo ranljive družbene skupine k radikalizaciji in ekstremizmu,« poudarja dr. Zver, ki obenem posebej izpostavlja še ustrezno zaščito žrtev terorističnih napadov in njihovih družin. »Žrtve in družine žrtev terorističnih napadov potrebujejo posebno skrb in zaščito, ne le neposredno po napadih, ki spremenijo njihova življenja, temveč tudi v letih, ki napadu sledijo. Žrtve bi tako vsekakor morale dobiti ustrezno pravno in finančno pomoč,” je prepričan dr. Zver, ki se prav tako strinja z vzpostavitvijo Evropskega koordinacijskega centra za žrtve terorizma.   Evropski poslanec dr. Milan Zver se zavzema tudi za ustanovitev stalnega odbora, ki bi spremljal dogajanja v povezavi z varnostjo držav članic in terorističnimi grožnjami. »Takšen odbor bi še posebej obravnaval občutljive varnostne informacije, ki smo jih obravnavali tudi doslej. Prav na tem dosedanjem dobrem sodelovanju med različnimi organi držav članic in odborom za boj proti terorizmu, temelji predlog o oblikovanju stalnega odbora Evropskega parlamenta,« še poudarja evropski poslanec.

Več

Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor d.d.

Z mag. Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektro Maribor d.d. sva se v oddaji Sreda v sredo pogovarjala o okoljski mednarodni konferenci, ki pod patronatom OZN poteka v poljskih Katovicah. Rdeča nit pogovora pa je bila resolucija o energetskem konceptu Slovenije za naslednjih 20 oziroma 40 let.Zaveze EU so jasne, tudi Slovenija jim mora slediti, kar pomeni, da bomo morali v konceptu energetskega razvoja upoštevati najprej okoljske zahteve, ki se bodo v desetih letih še bolj zaostrile, ko je govora o izpustih CO2 v ozračje. Kako doseči cilj nizkoogljične družbe, če  eden ključnih energetskih stebrov sodi med obremenjevalce okolja.Govorila sva tudi o možnostih postavitvi druge JE, se "sprehodila" po neprecenjljivih virih obnovljivih virov energije, ki pa jih ne znamo ali nočemo uporabiti. Vsaka civilna iniciativa ustavi še tako dober in strokovno utemeljen projekt. Govorim o HE na Muri, o izrabi vetrne in sončne energije, seveda pa tudi o termalni energiji. Tudi premoga bo kmalu zmanjkalo!!!

Več

Boštjan Perne: V čem je težava marakeške deklaracije (Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah)

Bistveni problem je po mojem mnenju napačna smer s katero se poskuša reševati svetovno migrantsko problematiko. Ključno vprašanje na katerega moramo odgovoriti je, ali si želimo urejenih množičnih migracij ali pa je naš cilj migracije preprečiti in zagotoviti potencialnim migrantom kolikor toliko dostojno življenje v matičnih državah. Jasno bi bilo potrebno povedati, da ilegalnih migracij ne bomo tolerirali, da pa bomo storili bistveno več, da ljudem omogočimo dostojno življenje v matičnih državah. Deklaracija sicer govori tudi o preprečevanju vzrokov migracij ampak le površno in v drugem "planu". Deklaracija, ki bi jo morale sprejeti države bi po mojem mnenju morala vsebovati jasne zaveze in časovni načrt izhodnih in ciljnih držav migracij o tem, kako omogočiti boljše življenje ljudem, ne pa kako legalizirati njihov odhod proti Evropi in drugim ciljnim destinacijam. Zato je sedanja pot reševanja migracij, kot tudi prvi sporazum v to smer, popolnoma zgrešen in škodljiv. Glede na to, da je deklaracija potrjena, je potrjena tudi napačna smer reševanja migracij. Kako paradoksalni so izgovori podpornikov, da ne nameravajo legalizirati vseh migracij lahko ugotovimo zelo hitro. Naslov deklaracije govori o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Zagovorniki deklaracije so večkrat javno poudarili, da bodo z deklaracijo poskusili preprečiti trpljenje migrantov na poti, njihovo umiranje in njihovo izkoriščanje s strani prekupčevalcev. Vprašajmo se torej, kateri migranti se na poti srečujejo z vsemi opisanimi nevarnostmi? Legalni zagotovo ne. In če smo popolnoma jasni, legalne migracije so že danes varne, urejene in zakonite. Deklaracija torej govori o tem, da je potrebno trenutno nezakonite migracije narediti varne urejene in zakonite. Po moji oceni je torej namen deklaracije začrtati pot proti "svobodnim" migracijam, oziroma poenostaviti in delno legalizirati do sedaj nelegalne migracije. Nihče ne more zanikati trpljenja ljudi, ki odhajajo na pot zaradi različnih vzrokov. Naj pa bo popolnoma jasno, da so begunci primerno zaščiteni z mednarodno zakonodajo in da deklaracija njihovega statusa ne rešuje, ker to enostavno ni potrebno. Govorimo torej večinoma o ekonomskih migracijah, kar pa ne pomeni, da so stiske migrantov zaradi katerih zapuščajo domove kaj lažje. Je pa potrebno gledati tudi na naš položaj, kot na eno izmed ciljnih držav. Skratka, če počasi omogočimo "svobodne" migracije, tvegamo, da bo v roku 10 ali 20 let predvsem iz Afrike proti Evropi krenilo več deset ali dolgoročno več sto milijonov ljudi. Gospodarske, politične in podnebne razmere v Afriki se ne izboljšujejo, rodnost skokovito narašča, ob tem pa propaganda o "obljubljeni deželi" naredi svoje. Popolnoma sem prepričan, da bi "svobodne" migracije dolgoročno spremenile podobo Evrope, kot jo poznamo sedaj. Evropa je odprta. Slovenija je odprta. Če spremljamo legalne migracije vidimo, da tako v Slovenijo, kot v Evropo prihaja veliko ljudi, migrantov, tako na delo, kot na študij. Tudi znotraj Evrope ves čas potekajo legalne migracije. Potekajo in so potekale, naj opozorim le na veliko turško manjšino v Nemčiji in Avstriji. Legalne migracije, vsaj v slovenskem primeru, so več kot zadosti obsežne, da zapolnijo trg dela. Nekatere obrtniške dejavnosti, kot na primer zaključna dela v gradbeništvu, so ravno zaradi migrantskih delavcev dokaj poceni. Legalnim migracijam nihče ne nasprotuje, saj so del našega vsakdana. Pripomorejo k boljšemu delovanju družbe, seveda pa se dogaja, da so tudi zlorabljene, ali pretirane, vendar ima država vse mehanizme, da jih obvlada. V primeru migracij, ki jih predvideva deklaracija, pa bo šlo za popolnoma drugačne migrante in za migracije, ki jih bo zelo težko obvladovati. Očitki, da smo nasprotniki deklaracije za jekleno zaprte države in da živimo v preteklosti so enostavno povedano, neumni. Prav tako, da strašimo ljudi. Res pa je, da je v času enopartijskega režima bila dovoljena le ena resnica in to tista, ki jo je podala oblast. Na žalost nekaterih, enopartijskega sistema ni več, ljudje smo pismeni, svet pa je globaliziran in sami si lahko preberemo in ustvarimo mnenje o določenih problemih. Prihodnost bo pokazala, kako nam bodo migracije spremenile življenje. Deklaracija je res le prvi korak, ki ne bo kratkoročno spremenil migrantskih tokov, ogromna težava pa je smer reševanja migrantske politike, ki jo je deklaracija začrtala. Na vso srečo so nekatere države zaznale vse pasti deklaracije in na njih je, da se začrtana pot zaustavi in obrne v pravo smer. Boštjan Perne

Več

Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov, prejemnik nagrade Saharova, politični zapornik v ruskem gulagu

Dobitnika nagrade Saharova so 25. oktobra izbrali vodje političnih skupin in predsednik Parlamenta Antonio Tajani. Slednji je prejemnika nagrade razglasil na plenarnem zasedanju. Kdo je Oleg Sentsov Oleg Sentsov je ukrajinski filmski režiser, ki je bil obsojen na 20 let zaporne kazni, zaradi “načrtovanja terorističnih napadov” na Krimu. Organizacija Amnesty International je sodni proces opisala z besedami “nepošteno sojenje pred vojaškim sodiščem”. Postal je simbol za približno 70 ukrajinskih državljanov, ki so bili ilegalno aretirani in obsojeni na visoke zaporne kazni na krimskem polotoku. Sentsov je gladovno stavkal od sredine maja do 6. oktobra, ko je stavko prekinil zaradi prisilnega hranjenja. Podelitvena slovesnost Nagrada sestoji iz plakete in 50.000 evrov. Evropski parlament jo bo podelil na posebni slovesnosti 12. decembra v Strasbourgu. Finalisti za nagrado Saharova V ožjem izboru so, poleg Olega Sentsova, bili tudi Nasser Zefzafi, vodja protestnega gibanja v maroški pokrajini Rif, in 11 nevladnih organizacij, ki rešujejo življenja prebežnikov v Sredozemskem morju. Več o njih tukaj. Več o nagradi Nagrada Saharova za svobodo misli je poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu. Prvič je bila podeljena leta 1988. Njeni prejemniki pa so posamezniki in organizacije, ki branijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Nagrada letos praznuje svojo 30. obletnico. Leta 2017 je bila prejemnica nagrade demokratična opozicija Venezuele. O Olegu Sentsovu in njegovi kalvariji v ruskem taborišču v priloženem videu: (http://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/priorities/nagrada-saharova-2018/20181018STO16585/oleg-sentsov-je-prejemnik-nagrade-saharova-2018)

Več

Po svetu zaskrbljeni nad dogajanji v Sloveniji, sprejeta Resolucija o Sloveniji

Na Zelenortskih otokih poteka zasedanje izvršilnega odbora Zveze sredinskih demokratov (Centrist Democrat Internationnal, IDC-CDI), ki je največje združenje desnosredinskih strank na svetu, v katero je polnopravno včlanjenih 86 strank iz vsega sveta, v vodstvu te zveze pa so aktualni ali bivši predsedniki vlad in držav z vseh celin. IDC-CDI vključuje stranke, katerih vrednote temeljijo na solidarnosti, pravičnosti, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, dostojanstvu, demokratičnosti in trajnostnemu razvoju. Zasedanja izvršilnega odbora se udeležuje tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je od leta 2015 tudi podpredsednik te organizacije. Na tokratnem zasedanju izvršilnega odbora so voditelji političnih strank razpravljali tudi o Sloveniji in soglasno sprejeli tudi resolucijo, ki jo v celoti objavljamo.  Zveza sredinskih demokratov - Centrist Democrat International Resolucija o Sloveniji IDC-CDI: - izraža resno zaskrbljenost glede stanja političnih in gospodarskih zadev v Sloveniji, potem ko je manjšinska vlada prevzela oblast septembra 2018. Vlado sestavlja pet manjših levih in liberalno-levih strank, ki so bile na zadnjih parlamentarnih volitvah poražene, podpira pa jo skrajno leva stranka Levica, ki je uradno v opoziciji. Ta stranka zagovarja venezuelski družbeno-politični sistem, hvali komunistične diktatorje in nasprotuje zavezništvu v zvezi NATO. Vlada je napovedala načrte za uvedbo visokih davkov na uspešna podjetja, zato so nekateri že preselili svoje obrate v druge države. - poudarja potrebo po nepristranskem in neodvisnem sodstvu v Sloveniji. V tem kontekstu se poraja zaskrbljenost, da so ključne institucije, ki naj bi delovale nepristransko, kot braniki demokracije in pravne države, v veliki meri postale vplivni instrument globoke države oziroma združbe starih znancev ('old boys network'), ki delujejo pod okriljem levega bloka in katerih namen je zatrtje politične opozicije. - nadalje izraža skrb glede najnovejših primerov preganjanja neodvisnih medijev, novinarjev in kritičnih intelektualcev, katerega cilj je utišati kritično javnost. Med drugimi izstopa zaskrbljujoči primer pregona dr. Tadeja Strehovca, generalnega tajnika Slovenske škofovske konference, ki je obtožen sovražnega govora zaradi podpore katolikom, ki so molili za nerojene otroke in zagovarjali katoliško doktrino glede splava. - poudarja, da lahko ignoriranje volje ljudi, prepričljivo izražene na zadnjih parlamentarnih volitvah, vodi do zmanjšanega zaupanja v že tako oslabljene demokratične procese in lahko povzroči dolgoročno politično nestabilnost. - izraža svojo polno podporo zmagovalcu zadnjih parlamentarnih volitev, predsedniku Slovenske demokratske stranke in bivšemu premierju Janezu Janši, ter prepričanje, da Slovenija potrebuje desnosredinsko vlado, ki jo vodi stranka z večinsko podporo, za bolj uspešno, demokratično in zdravo prihodnost. Zelenortski otoki, 26. 11. 2018 Vir: sds.si

Več

Dr. Milan Zver: Globalni dogovor o migracijah za Slovenijo ni dober

"Globalni dogovor Organizacije združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ima zavajajoč naslov in vsebino, ki je skrajno sporna. Če bi bil ta akt sprejet s popolnim soglasjem vseh članic, bi to pomenilo, da bi migracije dolgoročno lahko začeli obravnavati kot človekovo pravico," je prepričan dr. Milan Zver. Omenjeni dogovor je v slovenski javnosti sprožil številne polemike, najprej predvsem zato, ker je  prvotni dogovor sprejela vlada Mira Cerarja, ki je opravljala tekoče posle in o tem ni seznanila niti slovenske javnosti niti Državnega zbora. Danes, ko je že znano, da je vrsta držav od podpisa globalnega sporazuma odstopila, med njimi na primer ZDA, Avstrija in Madžarska, negativno so se že izrekli Češka, Poljska, Belgija, Bolgarija, Litva, Slovaška, Estonija, Latvija, velika verjetnost je, da  bosta od podpisa odstopili tudi Italija in Rusija, pa Slovenija pri podpisu omenjenega dogovora, ki bo izenačil ilegalne migracije z legalnimi, še vedno vztraja. "Vladni predstavniki v zadnjih dneh sicer dogovor branijo z argumentom, da le-ta pravno formalno ni zavezujoč, pri čemer pa je vprašljivo, zakaj si Slovenija potem tako zelo prizadeva, da bi se mu pridružila? Poleg tega pa so tovrstni dogovori zavezujoči politično, na podlagi takšnih resolucij se nato od držav pričakuje določeno ravnanje (sprememba zakonodaje, ...)," še izpostavlja evropski poslanec.

Več

Romana Tomc: Begunska in migrantska problematika: Humanitarne vize in kreditne kartice

Humanitarne vize omogočajo iskalcem azila legalen in varen dostop do tretjih držav. Evropski uniji predvsem primanjkuje formaliziran humanitarni sistem vizumov. Gre za kratkoročne vize z omejenim teritorialnim dostopom, izdana pa je lahko diskretno na ozmelju posamezne države članice. Potrebno je pojasniti, da humanitarna viza ni običajna viza države, gre le za varno zagotovitev prehoda do Evrope. Humanitarne vize so eno izmed orodij, ki jih države članice EU lahko uporabijo za zagotovitev, da lahko ljudje potrebni pomoči, zakonito dostopajo do mednarodne zaščite v Evropi. Humanitarni vizumi so tudi danes, čeprav gre za aktualno dogajanje in ogromno »povpraševanje«, zelo podcenjeni. Pogovore o humanitarnih vizah je začela Evropska komisija, a jih je Evropski Parlament po letu dni, zaradi sodbe Evropskega sodišča v zadevi Belgija, umaknil in določil, da države članice EU niso dolžne podeljevati takšnih vizumov. Predlog Evropske komisije iz aprila 2014 za prenovitev vizumskega zakonika ne vsebuje nobenih sprememb trenutnega okvira za humanitarne vizume. Evropski Svet je predlog obravnaval med aprilom 2014 - 2016. 12. aprila 2016 je resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Sredozemlju in potrebah po celovitem pristopu EU k migracijam poudarila, da humanitarni vizumi osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotavljajo sredstva za dostop do tretje države, ter tam zaprosijo za azil. Zato je Odbor pozval države članice, naj uporabijo vse obstoječe možnosti za zagotavljanje humanitarnih vizumov, zlasti za ranljive osebe v ambasadah Unije in konzularnih predstavništvih v državah izvora ali tranzita. Evropski parlament je menil, da bi morali osebam, ki iščejo mednarodno zaščito omogočiti, da zaprosijo za evropski humanitarni vizum neposredno v konzulatu ali veleposlaništvu katere koli države članice. V skladu  z resolucijo poročila Odbora LIBE dne 25. aprila 2016, se spreminja predlog Komisije za prenovljeni vizumski zakonik tako, da lahko osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, zaprosijo za Evropski humanitarni vizum neposredno v konzulatu ali veleposlaništvu katere koli države članice. 7. marca 2017 je Sodišče Evropske unije sprejelo svojo sodbo, v skladu s katero državam članicam, v skladu z zakonodajo EU ni treba podeliti humanitarnega vizuma za osebe, ki želijo vstopiti na njihovo ozemlje z namenom vložitve prošnje za azil, vendar imajo to pravico na podlagi svoje nacionalne zakonodaje. Države članice s sedanjimi pravili uživajo diskrecijsko pravico glede tega, ali želijo odobriti dostop prosilcem za azil iz humanitarnih razlogov. Poleg zahtevanih humanitarnih kriz se danes pojavlja tudi problematika pojava predplačniških Mastercard kartic, katere prejemajo migranti. Omenjeno plačilno sredstvo so pri migrantih opazili predvsem socialni delavci, ki na mejah pomagajo pri soočanju z velikim številom migrantov. Tudi hrvaški policisti so opazili, da migranti s predplačniškimi mastercard karticami na bankomatih dvigujejo gotovino. Pri pregledu kartic so ugotovili, da na njih ni imen in priimkov, le številke. Mastercard je leta 2016 tudi uradno objavil, da so predplačniške kartice izdali za mobilnost, fleksibilnost in dostojanstvo migrantov, s sredstvi pa naj bi si pokrili hrano, prenočišče in morebitne zdravstvene storitve. Milijarder George Soros je hkrati objavil, da bo namenil 500 milijonov $ za investiranje v humanitarno pomoč migrantom, ki se soočajo z revščino po celem svetu. Kreditna kartica ima na prednji strani tudi dva logotipa: logotip EU ter OZN. UNCHR (Agencija za begunce OZN) navaja podatek, da je za finančno pomoč, ki bo šla v direktno v roke beguncem oz. migrantom, pripravljenih 430 milijonov dolarjev. Sredstva za kreditne kartice omogočajo Avstralija, Belgija, Kanada, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Koreja, Nizozemska, Norveška, Velika Britanija in USA. 

Več

Dr. Vinko Gorenak: Levičarska lingvistika v službi prikrivanja resnice

V času masovnih »nezakonitih migracij«, na prelomu leta 2014/2015, smo bili deležni levičarskega bombardiranja, da gre za »begunce«. Pred slabim mesecem dni pa so levičarji, zaradi prikrivanja resnice o tem pojavu izumili nov izraz in sicer »prebežniki«. Vse bodo naredili, le da se ne bi govorilo in pisalo o tem, kaj ti ljudje dejansko sploh so. Seveda gre večinsko za »nezakonite migrante«. Da bi svoje trditve resno utemeljil in vas prepričal v to, da vam preprosto lažejo, se bom poslužil Slovarja Slovenskega knjižnega jezika, ki je seveda veljaven tudi za levičarje, no dokler ga ne bodo spremenili. Zato si razčistimo pojme s pomočjo omenjenega slovarja. »Migrant« je tisti, ki »spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih razlogov«. »Begunec« je tisti, ki »beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo«. »Azil« je »zaščita, zatočišče, ki ga da država političnemu emigrantu«. »Emigrant« je tisti, »ki se izseli v tujino, zlasti iz političnih razlogov«. »Azilant« je tisti, »ki prosi za azil«. »Prebežnik« pa je tisti, »ki prebeži«, beseda je vezana na vojno, vojne ujetnike, dezerterje, ki prehajajo iz ene na drugo stran. No pa smo tam. Preidimo k levičarski lingvistiki (jezikoslovje), ki vse te izraze, v času od leta 2014 naprej spretno izrablja zato, da prikriva resnico. V drugi polovici leta 2014 in prvi polovici leta 2015 smo bili priča masovnim »nezakonitim migracijam«, čez ozemlje Slovenije. Takrat so bili dominantni levi mediji polni zlorab o katerih govorim. Seveda so govorili in pisali o »beguncih«.  Ta izraz je v Državnem zboru masovno in nekritično uporabljal tudi takratni predsednik vlade Miro Cerar. Šele nastop predsednika države Boruta Pahorja v Državnem zboru v tistem času, je stvari postavil na svoje mesto. Borut Pahor je govoril o »migrantih«, kar je točno, politično previdno pa je izpustil izraz nezakoniti.  Vse od takrat do danes, smo priča popolnemu zlorabljanju omenjenih izrazov. Višek teh zlorab pa se je zgodil pred kakšnim mesecem, ko so izumili izraz »prebežniki«. Kot da bi bila Slovenija v vojni. No, izrazu »prebežniki« so očitno nasedli tudi nekateri novinarji tako imenovanih desnih medijev, na kar moram še posebej opozoriti. Zakaj za omenjen pojav in stanje na tem področju ne pride v poštev noben drug izraz kot »nezakoniti migranti«. Polovičen odgovor na to vprašanje je zapisan zgoraj. Druga polovica odgovora pa se nahaja v evropski in naši zakonodaji. Pravico do »azila« (uporablja se tudi izraz mednarodna zaščita), imajo posamezniki, ki prihajajo iz vojnih območij ali so v svojih državah preganjani zaradi verskih razlogov, spolnih nagnjenj ali političnih prepričanj in drugih  razlogov. Toda pazite do »azila« so upravičeni v tako imenovani prvi varni državi in si ne morejo in ne smejo izbirati države, kjer želijo zaprositi za »azil«, oziroma kjer bi želeli živeti. Mi poveste, kako je v skladu s temi mednarodnimi pravili mogoče v Sloveniji zakonito zaprositi za »azil«? Samo tako, da v Slovenijo pridejo iz zraka, s padalom in nič drugače. Ker pa tovrstnih »azilantov« še nisem nikoli videl, trdim da gre za »nezakonite migrante«. Dr. Vinko Gorenak http://www.vinkogorenak.net

Več

Prejemnik nagrade Saharov 2018 je Oleg Sentsov

Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov je letošnji dobitnik nagrade Saharov za svobodo misli. Slovesna podelitev nagrade bo 12. decembra v Strasbourgu.Dobitnika nagrade Saharov so 25. oktobra izbrali vodje političnih skupin in predsednik Parlamenta Antonio Tajani. Slednji je prejemnika nagrade razglasil na plenarnem zasedanju. Kdo je Oleg Sentsov Oleg Sentsov je ukrajinski filmski režiser, ki je bil obsojen na 20 let zaporne kazni, zaradi “načrtovanja terorističnih napadov” na Krimu. Organizacija Amnesty International je sodni proces opisala z besedami “nepošteno sojenje pred vojaškim sodiščem”. Postal je simbol za približno 70 ukrajinskih državljanov, ki so bili ilegalno aretirani in obsojeni na visoke zaporne kazni na krimskem polotoku. Sentsov je gladovno stavkal od sredine maja do 6. oktobra, ko je stavko prekinil zaradi prisilnega hranjenja. Podelitvena slovesnost Nagrada sestoji iz plakete in 50.000 evrov. Evropski parlament jo bo podelil na posebni slovesnosti 12. decembra v Strasbourgu. Finalisti za nagrado Saharova V ožjem izboru so, poleg Olega Sentsova, bili tudi Nasser Zefzafi, vodja protestnega gibanja v maroški pokrajini Rif, in 11 nevladnih organizacij, ki rešujejo življenja prebežnikov v Sredozemskem morju. Več o njih tukaj. Več o nagradi Nagrada Saharova za svobodo misli je poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu. Prvič je bila podeljena leta 1988. Njeni prejemniki pa so posamezniki in organizacije, ki branijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Nagrada letos praznuje svojo 30. obletnico. Leta 2017 je bila prejemnica nagrade demokratična opozicija Venezuele.

Več

Svet

pred 2 dnevi
Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti ...
Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je ...
(1)
pred 2 dnevi
Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik ...
Z mag. Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektro Maribor d.d. sva se v oddaji Sreda v sredo pogovarjala o okoljski ...
(0)
pred 2 dnevi
Boštjan Perne: V čem je težava marakeške ...
Bistveni problem je po mojem mnenju napačna smer s katero se poskuša reševati svetovno migrantsko ...
(0)
Dec 05, 2018
Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov, ...
Dobitnika nagrade Saharova so 25. oktobra izbrali vodje političnih skupin in predsednik Parlamenta Antonio Tajani. ...
(0)
Nov 27, 2018
Po svetu zaskrbljeni nad dogajanji v Sloveniji, ...
Na Zelenortskih otokih poteka zasedanje izvršilnega odbora Zveze sredinskih demokratov (Centrist Democrat ...
(2)
Nov 21, 2018
Dr. Milan Zver: Globalni dogovor o migracijah za ...
"Globalni dogovor Organizacije združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ima zavajajoč naslov in ...
(1)
Nov 17, 2018
Romana Tomc: Begunska in migrantska problematika: ...
Humanitarne vize omogočajo iskalcem azila legalen in varen dostop do tretjih držav. Evropski uniji predvsem ...
(0)
Oct 29, 2018
Dr. Vinko Gorenak: Levičarska lingvistika v ...
V času masovnih »nezakonitih migracij«, na prelomu leta 2014/2015, smo bili deležni levičarskega ...
(0)
Oct 26, 2018
Prejemnik nagrade Saharov 2018 je Oleg Sentsov
Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov je letošnji dobitnik nagrade Saharov za svobodo misli. Slovesna ...
(0)
Oct 23, 2018
»Prebujanje ob Špici ali kako postati in ostati ...
Ponedeljkov večer v Celju, točneje na Špici v Celju in ob njej, je bil  prav poseben. Toliko navadnih ...
(0)
Oct 14, 2018
Romana Tomc: Evropa potrebuje plastični "detox"
"V plastiki se dobesedno utapljamo. Evropa mora na področju varovanja okolja s sistematičnim pristopom, tako na strani ...
(0)
Sep 21, 2018
Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: ...
Integrativna medicina združuje komplementarno in šolsko medicino. Je v tej praksi, pri kateri lahko zdravnik in ...
(0)