si

Dr. Milan Zver na Odboru LIBE

Mitja Čander o pomenu knjige za vse, ki stavijo na evropska sredstva

Ilegalne migracije: Bi Jelševar v Kolpo res naselil krokodila?

GDPR

GDPR – vzpostavljanje novega ravnotežja med transparentnostjo in zasebnostjo

znamka

Arnika - vsestransko uporabna zdravilna rastlina na znamki-bloku

23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic

Dan knjige je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. lastnine. Hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mladino, da odkrije užitke branja in pridobi spoštovanje do prispevkov teh, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imajo radi knjige.  Zakaj ravno 23. april? Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje). Unesco je razglasil 23. april za svetovni dan knjige leta 1995. To je simboličen dan za svetovno književnost, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Ta dan je tudi rojstni dan ali dan smrti številnih svetovno znanih in cenjenih literarnih ustvarjalcev: Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Joseph Pla, Rupert Broke, William Wordsworth in Manuel Mejia Vallejo. Čeprav je Unesco 23. april za Svetovni dan knjige razglasil šele leta 1995, pa je ta dan pri Kataloncih že več kot stoletje dan, ko si ljudje podarjajo knjige in cvetje; še posebej zaljubljeni in tisti, ki imajo kako drugače koga v srcu. Prav s to stoletno tradicijo je Unesco povezal svetovni dan knjige, s čimer je hotel pokazati, da je pravzaprav največji dar, ki ga lahko podarimo nekomu, ki ga imamo radi, dobra knjiga.  Na ta dan so se rodili ali umrli tudi mnogi svetovno znani literarni ustvarjalci kot Miguel de Cervantes , William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega ali pa Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon in drugi, s čimer dobi 23. april še bolj žlahten zven.   Nič nenavadnega torej, da svetovni dan knjige praznujemo tudi v Sloveniji. Ne le pisatelji, pesniki, knjižničarji ali bralci, ta dan praznujemo vsi, ki imamo knjigo radi. Knjiga, napisana v domačem, slovenskem jeziku, je bila za naš narod pravzaprav vedno najmočnejše orožje. Pisana beseda nas je oblikovala, postavila temelje naše narodne identitete ter nas uvrstila med tiste velike narode, ki imamo srečo, da lahko zgodbe, porojene iz slovenskih šeg, običajev, navad ali iz izkušenj zgodovine,  zapišemo v slovenskem jeziku. Dragocenost, ki je ni mogoče izmeriti v plačljivih valutah. Knjiga nas namreč pelje k razumevanju in spoznavanju nas samih. Preko nje lahko odkrivamo neizmerno bogastvo slovenskega jezika, ki nam omogoča, da svoja čustva, svoje misli pa tudi svoje bojazni ubesedimo in jih delimo z drugimi ter tako vzpostavljamo dialog, ki je potreben za skupno sožitje. Preko pisane besede odkrivamo bogato kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki in na katero smo upravičeno lahko ponosni. Uči nas spoštovati svoje lastne korenine in lastno kulturo, obenem pa prav ob spoštljivem odnosu do lastne dediščine lahko samozavestno odkrivamo lepote drugih kultur in drugih narodov. In prav odkrivanje lepote drugih nas pelje do razumevanja drugega. In ko razumemo, lahko z drugimi živimo v miru, spoštovanju in medsebojnem sprejemanju.   Vzemimo si torej čas za knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira obzorja.   Knjiga je vez med preteklostjo in prihodnostjo.   Pregovori in verzi o knjigah "Branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje mu da natačnost." Francis Bacon "Najboljša knjiga je najboljša družba." Lord Chesterfield "Avtor mora pisati za mladino svoje generacije, za kritike naslednje generacije in za učitelje za vselej." Francis Scott Fitzgerald  "Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo." Mongolski pregovor "Skrivnost velikih del je, da se ujemata predmet in avtorjev temperament." Gustave Flaubert "Na knjižnjih policah pogrešamo slovarje živalskih govoric." Božidar Eržen "Nobena knjiga ni tako slaba, da ne bi bila za kaj koristna." Plinij "Soba brez knjig je podobna telesu brez duše." Cicero "Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu." Victor Hugo "Le nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti še človek." Ralph Waldo Emerson "Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat." Neznan avtor "Današnje knjige so zvečine videti kot bi bile spisane v enem dnevu, iz knjig, ki jih je človek bral prejšnji večer." Sebastien Roch Nicolas Chamfort "Literatura je posel, v katerem moraš neprestano dokazovati svoj talent ljudem, ki ga nimajo." Jules Renard "Branje je za duha to, kar je telovadba za telo." Richard Steele "Roman ne koristi tistemu, ki iz njega bere preteklost, temveč tistemu, ki v njem vidi prihodnost." Filippo Pananti  "Publika je tako neumna, da rajši bere novo, kot pa dobro." Arthur Schopenhauer "Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti." Francis Bacon "Ni očarljivejšega pohištva od knjig." Sydney Smith "Nikdar ne beri knjige, ki ni stara leto dni." Ralph Waldo Emerson "Knjige imajo enake sovražnike kot človek: ogenj, vlago, živali, čas in svojo lastno vsebino." Paul Valery "Naključje je največji romanopisec..." Honore de Balzac "Na drugem svetu najbrž ni pekla za pisatelje - preveč so trpeli na tem svetu zaradi kritikov in založnikov." Christian Nestell Bovee "Književnik ima samo enega učitelja: to so bralci sami." Nikolaj Vasiljevič Gogolj   KNJIGA Listam po knjigi, mnogo uh že ima, katera ne slišijo, besed, katere ne govorijo, in misli katere kričijo. Vsa je že podčrtana, rumene strani ima, podčrtanke in zamrznjenke prečrtana poglavja, polna klicajev in vprašajev ter pozabljenih oznak. Iščem odgovore, vendar mnogokrat zaman, preveč je še nepopisanih strani, v tej knjigi, katera samo moje roke pozna, ter me sprašuje, kdaj konec sledi, saj je vedno manj, nepopisanih strani. Nato se umakne, na zgornjo polico, tam notri pod srcem. Kdaj bo konec? Neznan avtor

Več

Lenarčič že v Turčiji, za jutri načrtuje nadaljevanje poti

Letalec in okoljski raziskovalec Matevž Lenarčič, ki letos nadaljuje svoje okoljsko-raziskovalne misije Green Light World Flight  je  v ponedeljek 9. aprila ob 8.30 uri poletel  z mariborskega letališča proti Turčiji, kjer je v popoldanskih urah pristal na letališču v kraju  Cappadocia.  Lenarčič je leta 2016 v ultralahkem letalu obletel svet, lani je koncentracije črnega ogljika meril na Alpami in Mediteronom,  za letos pa ima načrtovan polet čez Bližnji vzhod in indijsko podcelino do Kitajske in vrnitev v Slovenijo prek Rusije.   Nadaljevanje poleta je odvisno od vremenskih razmer in dovoljenj.  Lenarčič je za jutri načrtoval nadaljevanje poleta proti Iranu, vendar so trenutne vremenske razmere na tem delu sveta neugodne, zato ni izključena niti sprememba načrtovane rute. V približno 40 dneh namerava najbolj znani slovenski letalec preleti nekaj več kot 20 tisoč kilometrov in pri tem zbrati podatke o koncentracijah črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj klimatskih sprememb. Zbrane podatke bodo potem obdelali v znanstvenem delu ekipe Green Light World Flight, ki jo vodi dr Griša Močnik. Dosedanje rezultate misij so v Lenarčičevi ekipi predstavili na več kot 15-tih konferencah in delavnicah po Evropi, Aziji in Ameriki. Več podatkov o misiji na: http://www.worldgreenflight. com/  

Več

Pred parlamentarnimi volitvami na Madžarskem

Jutri bodo Madžari na parlamentarnih volitvah odločali, kdo jim vladal naslednja štiri leta. Javnomnenjske ankete še vedno napovedujejo uspeh vladajoče stranke Fidesz Viktorja Orbana, čeprav je že dlje časa predmet orkestriranih napadov v evropskem prostoru, pa tudi doma, kjer mu številne nevladne organizacije in socialistična opozicija, financirana z denarjem proslulega madžarskega žida in miljarderja Georga Soorosa, ves čas meče polena pod noge. Zanimivo, da se nekateri slovenski MSM mediji obnašajo kot da so v službi Orbanove opozicije ali pa Sorosevi plačanci, Večer in Dnevnik na primer, ki preteče opozarjalo, da v primeru jutrišnje  zmage Viktorja Orbana Madžare čaka dokončni zdrs v totalitarni režim.  Sporočilo, ki ga je pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem izrekel evropski poslanec dr. Milan Zvez v sinočnji oddaji Odmevi na TV Slovenija, izžarevajo povsem drugačno podobo dogajanj na Madžarskem. Milan Zver je spregovoril o različnih zunanjepolitičnih temah, in sicer najprej glede dogajanj v Sloveniji okoli (ne) priznanja Palestine, nato o stanju slovenske manjšine na Madžarskem in nazadnje še o katalonskem vprašanju. V pogovoru glede aktualnih dogajanj v zvezi z (ne)priznanjem Palestine, je dr. Zver je uvodoma dejal, da je kar nekaj evropskih držav, članic Evropske unije, Palestino priznalo, toda leta 1988, takrat, ko so živeli še v drugačnih pogojih. Samo ena država članica je Palestino priznala kasneje, v tem trenutku pa to znotraj Evropske unije ni aktualno vprašanje. »Je pa res, da Evropska unija veliko pomaga v spravnem procesu med Palestinci in Izraelci,« je dejal evropski poslanec in dodal, da pogoji za priznanje palestinske države v tem trenutku še niso zreli. »Nekoč bodo, a šele takrat, ko se bodo Palestinci dogovorili z Izraelci, ko jih bodo priznali kot državo, ne pa grozili, da jih je treba uničiti, kakor to piše v politični plaftormi Hamasa,« je ob tem poudaril dr. Zver. Pri tem je tudi pojasnil, da je Evropska unija največji donator na območju Palestine, da Palestincem pomaga tudi tako, da jim vzdržuje šole, infrastrukturo, ipd. »Res pa je, da ni politični faktor na tem območju in da, kadar pride do napetosti, stopita v ospredje ruski in ameriški zunanji minister,« je ob tem povedal. V nadaljevanju je pogovor tekel tudi o madžarskih volitvah in slovenski manjšini na Madžarskem, pri čemer je bilo v oddaji večkrat izpostavljeno, da aktualna Orbanova vlada za slovenske manjšine dobro skrbi ter da so močno opazni premiki na boljše. Ob drugih podatkih glede življenja na Madžarskem, je dr. Zver izpostavil prepričanje, da bo Fidesz nadaljeval svojo uspešno politiko. »Pred osmimi leti, ko je Fidesz prevzel oblast, je bila brezposelnost 12 odstotna, država je bila praktično pred bankrotom. Sedaj imajo sladke probleme. Zelo nizko stopnjo brezposelnosti, 4 odstotno gospodarsko rast, velike socialne beneficije za družine, zlasti za mlade, skratka, država je veliko naredila in tudi standard se je v tem času povečal, kar ljudje razpoznajo in zaradi tega ima Fidesz tako veliko podporo,« je ocenil dr. Zver. Ob tem je primerjal tudi Slovenijo in Madžarsko, pri čemer je izpostavil, da je imela Slovenija veliko boljše izhodiščne možnosti kot Madžarska, ko je stopila na pot demokracije in tržnega gospodarstva. »Danes bi morale biti številke bistveno drugačne, v prid Slovenije, pa vidimo, da temu ni tako. Slovenija ne izkorišča dovolj vseh svojih resursov, to je znano. Tranzicija ni najbolj uspela, zlasti na gospodarskem področju. Včasih se čudim, zakaj se v zunanji politiki toliko usmerjamo na Vzhod ali pa na Bližnji vzhod, ne pa na Evropsko unijo. Vendarle imamo 18-krat večjo blagovno menjavo z Evropsko unijo, kakor z Rusijo, pa vendarle zunanjo politiko usmerjamo bolj tja,« je ob tem še povedal dr. Zver. V oddaji so nato spregovorili še o situaciji v Kataloniji in Španiji.  »Zakaj je Evropa tako tiho, ko gre za Katalonijo in Španijo? Slovenci smo pa tistemu referendumu, se ve, zakaj že, ploskali, ampak nič se ni zgodilo, Evropa molči,« je dejal voditelj Slavko Bobovnik, dr. Zver pa je odvrnil, da Evropa molči nasploh, kadar gre za pravice manjšin. »V Evropi deluje parlamentarna skupina, ki se ukvarja s tem vprašanjem, ampak v njej so v glavnem Slovenci, Hrvati, Madžari, Slovaki in torej te nove članice, ki, ki veliko bolj spoštujejo pravice manjšine, ne samo kulturnih, tudi drugih. Kar se pa tiče Katalonije, pa gre za poseben primer. Ni primerljiv s Slovenijo. Katalonija se ni mogla odcepiti od Španije zato, ker niso bile pripravljene stvari. Če bi primerjali vse elemente slovenske in katalonske osamosvojitve, pridemo do bistveno drugačnih spoznanj in rezultatov,« je povedal evropski poslanec. Ob tem je dodal, da osebno meni, da je treba za neuspeh rešitve katalonskega vprašanja, okriviti predvsem politike, ki so vodili odcepitveni proces, ki so bili popolnoma nepripravljeni, nesposobni speljati zgodbo do konca, ne pa Evropske unije kot celote. »Tudi to, da so kasneje celotne politične ekipe pobegnile v druge države, je dokaj neverodostojno za katalonski narod, ki je pričakoval od svojih voditeljev veliko več. V Sloveniji smo se morali za samostojnost boriti, z vojaškimi in policijskimi sredstvi,« je zaključil dr. Milan Zver. 

Več

Jožef Horvat: Zunanja politika Karla Erjavca je izgubljena zunanja politika

Na današnji novinarski konferenci je vodstvo NSi s predsedujočim Matejem Toninom, podpredsednikom Valentinom Hajdinjakom in vodjo poslanske skupine Jožefom Horvatom predstavilo zunanjo in obrambno politiko prenovljenega programa NSi. Prepričani smo, da je za boljšo zunanjo in obrambno politiko potrebno dvigniti obrambni proračun ter začeti graditi zavezništva. Predvsem pa končati z izgubljeno zunanjo politiko Karla Erjavca in izboljšati razmere v Slovenski vojski. Dvignimo obrambni proračun in izgradimo zavezništva Matej Tonin je v začetku povedal, da za boljše delovanje obrambnega sistema potrebujemo prenovljeno Slovensko vojsko. Predstavil je rešitve NSi za to, da bi takšno vojsko tudi dobili. »V NSi bomo dvignili obrambni proračun in vojake izvzeli iz enotnega plačnega sistema,« je povedal predsedujoči NSi. Prepričan je, da če želimo narediti slovensko zunanjo politiko samozavestnejšo, potem potrebujemo močna zavezništva. Zavzel se je za gradnjo zavezništva, ki ga je imenoval “Plečnikov trikotnik”. Gre za zavezništvo med Slovenijo, Avstrijo in Češko. Popravnega izpita za Slovensko vojsko ni več Vodja strokovnega odbora NSi za obrambo Valentin Hajdinjak je predstavil program obrambne in varnostne politike NSi. V začetku je povedal, da Slovensko vojsko potrebujemo, prepričan pa je, da jo moramo zgraditi na novo. Prvi ukrep, ki ga je potrebno storiti, je povečati obrambni proračun. »Takoj je treba zagotoviti vse pogoje, da se ocene Slovenske vojske izboljšajo. Popravnega izpita ne bo več. V NSi smo zato pripravili izčrpen program tudi na področju obrambe in varnosti,« je povedal Valentin Hajdinjak in dodal 10 točk iz programa NSi, ki bi vojski pomagali do tega, da postane moderna. Prepričan je tudi, da je še kako pomembno, da Slovenska vojska ostane del zavezništva Nato, saj nam članstvo omogoča delitev bremen in lažje zagotavljanje varnosti. Zaenkrat je Slovenija varna država, a podpredsednik NSi je prepričan, da je prav v mirnem času potrebno skrbeti za to, da država ne bi postala kar naenkrat ogrožena. »Če se razmere v mednarodni skupnosti bistveno spremenijo, potrebujemo močno Slovensko vojsko. Ukrepati pa moramo zdaj,« je prepričan in dodal: »Slovenija mora tudi v prihodnje sodelovati v mednarodnih aktivnostih ter pomagati pri zagotavljanju miru po svetu, predvsem na Balkanu.« Zunanja politika Karla Erjavca je izgubljena zunanja politika Jožef Horvat je v začetku povedal, da je zunanja politika ena najpomembnejših politik vsake države, saj se z njo gradijo zavezništva. »Kako je z zavezništvi Slovenije lahko oceni vsak sam . V NSi se sprašujemo ali nam države, ki so nam verjele leta 1991, verjamejo tudi danes?« se je vprašal Horvat in dodal: »Zunanja politika pod vodstvom Karla Erjavca je izgubljena zunanja politika.« Dotaknil se je tudi aktualnih problematik na zunanjepolitičnem področju, kjer se mu očita, da ni dovolil razprave o Palestini. »Ta razprava je potekala več ur že na prejšnjih sejah. Ker pa vlada ni zagotovila zakonitosti sklepa, sem moral zadevo v skladu s poslovnikom zaključiti. Od vlade smo več kot zahtevali predlog sklepa o priznanju Palestine. Tega nismo dočakali. Seja, ki jo je sklical Brglez, je bila nezakonita in sramotna za slovensko politiko,« je jasno povedal Jožef Horvat in dodal: »Meni se večkrat očita  da sem jaz tisti, ki zavira priznanje Palestine. To ni res. To so zlonamerna podtikanja. Le vlada je tisti kvalificirani predlagatelj, ki lahko državnemu zboru predlaga priznanje Palestine. Pritisk bi morali vršiti na Mira Cerarja in vlado, ne pa name,« je prepričan Jožef Horvat. Vodja poslanske skupine NSi obžaluje, da je celotno dogajanje v zvezi s priznanjem Palestine prišlo tako daleč, da mu strežejo po življenju. Včeraj je namreč anonimne grožnje, ki jih je prejel po pošti, prijavil policiji. vir: http://nsi.si/

Več

Državni zbor Brglezov Bananastan

Predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat se je na seji odbora glede priznanja Palestine zavzel za spoštovanje načela zakonitosti in zato zavrnil zahtevo predsednika DZ Milana Brgleza, da danes skliče še eno seje odbora, na kateri bi pred petkovo izredno sejo DSZ še enkrat obravnavali priznanje Palestine kot neodvisne države. Brglez, sicer član in podpredsednik SMC, je prisluhnil sredini zahtevi poslancev stranke Levica po sklicu izredne seje, kar pa je Horvat odločno zavrnil. Zato si je Brglez privoščil potezo, primerljivo le z "demokracijami" tipa Belorusija ali Severna Koreja, odstavil Horvata in sam za danes ob 16 h sklical sejo odbora za zunanjo politiko, pri tem pa Horvata obtožil zlorabe poslovnika.   Na začetku sredine razprave na odboru je Jožef Horvat NSi obrazložil celoten potek postopka obravnave predloga sklepa o priznanju Palestine. Pri tem je bil kritičen predvsem do pasivne vloge vlade, ki ni pripravila jasnega stališča do tega vprašanja. Zunanji minister Karl Erjavec pa na drugi strani politične interese svoje stranke meša z uradno zunanjo politiko Republike Slovenije. Jožef Horvat je zelo jasno napovedal: »Striktno in z matematično natančnostjo bom spoštoval vladavino prava, slovensko zakonodajo in mnenje zakonodajno-pravne službe.« Vodja Zakonodajno-pravne službe je na seji odbora ponovila mnenje službe, da predlagani sklep o priznanju Palestine ni v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, nima zakonske pravne podlage, ki je potrebna za priznanje tuje države, ter je zato nezakonit. Poleg tega, da vlada ni pripravila jasnega stališča do vprašanja priznanja Palestine, je težava tudi v dejstvu, da je v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah edini kvalificirani predlagatelj priznanja tuje države prav vlada. Ker sklepa o priznanju ni predlagala vlada, ki opravlja le tekoče posle, ampak poslanska skupina Levice, ki te pristojnosti nima, je ta brez ustrezne pravne podlage in zato nezakonit. Edina zakonita razrešitev tega vprašanja je bila ugotovitev, da pravne podlage za odločanje o predlogu sklepa o priznanju ni. To je na predlog predsednika odbora Jožefa Horvata s sklepom potrdil tudi Odbor za zunanjo politiko. Za sklep je glasovalo 10 poslancev, le 6 jih je bilo proti. Čeprav so za tak sklep glasovali tudi poslanci SMC, proti je, slep in gluh na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ, kot član glasoval Brglez, je sledil interni "parlamentarni udar." Brglez je odstavil Jožefa Horvata, sam sklical sejo odbora, njeno vodenje naj bi prevzela dosedanja Horvatova namestnica, poslanka Desusa Julijana Bizjak Mlakar. Kaj je v ozadju kravjih kupčij z izsiljevanjem sprejetja sklepa o priznanju Palestine kot samostojne države, o katerem naj bi odločali poslanci DZ na petkovi izredni seji, vedo Brglez, Erjavec, Židan in še kdo.  

Več

April 2018 - mesec krajinske arhitekture

V okviru prireditev - 2018 - evropsko leto kulturne dediščine organizira Društvo krajinskiharhitektov Slovenije serijo dogodkov v mesecu aprilu 2018 pod skupnim naslovom Mesec krajinske arhitekture. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije aprila že enajsto leto zapored obeležuje Mesec krajinske arhitekture, ko želi z organizacijo številnih dogodkov strokovno poslanstvo in delo približati širši javnosti. Osrednjo pozornost v letu 2018 namenja odkrivanju, raziskovanju in interpretaciji kulturne dediščine, in se tako pridružuje praznovanju Evropskega leta kulturne dediščine. Podrobnejši opis dogodka Krajinski arhitekti s svojim znanjem in delom na različnih področjih in ravneh urejanja prostora prispevajo h kakovosti, varstvu in razvoju krajin, javnih in zasebnih, v urbanem in naravnem okolju. V aprilu, svetovnem mesecu krajinske arhitekture, širijo svoje poslanstvo tudi med širšo zainteresirano javnost in predstavljajo svoje prispevke k urejanju prostora in kakovosti okolja. Letošnji program vključuje raznolike dogodke po vsej Sloveniji, od predavanj in pogovorov, do vodenih ogledov, sprehodov in vožnje z ladjico. Zvrstilo se bo več kot štirideset dogodkov, med katerimi bi želeli posebej izpostaviti: Pogovor z bivšimi predsedniki Društva krajinskih arhitektov Slovenije (5. aprila 2018) in Srečanje s krajinskimi arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (12. aprila 2018). Pogovor z nekdanjimi predsedniki DKAS bo hkrati svojevrsten odmev na lansko praznovanje 25. obletnice delovanja DKAS v Lendavi. S predsedniki se bo 5. aprila 2018 od 18:30 dalje v Mestni knjižnici Ljubljana (Enota Šiška, Trg komandanta Staneta 8) pogovarjala dr. Petra Vertelj Nared. Pogovoru bo sledila otvoritev fotografske razstave iz dveh tematskih fotografskih natečajev DKAS (Kulturna krajina in strukture v krajini, 2013 in Oblikovane krajine, 2017). Značilnosti in posebnosti svojega področja dela, izhodišča in problematiko ohranjanja vrtnoarhitekturne dediščine in kulturne krajine ter konkretne primere iz prakse bodo predstavili krajinski arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod vodstvom mag. Mary Lah 12. aprila 2018 ob 11:00, v prostorih Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani (Trg francoske revolucije 3). Koledar dogodkov se bo na internetni strani DKAS sproti dopolnjeval, o posameznih dogodkih bodo DKAS in organizatorji obveščali tudi preko lokalnih medijev in družabnih omrežij (Facebook, Instagram), sledite tematskim oznakam: #WLAMSI2018 #MKA2018 #DKAS. Več informacij najdete na http://dkas.si/   

Več

Maščevanje Slovencev (Gradivo za 1. april)

Tragedija dveh Rusov, očeta dvojnega vohuna in njegove hčere, v Angliji sproža v demokratičnem svetu hudo in za Putina zelo neugodno reakcijo. Republika Slovenija se ni vključila v izganjanje  ruskih diplomatov, ampak je zgolj poklicala domov svojega veleposlanika. Mi smo obzirni do velike slovanske države, naših slovanskih bratov, odkaterih smo stoletja sprejemali kulturo in smo jim za njo hvaležni. Če ne bi bilo Rusije, bi jo bilo treba v interesu Slovencev ustanoviti. Zaradi tega nismo odpoklicali našega veleposlanika iz Moskve, ampak zaradi Velike noči. Ne zaradi ruskega zastrupljanja v Angliji, ampak skrbi, da ne bi jedel jajc iz baterijske reje in šunke nekontroliranega porekla. Republika Slovenija ne samo ne bo izgnala ruskih diplomatov, ampak se vse bolj nagiba k mnenju, da se je nesrečni ruski dvojni vohun skupaj z hčero sam zastrupil po navodilih angleške obveščevalne službe. Ta jo hoče oblatiti in zmanjšati njeno mednarodno moč in predvsem neskončen ugled. Rusija je namreč država,  ki najbolj spoštuje mednarodne pravne akte, je najbolj miroljubna. To dokazuje njena dejavnost v Siriji, Ukrajini, sploh po svetu. Če ne bi bila tako aktivna, bi bil svet že v tretji svetovni vojni. Trdijo, da Slovenija nima filozofije zunanje politike, da se ne drži določil članstva NATO-a in Evropske zveze… Ravno nasprotno. Če ne bi bila Slovenija tako dosledna članica mednarodnih organizacij, ne bi bila tako uspešna v uresničevanju določil arbitražnega sodišča. Uporabiti mora vsa sredstva in silo, da se to ne bi dogajalo prehitro in bi imeli od tega škodo. Prav zaradi tega slovenski ribiči še sedaj ne lovijo v slovenskem delu Piranskega zaliva. Tako ne izzivajo Hrvatov, predvsem pa se ekološko obnašajo in ribe varujejo, namesto, da bi jih lovili. Pri tem uživamo vso podporo Rusije. Zato je res nesmiselno, da bi jo obtoževali. Slovenija nikoli ne bo pozabila velike sovjetske pomoči pri vzpostavitvi najnaprednejšega režima na svetu, ki se je oblikoval v Titovi Jugoslaviji. Ni zamanj vsa Primorska polna napisov naš Tito. Po Titu Tito in načela proletarskega internacionalizma, ki jih je formuliral nepozabni in neponovljivi voditelj sovjetske države in njene mogočne komunistične partije boljševikov Leonid Brežnjev, so vir našega bitja in žitja. Putinova Rusija je zadnji ostanek nekdanjega družbenega reda, ki je že na zemlji obljubljal nebesa. Res  gre njenemu predsedniku javno na bruhanje, ko sliši besedo komunizem, Stalina pa prenaša samo takrat, kada je to v povezavi z ugledom in močjo Sovjetske zveze, toda to je v duhu Leninove taktike.. Zato je to samo videz, intimno v resnici najglobje pripada idejam marksizma-leninizma. To slovenski levičarji najbolje vedo. Zato vsi na vsakoletne proslave zmage nad nacifašizmom v Moskvi. To mora Slovencem poslati tako sveto kot muslimanom obiskovanje Meke. To je ena plat našega globoko premišljenega odnosa do Putinove Moskve in prezira  do zatohle angleške monarhije. Odločilna je seveda druga, ki pa je javno ne razglašamo. Pred tremi leti smo se spominjali sto letnice Londonskega pakta s katerim so nam Angleži skupaj z Italijani po I. svetovni vojni  odrezali skoraj pol Slovenije. Ne smemo pozabiti angleške krivde za koroški plebiscit zaradi katerega smo izgubili Koroško. Še malo, pa koroških Slovencev ne bo več! .Prisilili so nas v sramoten in AVNOJ-u nasproten sporazum Tito - Šubašič. Po II. svetovni vojni so nam zaradi njihove poslovične hudobije z Koroške vrnili domobrance, da so se morali sami pobiti in skakati v opuščene rudniške jame, nato pa so za to okrivili komuniste, ki jim še lasu niso skrivili. Oni so bili samo odporniki.  Leta 1991 so začasno krivično izgubili oblast in jo sedaj v mukah na novo vzpostavljajo. Z Londonskim sporazumom in drugimi mednarodnimi akti so nas okrnili za velik del slovenskega Primorja in ustvarili konflikt z Hrvati, ki nas sedaj utegne pogoltniti. Dobro, da imamo Rusijo. Slovenci poznamo našo zgodovino, vemo, kdo nam je v zgodovini največ škodil. Zakaj bi jih sedaj podpirali? Maščevanje je sladko! Naj tudi oni enkrat trpijo! Bodo vsaj vedeli, kako je nam! Dr. Stane Granda

Več

Facebook: Zuckerberg naj odgovori na vprašanja poslancev

»Močno sem zaskrbljen zaradi obtožb, da je Cambridge Analytica iz Facebookovih uporabniških računov pobirala osebne podatke brez privoljenja. Ob tem se pojavljajo etična vprašanja, ki se tičejo odgovornosti pomembnih digitalnih platform,« je dejal predsednik Parlamenta Antonio Tajani. Britansko podjetje Cambridge Analytica je s pomočjo aplikacije dobilo podatke o aktivnosti 50 milijonov uporabniških računov na Facebooku, ne da bi ljudje za to vedeli ali dali privoljenje. Podjetje je svoje storitve volilnega marketinga ponujalo udeležencem v volilnih kampanjah v Veliki Britaniji (brexit) in na zadnjih predsedniških volitvah v ZDA. »Ne gre le za kršitev varstva osebnih podatkov, ampak za kršitev zaupanja, ki ogroža delovanje demokracije,« je bil jasen Tajani. »Marka Zuckerberga sem povabil v Parlament, da stvar razloži. Naša dolžnost je, da branimo pravice državljanov, in da jih informiramo, še posebej v zvezi s tako občutljivimi vprašanji, kot je varstvo podatkov,« je dejal predsednik Parlamenta. Varstvo osebnih podatkov v EU Parlament se je v več primerih zavzel za strožje ukrepe za varovanje podatkov državljanov EU: - v zakonodajo o zbiranju podatkov o letalskih potnikih (PNR) za boj proti terorizmu je vnesel določila, ki bolje varujejo občutljive osebne podatke- leta 2014 je po razkritjih o množičnem nadzoru ZDA nad komunikacijami pozval k prekinitvi dogovora med EU in ZDA o pretoku osebnih podatkov Safe Harbour; leta 2017 je Parlament od Evropske komisije zahteval, naj preveri, ali je naslednik Safe Harbour, Privacy Shield, skladen z varstvom podatkov državljanov EU- Parlament je sprejel splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ki državljanom daje večji nadzor nad tem, kdo ima dostop in kako lahko uporablja njihove podatkeParlament in države EU se sicer sedaj pogajajo o spremembah direktive o zasebnosti v elektronskih komunikacijah (ePrivacy), ki bo še zaostrila pogoje, pod katerimi lahko podjetja zbirajo in obdelujejo podatke ter na tej podlagi uporabnikom prikazujejo oglase.

Več

Jožef Horvat: Slovenija naj sledi drugim državam EU in izžene ruske diplomate

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je danes napovedal sklic seje odbora zaradi usklajene diplomatske akcije članic EU z izgonom ruskih diplomatov, ki se mu Slovenija ni pridružila. Sporočil je stališče NSi, da bi Slovenija morala ruske diplomate izgnati. Vodja poslanske skupine NSi pa je poudaril tudi, da vlada sama ne sme sprejemati nikakršne odločitve. Zaradi ruske vpletenosti v napad z živčnim plinom v Veliki Britaniji je usklajeno diplomatsko akcijo sprožilo 16 članic EU in še štiri članice Nata – ZDA, Kanada, Norveška in Albanija. Na ta način so se na dejanje Rusije zelo ostro odzvale, z izgonom ruskih diplomatov. Jožef Horvat je prepričan, da bi morali razpravo o tem opraviti tudi v Sloveniji. »Slovenija ta trenutek nima vlade s polnimi pooblastili. Imamo pa zakon o zunanjih zadevah, ki pravi, da zunanjo politiko usmerja državni zbor. V tem primeru bi bilo prav, da bi vlada prišla vprašati državni zbor, kaj naj naredi. Naj ruske diplomate izžene ali ne,« je povedal in dodal: »Vlada v odstopu ne sme sama sprejemati prav nobene odločitve, ampak mora o tem odločati državni zbor. Moja vloga kot predsednika odbora za zunanje zadeva pa je, da odbor skličem in poslancem dovolim o tej tematiki soočiti argumente.« V imenu NSi je Horvat izrazil stališče: v kolikor hoče Slovenija biti ena izmed jedrnih držav Evrope, potem naj tudi ravna kot jedrne države EU. »To pomeni, da bi po našem mnenju Slovenija morala razmisliti ali naj ruske diplomate izžene ali ne. Mi smo prepričani, da bi morala Slovenija izgnati ruske diplomate,« je pojasnil vodja poslanske skupine NSi.

Več

Svet

pred 4 dnevi
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih ...
Dan knjige je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne ...
(0)
Apr 10, 2018
Lenarčič že v Turčiji, za jutri načrtuje ...
Letalec in okoljski raziskovalec Matevž Lenarčič, ki letos nadaljuje svoje okoljsko-raziskovalne misije Green Light ...
(0)
Apr 07, 2018
Pred parlamentarnimi volitvami na Madžarskem
Jutri bodo Madžari na parlamentarnih volitvah odločali, kdo jim vladal naslednja štiri leta. Javnomnenjske ...
(0)
Apr 06, 2018
Jožef Horvat: Zunanja politika Karla Erjavca je ...
Na današnji novinarski konferenci je vodstvo NSi s predsedujočim Matejem Toninom, podpredsednikom Valentinom ...
(0)
Apr 05, 2018
Državni zbor Brglezov Bananastan
Predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat se je na seji odbora glede priznanja Palestine ...
(0)
Apr 02, 2018
April 2018 - mesec krajinske arhitekture
V okviru prireditev - 2018 - evropsko leto kulturne dediščineorganizira Društvo krajinskiharhitektov ...
(0)
Mar 30, 2018
Maščevanje Slovencev (Gradivo za 1. april)
Tragedija dveh Rusov, očeta dvojnega vohuna in njegove hčere, v Angliji sproža v demokratičnem svetu hudo in za ...
(2)
Mar 28, 2018
Facebook: Zuckerberg naj odgovori na vprašanja ...
»Močno sem zaskrbljen zaradi obtožb, da je Cambridge Analytica iz Facebookovih uporabniških računov ...
(0)
Mar 27, 2018
Jožef Horvat: Slovenija naj sledi drugim državam ...
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je danes napovedal sklic seje odbora zaradi ...
(0)
Mar 27, 2018
27. marec je svetovni dan gledališča
V 2016 je bilo v Sloveniji izvedenih vsak dan povprečno 13 dramskih in gledaliških, 5 lutkovnih in 1 predstava ...
(0)
Mar 25, 2018
Ekonomski pomen turizma v Sloveniji, Evropi in po ...
Banka Slovenije je v preteklih dneh objavila vrednost izvoza potovanj za mesec januar 2018.  Rast januarja letos je ...
(0)
Mar 24, 2018
Ne pozabite, to noč je treba uro prestaviti za ...
Ne pozabite, ta noč bo krajša za 60 minut, kajti ob 2. bo ura že 3, ker smo dali slovo zimskemu času in ...
(0)