si

Komnentar

Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež

Obvestila

ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V MARIBORU - PRIČETEK DEL

Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini (Prekmurju)

Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija

Komentar

Slovenci v Slovenski krajini (99 let potem)

56. AGRA - Sejem nove generacije

V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove generacije, so napovedali organizatorji AGRE, ker sodi med najpomembnejše kmetijsko živilske sejme v tem delu Evrope. 56. AGRA bo izpostavila bo mlade v agroživilstvu, generacijsko prenovo, inovativnost, znanje in povezovanje. Odgovarjala bo na izzive preživetja in blagostanja v prihodnosti in odpiral nove razvojne perspektive kmetijstva, samooskrbe in zdrave prehrane. Ob mladih kmetih bodo vabili hrana iz naše bližine, ekološko kmetijstvo, ekološki pridelki za gastronomijo, digitalizacija v pridelavi in predelavi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in kmetijska tehnika za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje. Država partnerica bo Makedonija s svojo kulinarično, vinsko in turistično ponudbo. Ob njej se bodo z nacionalnimi in regionalnimi nastopi predstavile Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Indija. Na 71.300 m2 razstavnih površin bo novosti in vrhunske blagovne znamke s področja kmetijske tehnike, pridelave in predelave živil ter prehrane predstavilo več kot 1.840 razstavljavcev iz 32 držav. Najboljše rejske prakse bodo poosebljale razstave avtohtonih in v Sloveniji razširjenih kmetijskih pasem živali v hlevih in z atraktivnimi predstavitvami na maneži s poudarkom na mladih gospodarjih prevzemnikih. V polnem razcvetu bodo vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje, posvečeni tudi novemu, slovenskemu in svetovnemu Dnevu čebel. V svoje okrilje bo ob Vinskem hramu prvič vabil novi Medeni hram. Sejemsko dogajanje bo tehtno z aktualnimi strokovnimi posveti, poslovnimi, stanovskimi in družabnimi srečanji ter družabno s tržnicami, pokušnjami, tekmovanji in zabavnimi dogodki. Sejem bo odprt do 30. avgusta.

Več

Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost mladih mora poskrbeti država.«

Pred 12. avgustom, svetovnim dnevom mladih, je v sporočilu za javnost evropska poslanka Romana Tomc med drugim zapisala, da je država tista, ki bi morala poskrbeti za ekonomsko in socialno varnost mladih.  Po vsem svetu 12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih, ki je namenjen opozarjanju in razpravi o težavah, s katerimi se soočajo mladi. V Sloveniji imajo sicer ogromno možnosti za svoj osebni razvoj, a vseeno obstajajo izzivi, na katere je potrebno poiskati odgovore: pomanjkanje delovnih mest, predvsem v določenih strokah, nefleksibilen stanovanjski trg in pozna selitev od staršev, posledično pa tudi pozno odločanje za družine, kar pa je tudi že demografski izziv. Veliko mladih se zato odloči za alternativo - selitev v tujino, kjer je priložnosti zanje več.  Stanje na področju zaposlovanja mladih se je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji sicer nekoliko izboljšalo, a izzivi ostajajo. Trend prekarnosti se je zakoreninil med njimi: "Res je, število brezposelnih se je sicer zmanjšalo, a vprašanje, ki ostaja je, na račun česa? Številni mladi so zaposleni prekarno, kar pomeni, da nimajo rednih pogodb, ki bi s seboj prinesle tudi neko socialno in ekonomsko varnost ter druge ugodnosti. Prav tako je veliko izobraženih mladih odšlo v tujino, kjer običajno za višje plačilo opravljajo dela za nižjo izobrazbo, soočamo se tudi s pomanjkanjem številnih potrebnih kadrov. Je torej zmanjšanje brezposelnosti res tako velik dosežek, kot ga nekateri oglašujejo," se sprašuje evropska poslanka Romana Tomc.  "Mladi, ki so zaposleni s prekarnimi pogodbami, se pogosto soočajo s šibkim socialnih statusom in niso upravičeni do kreditov, da bi si lahko uredili stanovanjski problem, številni izmed njih se prav zaradi neurejene socialne varnosti ne odločijo za ustvarjanje družine," dodaja Romana Tomc. Prekarnost je v nekaterih primerih tudi svobodna odločitev (večinoma) tistih, ki delajo v iskanih in dinamičnih poklicih, in si želijo ostati neodvisni, kar je seveda včasih dobrodošlo. Težava nastane, ko delodajalci, predvsem zaradi visoke obremenitve dela, ne želijo zaposlovati po klasičnih pogodbah in te delavce izkoriščajo. To pa so primeri, ki bi jih morale odkrivati in kaznovati inšepkcijske službe. Nove oblike dela so posledica številnih sprememb na trgu dela in hitrega tehnološkega razvoja. "Mladi si zaslužijo državo, ki bo poskrbela za njihovo ekonomsko in socialno varnost, kjer si bodo lahko ustvarili družino in živeli v miru. Naloga politike pa je, da jim to tudi omogoči," zaključuje evropska poslanka Romana Tomc. http://www.romanatomc.si/

Več

EU poslanka Romana Tomc pri Slovencih v Kanadi

Evropska poslanka Slovenske demokratske stranke Romana Tomc je te dni obiskala kanadske Slovence, ki živijo v Torontu in okolici. S slovensko skupnostjo se je pogovarjala o njihovem življenju in delu, spregovorili pa so tudi o tem, kaj lahko matična država Slovenija naredi za njih oziroma kaj od Slovenije pričakujejo.Romana Tomc se je srečala s predstavniki Vseslovenskega kulturnega odbora, ki je krovna organizacija Slovencev v kanadskem Ontariu in povezuje več različnih organizacij, ki ohranjajo slovensko kulturo in slovenski jezik. Na srečanju, ki je potekalo v prostorih slovenske župnije Brezmadežne, se je zbralo okoli 30 predstavnikov teh društev in organizacij, pogovor in druženje pa je trajalo krepko preko predvidenih časovnih okvirjev. Želijo si poslanca v slovenskem parlamentu Kanadski Slovenci so ponovno izrazili željo, da bi v Državnem zboru Republike Slovenije dobili poslansko mesto tudi Slovenci, ki živijo na tujem. Romana Tomc jim je povedala, da je ravno to tudi del volilne zaveze in programa Slovenske demokratske stranke, to je poslansko mesto za predstavnika slovenske manjšine in Slovencev po svetu. SDS se namreč zaveda pomena in velikega bogastva okoli pol milijona Slovencev, ki živijo zunaj meja republike Slovenije. Slovence v Kanadi zanima dogajanje v Sloveniji, kljub temu, da so preko svetovnega spleta v stiku z domovino, pa si želijo več osebnih stikov in vsak obisk iz Slovenije jih razveseli. Ko spremljajo politično dogajanje v Sloveniji v tem času po volitvah, ne morejo razumeti, kako stranka, ki je zmagala na volitvah, ne more sestaviti vlado, prav tako ne morejo dobro razumeti slovenskega volilnega sistema. V Kanadi so politične razmere bolj čiste in transparentne, tri glavne politične stranke se izmenjujejo v raznih koalicijskih oblikah na oblasti in takšnih težav, kot jih imamo sedaj v Sloveniji, Kanadčani ne poznajo. Slovenci v Kanadi s svojim radijskim programom Romana Tomc je bila tudi gostja na Radiu Glas kanadskih Slovencev v Torontu. Tudi tam je spregovorila o aktualnem dogajanju v Sloveniji in Evropski uniji, o sporazumu CETA, migracijah, staranju prebivalstva v Sloveniji in demografskih trendih v naši državi. Ta slovenski radio deluje od leta 1991 v okviru multikulturnega radia CHIN  Toronto, ki oddaja v 30 jezikih in je zelo pomemben medij pri obveščanju Slovencev v Kanadi, preko spleta pa ga lahko poslušamo tudi v Sloveniji. Dan po pogovorih s predstavniki slovenske skupnosti pa je evropska poslanka Romana Tomc obiskala tudi dom Lipa, slovenski dom starejših občanov, ki so ga z lastnimi prispevki zgradili Slovenci, ki živijo v Kanadi. Izjemno lepo urejen dom kaže na odgovornost slovenskega življa v tej oddaljeni državi, ki je s postavitvijo tega doma v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razmišljal tudi o preživljanju starosti. Dom vzdržujejo Slovenci sami, tudi s pomočjo raznih donacij.   Sicer pa v celotni Kanadi živi okoli 11 tisoč Slovencev. Prisotni so v večjih mestih na vzhodu in zahodu države, značilna je precej razpršena poselitev, največ Slovencev pa je v Torontu, Hamiltonu, Montrealu in Winnipegu. Prvi val priseljevanja Slovencev v Kanado je bil v 90. letih 19. stoletja, drugi val med obema vojnama, v času gospodarske krize v letih od 1924 do 1930, tretji val pa od 1958 do 1970. Mladi Slovenci se tudi danes preseljujejo v Kanado in mnoga slovenska društva, ki predstavljajo steber socialnega in društvenega življenja, jim pri teh novih izzivih tudi pomagajo.  Vir: https://www.sds.si/

Več

So trgovinske vojne uvod v novo krizo? Nevarne stranpoti svetovne trgovine.

Neracionalnost dejanj politikov ter igranje s čustvi državljanov najbolje odraža dogajanje na področju svetovne trgovine. Država, ki je opredelila temeljeSvetovni trgovinski organizaciji (WTO), je tista, ki je s sprejetjem unilateralnih potez o uvedbi carin na nekaj proizvodov poskrbela za sprejetje protiukrepov pri drugih državah. Logika povratnega odgovora je s politicnega vidika še nekako razumljiva, z gospodarskega pa izrazito škodljiva, saj ne upošteva, da so temeljsvetovnega gospodarstva postale multinacionalke s proizvodnimi lokacijami po celem svetu, katerih lastniki so globalni delnicarji, ki so v največji merivarcevalci iz bogatih, razvitih držav. Svetovna proizvodnja v marsikateri dejavnosti temelji na kompleksniverigi vrednosti, ki je nastala kot posledica stroškovne razlike nastanka dolocenega dela proizvodnega ali storitvenega procesa. Spodnji del verige proizvodnje tako pogosto nastane v azijskih državah, najbolj pa seoplemeniti pri koncnem proizvajalcu oziroma ponudniku. To je nastalo kot posledica iskanja najboljše ekonomike za končnega kupca, ki je za iskanje določene kvalitete željan plačati najnižjo možno ceno.Pri nekaterih zelo kompleksnih proizvodih, kot so na primer avtomobili premijskih znamk, obstaja proizvodnja zgolj na eni ali dveh lokacijah, saj je proizvodnjo tako zahtevnih proizvodov težko replicirati. Takšni proizvodi tudi nimajo veliko tekmecev, zato morebitni dvigi cen bistveno ne znižajo povpraševanja po teh izdelkih. Na vrsto ameriških kmetijskih pridelkov zdaj veljajo carine V luči povedanega je prav, da smo nekoliko natancnejši pri opisu, kaj tocno se je zgodilo na področju carin v zadnjih mesecih. S 1. junijem 2018 sozačele veljati dodatne carinske dajatve na uvoz določenih vrst jekla in aluminija iz držav clanic EU, Kanade in Mehike, in sicer v višini 25 odstotkov za jeklo in 10 odstotkov za aluminij. Trajno izvzetje velja samo za Argentino, Avstralijo, Brazilijo in Južno Korejo, s katerimi so ZDA dosegle ustrezen dogovor (z nekaterimi v obliki kolicinske omejitve uvoza v ZDA). Pri tem veljapogoj, da se carina aplicira na izdelek po državi porekla ter ne po državi, iz katere je izvožen, kar pomeni, da je posreden uvoz evropskih izdelkov preko denimo Brazilije v ZDA vseeno obremenjen s carino. Podjetja, ki so prizadeta, lahko zaprosijo za izvzetje iz placila dodatnih carinskih dajatev za vsak posamezen proizvod preko Ministrstva za trgovino ZDA. Glede uveljavljanja izvzetij se lahko povežejo s kupci oziromaposlovnimi partnerji v ZDA. Kot odgovor na sprejetje teh carin je Evropska komisija 20. junija sprejela 25-odstotne carine na nekatere ameriške proizvode, kot so doloceni izdelkiiz jekla in aluminija, sladka koruza, bel fižol, koruza, riž, arašidovo maslo, nekatere konzervirane brusnice, pomarancni in brusnicni sok, viski bourbon in drug viski, tobačni proizvodi, nekateri kozmetični izdelki, nekatera oblacila in obutev, motorna kolesa, jadrnice,čolni in igralne karte (za zadnje velja 10-odstotna carina). Od 22. junija tako že veljajo carine na te izdelke. Od 1. junija 2021 (peti dan po tem, ko Svetovna trgovinska organizacija (WTO) sklene, da zašcitni ukrepi ZDA niso v skladu z dolocbami WTO) bodo uvedene še dodatne carinske dajatve (od 10 do 50-odstotne) na nekatere druge proizvode, kot sopreostale konzervirane brusnice, viski, etericna olja, mešanice dišav, nekateri kozmeticni izdelki, nekateri tekstilni materiali, še nekatera oblacila in obutev,vrtni dežniki, posoda iz porcelana in keramike, steklo, ogledala, kelihi, diamanti, nakit, palice iz legiranih jekel, profili in plošce iz aluminija, pomivalni in pralni stroji, primarne celice, drugi stroji in naprave s posebnimi funkcijami, motorna vozila za prevoz blaga, motorna kolesa, ribiška plovila, plovila na zrak,motorni colni, sedeži, posteljnina, deli svetil. Carina na vozila bo resen preizkus za obe strani Naslednja velika nevarnost izvira iz uvedbe carin na vozila iz Evrope. Po navedbah WSJE naj bi tarifaznašala celo 25 odstotkov. V Evropi letno proizvedemo 20 milijonov osebnih vozil, od katerih je en milijon izvoženih v ZDA. Pri tem se je proizvodnjaevropskih multinacionalk na ameriških tleh v zadnjih petih letih mocno povecala. Ironija pri uvedbi morebitnih kasnejših evropskih protiukrepov pri vozilih je ravno v tem, da dolocene tipe vozil, proizvedene s strani evropskih multinacionalk na ameriških tleh, celo uvažamo v Evropi, ker je pac to najbolj ekonomicno pred uvedbo carin. Ali bo po uvedbi carin drugače, je torej ključno vprašanje. V kolikor so uvedene carine zacasnega značaja, smo lahko prepričani, da bodo višje carine pomenile zmanjšano povpraševanje po teh izdelkih (na racun tistih, ki niso ocarinjeni tudi iz drugih držav), višje cene koncnih izdelkov (višje cene jekla inaluminija bodo zmanjšale konkurencnost ameriških avtomobilistov) ter s tem ponoven prihod inflacije. Koliko je smiselna zadnja ameriška poteza z vidika ustvarjanja novih delovnih mest, najbolje pojasni 3,8-odstotna ameriška stopnja brezposelnosti, ki jenajnižja po letu 2000. V maju je bil povprečni tedenski zaslužek delavca v zasebnem sektorju 930 USD bruto, kar je bilo 3 odstotke več medletno. Še vec zaposlovanja na pregretem ameriškem trgu dela tako lahko le spodbudi plačna pričakovanja, rast cen (predvsem storitev, delno tudi blaga zaradi carin) ter prisili ameriško centralno banko FED k hitrejšemu dvigu centralne obrestne mere. To pa pomeni globalen pritisk na rast vseh obrestnih mer ter morebiti zaton obdobja rekordnih obrestnih mer, kakor smo ga poznali do sedaj. Trgovinska vojna med glavnima velesilama Napovedi Trumpove administracije o uvedbi carin na uvoz kitajskega blaga so se uresničile, kot tudi kitajski odgovor. Trgovinska vojna se krepi in bi lahko zajela še druge proizvode in druge države. Zgodovinske izkušnje kažejo, da bi se lahko svetovna gospodarska rast samo v letošnjem letu zmanjšala za cetrt odstotka (za 180 milijard evrov) ter v naslednjem za pol odstotka (za 360 milijard evrov). Mednarodna trgovina, svetovni potrošnik in poslovne investicije bodo pri tem najbolj prizadete, še posebej na srednji in daljši rok. Zaradiizvoza na zalogo pa napovedi novih carin navidezno pospešujejo aktualno gospodarsko rast, a za ceno nižje v prihodnosti. Ameriško gospodarstvo na steroidih Ameriško-kitajsko zaostrovanje ni v interesu globalnega gospodarstva, še manj evropskega, kajti ameriško pregrevanje, ki je tudi posledica velikega trošenja države (fiskalni stimulus), se lahko slej ko prej odrazi v izrazitem padcu povpraševanja po uvoženih izdelkih. ZDA so še vedno največji svetovni uvoznik blaga, saj predstavljajo 18 odstotkov celotnega uvoza, EU kot celota pa 15 odstotkov. Aktualna gospodarska ekspanzija je tudi druga najdaljša v ameriški zgodovini in ce nas zgodovina lahko kaj nauci, je to, da se v nekoliko spremenjeni obliki ponavlja. Verjetnosti izbruha recesije v ZDA tako v obdobju naslednjih nekaj let ne moremo zanesljivo izkljuciti, pri cemer je razlog za skrb lahko tudi visoka zadolženost ameriških korporacij (73 odstotkov BDP). Te so se zadolžile tudi za odkupe lastnih delnic, s čimer so povečevale rast dobicka na delnico. (Bojan Ivanc, Glas gospodarstva, 7-8/2018) Zanimivo bo videti kakšni bodo dejanski rezultati včerajšnjega sestanka med Junckerjem in Trumpom. Že dolgo pa je znano: v trgovinski vojni ni zmagovalca - poraženci so vsi (kupci) .

Več

Romana Tomc: Slovenija se problema starajoče družbe premalo zaveda!

Na zemlji danes prebiva nekaj več kot 7 milijard ljudi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je od leta 1950 število prebivalcev sveta kar potrojilo, do leta 2100 pa lahko pričakujemo še dodatno rast, tokrat za polovico. Hitra rast je predvsem posledica daljše življenjske dobe, kar s seboj pripelje nove izzive in vprašanja. Prav z namenom razmisleka o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, so Združeni narodi 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva. Eden izmed najbolj očitnih izzivov prebivalstva, s katerim se sooča tudi Evropa, je staranje razvitih družb. »Naše prebivalstvo se stara, prav kmalu lahko ta grožnja pripelje do izjemno hudih posledic. Evropejci, oziroma tisti, ki imamo tisočletne korenine v Evropi, imamo v povprečju precej manj otrok kot tisti, ki se v Evropo priseljujejo z drugih celin, zato bo v generaciji ali dveh lahko slika prebivalstva popolnoma drugačna. Glede na to, da ima Slovenija enega najslabših demografskih trendov v vsej Evropi, je ta grožnja za nas še večja,« ob tem opozarja evropska poslanka Romana Tomc. S staranjem prebivalstva se veča potreba po aktivni delovni sili, ki bi polnila pokojninsko blagajno. Nekateri želijo prihodnost Evrope reševati z migracijami, vendar Romana Tomc meni, da to ni pravi način: »Migranti in begunci trenutno predstavljajo predvsem veliko breme, saj večina izmed njih v pokojninske blagajne ne prispeva ničesar. Zato je treba rešitve iskati drugje. Države sprejemajo različne ukrepe za zagotovitev vzdržnosti svojih pokojninskih sistemov in za spodbujanje rodnosti, od njih pa bi se lahko marsikaj naučila tudi Slovenija. Prav to bo eden glavnih izzivov nove vlade.« Letošnji svetovni dan prebivalstva sicer poteka pod geslom »Načrtovanje družine je človekova pravica«: »Ženske imajo pravico, da se same odločijo za družino, prav tako moški, to je zapisano tudi v naši ustavi. Pari se pogosto znajdejo pred težkim vprašanjem, kako uskladiti družino s službo, z načinom življenja. Prav je, da je odločitev popolnoma v njihovih rokah, vendar pa danes dobimo občutek, da je veliko več napora vloženega v to, da so dekleta podučena o tem, kako lahko morebitno nezaželeno nosečnost prekinejo, kot v to, da bi jim bil omogočen lažji prehod v materinstvo,« komentira Romana Tomc in nadaljuje: »Mlada dekleta in fantje naj sami odločajo o svoji prihodnosti in načinu življenja. Država pa jim mora pri tem pomagati in jim omogočiti, da bodo te odločitve čim bolj enostavne. Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, omogočanje kariere, varstvo otrok, dostop do zdravstvenih storitev zanje in za otroka, je le nekaj področij, za katere je odgovorna država. Mlade moramo podučiti o družinskih vrednotah in jih ponovno spodbuditi k družinskemu življenju. Če se bodo lažje odločali za družine, nam tudi za našo prihodnost ni potrebno skrbeti.« Izvirno objavljeno https://www.sds.si/

Več

Sreda v sredo z Zmagom Jelinčičem Plemenitim

Globoka država je v hudih škripcih. Sfižil se ji je scenarij, po katerem bi že po prvih pogovorih predsednika republike Boruta Pahorja z vodji poslanskih skupin levih in levosredinskih strank, Marjanu Šarcu LMŠ zagotovili potrebnih 46 glasov podpore poslancev DZ, s katerimi bi »preskočil«  zmagovalca volitev Janeza Janšo in njegovo SDS. Šarec je v petek moral priznati, da 46. glasu podpore še nima, zato bo v tednu, ki je pred nami, Borut Pahor mandat za sestavo vlade najprej ponudil Janezu Janši. Vprašanje je sicer ali ga bo Janez Janša sprejel, kajti tudi sam verjetno še nima dovolj glasov podpore. Stranke, ki so bile zadnja štiri leta na oblasti, SMC, SD, Desus, enako velja tudi za LMŠ in ZAB, so že v predvolilnem času na ves glas vpile, da z Janšo in SDS v primeru njegove zmage ne nameravajo sklepati koalicije, tudi po volitvah ponavljajo isto mantro. Le prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je še pred volitvami in tudi po njih dal takoj jasno vedeti, da podpira Janšo in SDS in da si želi sodelovati v desnosredinski vladi, ki bi jo oblikovala zmagovalka volitev. Strah globoke države, da bi ob NSI in SNS v Janševo vlado stopila katera od levosredinskih strank, Cerarjeva SMC na primer, je sprožil sicer pripravljen rezervni načrt, s katerim bi Janši onemogočili sestavo vlade. Z vsemi medijskimi topovi in teh globoki državi ne manjka, kajti »njeno« je tudi nacionalno medijsko »svetišče« RTV, se je potrebno lotiti »najšibkejšega člena« te bodoče koalicije, ga javno povsem diskreditirati, da se ga bo odpovedal tudi Janša. Gre seveda za Zmaga Jelinčiča Plemenitega in njegovo SNS s štirimi poslanskimi sedeži v DZ. Več v videoposnetku oddaje Sreda v sredo, posnete v Slovenskih Konjicah, kjer si Zmago Jelinčič Plemeniti ureja svojo poslansko pisarno.

Več

Revolucija na področju plačevanja ter uporabna vrednost kriptovalut

  Kaj pravzaprav danes o razvoju tehnologije lahko preberemo in vidimo v medijih? Če bolj natančno pogledamo, vidimo, da se na področju plačevanja dogaja posebna revolucija. Če smo neskončno let poznali gotovino v različnih oblikah vidimo, da se danes plačevanje seli na mobilne telefone. Tega je čedalje več. Primeroma v Ljubljani v BTC-ju že izvajajo testne nakupe z Bitcoinom.  Santander je prva banka z blockchainom, novo tehnologijo, ki bo uporabnikom omogočala hitrejše mednarodne transakcije. Danes vemo, da nakazila v države izven Evropske unije, trajajo lahko tudi do 5 dni, da se prenos denarja od osebe A do osebe B dejansko izvrši. To je v marsikaterem primeru izjemno zamudno in otežuje poslovanje. V primeru, da se nam zgodi v Avstraliji čez vikend, da ostanemo brez denarja, svojci pa so doma v Sloveniji, mi pa rabimo denar najkasneje v ponedeljek, tega denarja ne moremo dobiti, razen če plačamo visoke provizije. Trg že ponuja različne tehnologije oziroma aplikacije različnih podjetij. Med njimi je banka NLB z aplikacijo NLB Pay, Mercator z aplikacijo MOJ M z mobilno denarnico M Pay, kjer ne potrebujemo več klasične kartice, ampak je dovolj registracija z pametnim telefonom v njihovo aplikacijo. Takih ponudnikov je vsak dan več, navedena sta samo 2 primera. Kaj se pravzaprav spreminja? Vidimo, da se praktično spreminja vse. Spremembe so edina stalnica bi lahko rekli. Nakupne navade kupcev. Skoraj ni več malih trgovin v centrih mesta, ampak se je večina preselila na obrobje, kjer so se zgradili veliki trgovski centri, ki danes pravzaprav predstavljajo družabno središče in so ob prostih dnevih praktično polno obiskani. Spreminja se tudi marketing, oglaševanje, ki ga je čedalje manj v papirnati obliki, večinoma se oglaševanje seli na aplikacije. Veliko se je tudi že spremenilo v plačilnem prometu. V preteklosti se je veliko poslovalo z gotovino, kjer se je za posebne priložnosti, prireditve potrebovalo veliko količino različnih bankovcev in kovancev oziroma drobiž. Seveda je bilo štetje izredno zamudno, potrebna je bila precejšnja stopnjo natančnosti, saj se pri veliki masi denarja niso smeli zmotiti. Če so se zmotili, je bilo potrebno vse prešteti še enkrat. Danes ob marsikateri priložnosti za nakazilo potrebujemo samo številko transakcijskega računa in davčno številko, da se nakazila sprovedejo. Z razvojem tehnologije se je pojavila tudi spletna trgovina in s tem so se posledično začeli zapirati trgovski centri ali vsaj posledično pri nas so se manjše trgovine selile v trgovske centre, medtem ko Amerika praktično že beleži zapiranje trgovskih centrov. Treba je povedati, da ima praktično polovica prebivalstva na svetu dostop do interneta in posledično se veča tudi število spletnih trgovin. Kaj se je še zgodilo na področju valut v zadnji 30 letih, od kar smo postala samostojna država? Prišli smo iz dinarja na bone v letu 1991, nato na tolarje in leta 2007 na evre. Težko je napovedati ali bo vse ostalo pri evru. Glede na razvoj tehnologije, o kateri bomo govorili v nadaljevanju težko rečemo, ker k nam že prihaja digitalni denar oziroma kriptovalute. Kdaj in s kakšnim razlogom je bil digitalni denar pravzaprav ustvarjen? Nastal je kot posledica finančne in gospodarske krize v letu 2008. Vemo, da so to krizo povzročile banke in neumorno tiskanje denarja v Ameriki in Evropi. To je povzročalo inflacijo in to je bil tudi eden od vzrokov za nastalo finančno krizo. Pri kriptovalutah je število kovancev, ki bodo izrudarjeni, omejeno. Ravno nasprotno je pri FIAT (eur, dolar, jen, itd..) valutah, kjer se denar lahko tiska neomejeno. Ne govorimo več o tiskanju gotovine, se pravi denarju v fizični obliki, ampak o številkah, ki se pojavljajo in dodajajo na računih.  Ameriški dolar je  zaradi odločitve ameriškega predsednika Nixona leta 1971, ko je ukinil zlati standard, začel konstantno izgubljati na svoji vrednosti. Ocenjuje se celo, da je dolar, od kar je bila leta 1913 ustanovljena Ameriška centralna banka, izgubil celo 95% vrednosti. Kriptovalute so v lanskem letu zbudile pozornost v drugi polovici leta, ko so ekstremno rastle, in sicer vse do začetka januarja 2018, ko so začele strmo padati in praktično dosegle dno, okoli katerega se že nekaj časa gibljejo. V svet kriptovalut namreč prihaja regulacija na vseh koncih sveta, po drugi strani pa potekajo posledično povezave z reguliranimi borzami, od koder se bo začel denar pretakati. Predvidevamo, da se bo trend slej kot prej obrnil. Že več kot leto dni obstaja spletna trgovska platforma dealshaker.com, kjer trgovci za plačilo sprejemajo kriptovaluto Onecoin. Trgovcev je že več kot 69.000 globalno po vsem svetu, ljudi, ki z njo razpolagajo, pa je preko 3.400.000 iz več kot 190 držav. Zaenkrat se do nje ne da priti z nakupom na kateri od spletnih menjalnic, zato jo tam nima smisla iskati. Gre za poseben poslovni model, ki se v marsičem razlikuje od ostalih kriptovalut, zato je tudi deležen posebne pozornosti medijev in konkurence. Vendar naj vas to ne ustavi. Dnevno smo v kontaktu z novimi trgovci, ki jih zanima oglaševanje na spletni platformi in ko trgovci po vsem svetu enkrat sprejmejo kritpovaluto za svojo, poti  nazaj več ni. Polona Ajdič

Več

Franc Bogovič: Novo direktivo o avtorskih pravicah ogrožajo AME spletne multunacionalke

Strasbourg, 4. julij 2018 - V zadnjih tednih so e-nabiralniki poslancev v Evropskem parlamentu zasuti z generično ustvarjenimi sporočili o domnevnih katastrofalnih posledicah nove zakonodaje o avtorskih pravicah. »Posebej za to priložnost postavljene spletne strani prek številnih kanalov in socialnih omrežij nagovarjajo javnost s parolami, da Evropski parlament pripravlja cenzuro interneta, obvezno filtriranje internetnih vsebin in davek na spletne povezave. Veliko število ljudi temu nekritično verjame in odstopijo svoj elektronski naslov za potrebe masovnega zasipanja elektronskih predalov poslancev, ki že onemogočajo normalno delo Evropskega parlamenta. Upam tudi, da po jutrišnjem glasovanju o tej temi ne bomo ugotovili, da multinacionalne spletne korporacije onkraj Atlantika ne odločajo samo o ameriških volitvah, ampak da tudi razpolagajo z orodji, s katerimi zlobirajo odločitve v Evropskem parlamentu,« pred jutrišnjim glasovanjem o omenjeni direktivi opozarja evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki obžaluje, da da nekateri slovenski evroposlanski kolegi, ki imajo sicer velikokrat za povedati kaj proti multinacionalkam, sodelujejo pri tej farsi z napovedjo glasovanja proti ali z vzdržanjem, in upam, da si bodo premislili. »Seveda nič od tega ni res. Namen je zelo jasen, in sicer vnesti popolno zmedo v zakonodajni postopek in z neresničnimi navedbami med evropske poslance naseliti negotovost, da bi pod tem pritiskom glasovali drugače, kot bi sicer. Po številnih informacijah, ki jih prejemamo v Evropski parlament, za kampanjo tudi finančno stojijo združenja, katerih člani so med drugim in predvsem tudi ameriške tehnološke multinacionalke, kot so Google, Facebook, Amazon, ipd.«, pojasnjuje poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič. »Glede na številna vprašanja smo se nekateri poslanci seveda poglobljeno lotili preučevanja tega »zloglasnega« poročila o tej direktivi, ki ga pripravlja poslanski kolega Alex Voss, in poskušali najti utemeljitve za tako ostre obtožbe. Izkazalo se je, da strahovi ne držijo in da očitno nekdo želi izkoristiti slabo poznavanje zakonodajnega predloga za manipulacijo v evropski in slovenski javnosti ter s tem za lastno poslovno korist. »Nova direktiva o avtorskih pravicah v členih 2, 11 in 13 zelo jasno opredeljuje, da se ne bo v nobeni točki spuščala v pravice posameznika oz. uporabnika interneta temveč se loteva problematike velikih novičarskih/glasbenih platform, ki se profesionalno ukvarjajo u zbiranjem in trženjem vsebin, ki jih nalagajo bodisi same, bodisi njihovi uporabniki,« pojasnjuje Bogovič, ki ga sicer čudi, da je toliko ljudi nasedlo tej kampanji spletnih korporacij onstran Atlantika. Tisti, ki danes kričijo: »Ustavite Google, ustavite Facebook«, se očitno ne zavedajo, da so njihovi napori ravno voda na mlin slednjim in da so, morda res povsem nevede, celo njihovo orodje za doseganje cilja ameriških spletnih gigantov. »Dejstvo je, da trenutna zakonodaja v državah članicah EU na področju avtorskega prava in intelektualne lastnine ne sledi hitremu razvoju interneta. Posebej je to problematično pri spletnih servisih, ki ustvarjajo milijardne dobičke s prodajo oglasnega prostora, medtem ko pisci in vsi ostali ustvarjalci oz. avtorji dobijo drobtinice,« se zaveda Bogovič. »Razumem, da imajo številni uporabniki interneta določene pomisleke, saj ne vedo točno, kaj jih čaka. Na tem mestu lahko zagotovimo, da je Evropski parlament zavzel stališče, ki se ne dotika uporabnika, temveč gre zgolj v smer zaščite predvsem manjših avtorjev in ustvarjalcev vsebin, in sicer tako, da bodo dobili za svoje delo pravičnejši del tržne pogače. S tem stališčem se potem parlament pogaja v trialogu z Evropsko komisijo in državami članicami EU, tako da smo še daleč od končne verzije direktive. Verjamem, da se bodo skozi nadaljnje delo uredili tudi mehanizmi za implementacijo te zakonodaje,« še pravi Bogovič.  »Marsikomu je v poslovnem interesu, da se zadeva v Evropskem parlamentu zaustavi, saj to pomeni, da je v tem mandatu parlamenta stvar bolj ali manj zaključena, zato so bile v kampanjo PROTI domnevno vložene desetine milijonov evrov. Kaj pa se bo dogajalo po naslednjih volitvah in ali bo še obstajala volja za ureditev te problematike, pa je danes težko reči,« opozarja na posledice odloga poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič.

Več

EU poslance skrbi pomanjkanje superračunalnikov v EU

Strojno učenje, kriptografija, oblikovanje modelov za gospodarstvo in podnebne spremembe: vse te aktivnosti zaradi ogromne količine relevantnih podatkov zahtevajo računalnike z veliko procesorsko močjo. »Na žalost se EU s sektorjem visoko zmogljivega računalništva dolgo ni ukvarjala. EU ne premore niti enega računalnika, ki bi bil med prvimi desetimi na svetu,« je dejal poslanec Zigmantas Balčytis.  Dodal je, da bi morala EU na leto v sektor vložiti najmanj 500 milijonov letno več kot danes. Med 10 najbolj zmogljivimi računalniki na svetu ni nobenega v EU. Poslanci želijo, da bi bil do leta 2022 med prvimi tremi vsaj en superračunalnik evropski. Evropska komisija je zato zagnala projekt težak 486 milijonov evrov, ki bo tekel do konca leta 2026. 13 držav, med njimi tudi Slovenija, se bo v tem času posvetilo oblikovanju infrastrukture za visoko zmogljivo računalništvo v EU. 

Več

Svet

pred 5 dnevi
56. AGRA - Sejem nove generacije
V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove ...
(0)
Aug 10, 2018
Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost ...
Pred 12. avgustom, svetovnim dnevom mladih, je v sporočilu za javnost evropska poslanka Romana Tomc med drugim ...
(0)
Jul 30, 2018
EU poslanka Romana Tomc pri Slovencih v Kanadi
Evropska poslanka Slovenske demokratske stranke Romana Tomc je te dni obiskala kanadske Slovence, ki živijo v Torontu ...
(0)
Jul 26, 2018
So trgovinske vojne uvod v novo krizo? Nevarne ...
Neracionalnost dejanj politikov ter igranje s čustvi državljanov najbolje odraža dogajanje na ...
(0)
Jul 13, 2018
Melanija je popolnoma zasenčila Donalda Trumpa na ...
Na današnjem obisku v Angliji pri britanski premierki Theresi May in čaju pri britanski kraljici Elizabeti II. ...
(0)
Jul 12, 2018
Romana Tomc: Slovenija se problema starajoče ...
Na zemlji danes prebiva nekaj več kot 7 milijard ljudi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se ...
(0)
Jul 11, 2018
Sreda v sredo z Zmagom Jelinčičem Plemenitim
Globoka država je v hudih škripcih. Sfižil se ji je scenarij, po katerem bi že po prvih pogovorih predsednika ...
(0)
Jul 06, 2018
Revolucija na področju plačevanja ter uporabna ...
 Kaj pravzaprav danes o razvoju tehnologije lahko preberemo in vidimo v medijih? Če bolj natančno pogledamo, ...
(0)
Jul 04, 2018
Franc Bogovič: Novo direktivo o avtorskih ...
Strasbourg, 4. julij 2018 - V zadnjih tednih so e-nabiralniki poslancev v Evropskem parlamentu zasuti z generično ...
(0)
Jun 25, 2018
EU poslance skrbi pomanjkanje superračunalnikov v ...
Strojno učenje, kriptografija, oblikovanje modelov za gospodarstvo in podnebne spremembe: vse te aktivnosti zaradi ...
(0)
Jun 19, 2018
Mag. Ivan Simič: OECD predlaga veliko sprememb, ...
OECD je v svoji študiji o preoblikovanju obdavčitev dela zapisal, da Slovenija potrebuje celovito davčno ...
(0)
Jun 16, 2018
Janez Janša s soprogo Urško na zasebnem obisku ...
Nova 24TV je objavila novico, da je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša s soprogo ...
(0)