SI

mag Ivan Simič

Komentar

Mag. Ivan Simič: Jesen

Franc Bogovič

Evropski utrip

Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih vasi s strani članov drugega doma slovenskega parlamenta

Ivan Zajc

Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek Đurov: Ivanu Zajcu sodišče dovolilo vpis v sodni register

Romana Tomc

VIDEO

Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je pogoj za demokracijo.

Lokalne volitve 2018

Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ljudsko

Romana Tomc: Evropa potrebuje plastični "detox"

"V plastiki se dobesedno utapljamo. Evropa mora na področju varovanja okolja s sistematičnim pristopom, tako na strani proizvajalcev, kot na strani potrošnikov, narediti več," je rezultat glasovanja o novih pravilih za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko pozdravila in komentirala evropska poslanka Romana Tomc. Evropska poslanka Romana Tomc je za politično skupino Evropske ljudske stranke na Odboru za ekonomske zadeve oblikovala mnenje o obravnavanem dokumentu. Tomčeva podpira predlog komisije o ukrepih na področju zmanjševanja in postopnega umika plastike za enkratno uporabo, vendar meni, da je potrebno industriji dati čas, da se prilagodi novim ukrepom. "Direktiva prinaša nove izzive za našo industrijo. Poleg teh novih izzivov pa tudi priložnosti, da Evropa na dveh področjih spet prevzame vodilno vlogo: na področju varovanja okolja in na področju industrije. Industriji moramo pokazati smer. Menim, da je to velika priložnost za evropska mala in srednja podjetja, ki so hitro prilagodljiva in lahko v tej direktivi vidijo priložnost," je povedala Romana Tomc. Onesnaževanje okolja s plastiko za enkratno uporabo predstavlja 70% vseh odpadkov na evropskih plažah in morjih. Po izračunu Evropske komisije bi do leta 2030 to lahko povzročilo okoljsko škodo v višini 22 milijard evrov. Namen zakonodajnega predloga Evropske komisije je za več kot polovico zmanjšati onesnaževanje s plastiko. Posamezni ukrepi so prilagojeni za različne skupine izdelkov. "Vesela sem izida glasovanja v vodilnem odboru Evropskega parlamenta, ki se je ukvarjal s problematiko plastike za enkratno uporabo. V predlogu vidim veliko dodano vrednost, saj verjamem, da nadomeščanje plastike za enkratno uporabo z boljšimi, inovativnimi produkti za večkratno uporabo ne bo samo okrepilo našega gospodarstva, pač pa je to tudi dobra rešitev za naš planet in naše zdravje," je zaključila Romana Tomc. Evropski poslanci bodo o tem zakonodajnem predlogu glasovali na plenarnem zasedanju 23. oktobra v Strasbourgu.

Več

Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: integrativna medicina, medicina prihodnosti

Integrativna medicina združuje komplementarno in šolsko medicino. Je v tej praksi, pri kateri lahko zdravnik in zdravilec neposredno sodelujeta ali pa sta celo zastopana v eni osebi, prihodnost zdravstva?Integrativna medicina pomeni sodelovanje šolske oziroma ortodoksne medicine in komplementarne medicine, ki ji pogosto pravimo tudi alternativna medicina. Gre za združevanje terapij, znanj in spoznanj, ki se pogosto razlikujejo ali si celo nasprotujejo, nasprotja pa nemalokrat temeljijo na ideološkem razlikovanju med Zahodom in Vzhodom.  V Združenju integrativne medicine, ki je začelo delovati novembra lani, na prvem slovenskem kongresu integrativne medicine, so prepričani, da je integrativna medicina medicina prihodnosti. Cilji združenja so pridobiti državne kompetence za verifikacijo posameznih dejavnosti komplementarne medicine, vzpostaviti strokoven nadzor nad tem področjem in oblikovati sistem podeljevanja zdravilskih licenc. Njihov namen je torej nadzirano in preverjeno uvajati prakse komplementarne medicine v slovenski zdravstveni sistem. O Integrativni medicini, o mednarodnem kongresu integrativne medicine, o dodiplomskem, migistrskem in doktorskem študiju integrativne medicine v oddaji Sreda v sredo s prof.dr. Zmagom Turkom in mag. Tomažem Klojčnikom iz AME - ESM Maribor.

Več

Ekskluzivno: Roman Leljak o šokantnih odkritjih, ki razbijajo mit o taborišču Jasenovac

Raziskovalca novejše zgodovine in publicista Romana Leljaka smo pred kamere povabili le dan za tem, ko je  v Zagrebu na zaprti projekciji strokovni javnosti in novinarjem zavrtel svoj novi dokumentarni film Mit o Jasenovcu. Hrvaški širši javnosti bo film predstavljen konec meseca septembra, že danes pa lahko rečemo, da razbija mit o tem, da je bilo taborišče Jasenovac kraj množičnih likvidacij. Zaradi domnevnih milijon, nato 700 tisoč domnevnoih žrtev v Jasenovcu, so komunistične oblasti ves čas stigmatizirale Hrvate kot genocidne. Dokumentarni film in knjiga, ki jo pripravlja Roman Leljak, ta komunistični mit razgaljata in razbijata. To dokazuje več kot 30 tisoč dokumentov, ki jih je odkril Roman Leljak v Vojnem arhivu v Beogradu, arhivu Židovskega zgodovinskega muzeja v Beogradu, v Muzeju žrtev genocida v Beogradu, v arhivih v Skopju, Novem Sadu in drugih arhivih v Srbiji in na Hrvaškem. Taborišče Jasenovac je bilo delovno taborišče,  v štirih letih vojne je v delovnem taborišču bilo vsega skupaj 18.600 ujetnikov, od tega jih je umrlo oziroma so jih likvidirali 1360, pravijo dokumenti, najdeni v Vojnem arhivu v Beogradu. 

Več

Franc Bogovič: Ne grizi roke, ki te hrani!

Ne grizi roke, ki te hrani.V smislu tega reka razumem stisko podpisnikov odprtega pisma, namenjenega meni, in proti vsem slovenskim ustvarjalcem, pisateljem, pesnikom, glasbenikom, filmarjem, novinarjem, likovnikov in vsem drugim avtorjem, kjer enega v Sloveniji ključnih izvajalcev kampanje proti direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu EU (spletne peticije pritiska na evroposlance, protesta…) - to je zavoda »Danes je nov dan«, večinsko financira ravno korporacija Google prek sklada Google DNI, ki skupaj z drugimi spletnimi korporacijami – platformami onkraj Atlantika noče plačevati avtorskih pravic in jim ureditev trenutnega brezpravnega stanja na področju avtorskih pravic na internetu v EU ni v poslovnem interesu. Upam, da bomo v Evropskem parlamentu ta teden zmogli modrost in pokazali suverenost EU, sprejeli direktivo ter zaščitili evropske ustvarjalce! Za odprt in svoboden internet, s hkratno zaščito avtorskih pravic! Inštitut za intelektualno lastninoInštitut za primerjalno pravoOpening Up SlovenijaZavod Državljan DZavod Danes je nov danStrasbourg, Bruselj, Ljubljana, 8. september 2018Spoštovani,hvala za vaše odprto pismo z dne, 6. 9. 2018 zvečer, in priložnost, da vam lahko podrobneje in z argumenti predstavim svoje trditve, ki jim vi pravite »lažne obtožbe«, in s katerimi naj bi po vašem mnenju skušal črniti druge ter manipulirati s podatki. Pri teh vaših obtožbah mojih besed v javnosti, s katerimi sem osvetlil finančno ozadje enega izmed ključnih izvajalcev kampanje proti direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu v Sloveniji, zavoda Danes je nov dan, ki je tudi (so)organiziral spletno peticijo proti direktivi in javni protest konec avgusta v Ljubljani, sinhronizirano in istočasno z drugimi nasprotniki po EU ter pod aktivnim spodbujanjem k protestom s strani evroposlanke Julije Rede, pa žal v svojem pismu ne podate prav nikakršnega dokaza, ki bi dokazoval, da moje trditve niso resnične.Strinjam se z vami glede tega, da je javna razprava o direktivi o avtorskih pravicah zelo vroča in prevečkrat izrazito žaljiva, za kar mi je žal, saj se vedno zavzemam za argumentiran in na osnovi dejstev temelječ dialog. To pričakujem tudi od vseh vas, nasprotnikov direktive. Zato bi si želel samokritičnosti in objektivnosti z vaše strani, saj ste ravno nasprotniki direktive prvi začeli obsojati evropske poslance, ki direktivo podpiramo, mene osebno v tem primeru, da »hlapčujem lobistom« in korporacijam. Ker to NI RES in gre za hudo žaljivo obtožbo, sem nanjo moral odgovoriti z dejstvi. Ta dejstva pa so, da je eden izmed ključnih izvajalcev kampanje proti direktivi v Sloveniji: zavod »Danes je nov dan« zadnje dve leti večinsko, več kot 90 % financiran s strani korporacije Google, konkretno njihove fundacije Google DNI, ki je v svoji javni komunikaciji proti direktivi uporabljal celo izraze, kot sta »bitka« in »vojna«. Nikoli nisem trdil, da Google neposredno financirana kampanjo proti direktivipri zavodu Danes je nov dan, niti sam nikoli nisem uporabil izraza »Googlovi plačanci«, ki ste ga dejansko uporabili nasprotniki direktive sami, tako, da ste ga spet zavajajoče pripisali meni, ko ste neuspešno poskušali zavrniti ta dejstva s ponovnim preusmerjanjem pozornosti. Torej, na osnovi vseh javno dostopnih podatkov trdim zgolj to, da je Danes je nov dan, eden ključnih izvajalcev kampanje proti direktivi o avtorskih pravicah v Sloveniji, več kot dve leti večinsko financiran s strani fundacije Google DNI, ta čas pa sovpada z začetkom priprave, obravnave in sprejemanjem direktive EU o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.Sprevrženo je tako spreobračati resnico, da se mene obsoja hlapčevanja lobistom. Zato vas pozivam, da kot del civilne družbe, ki ste aktivni v tej javni razpravi kot nasprotniki direktive o avtorskih pravicah na spletu, da se tudi vi sami držite višje ravni javnega diskurza, brez žaljivih obtožb, manipulacij in zavajanj ter zbujanja strahu, tudi takšnih ki so bila še pred julijsko obravnavo direktive, češ da bo z njo ugrabljen in cenzuriran internet, kar je bila prav tako čista laž, saj direktiva predvideva samo pravno ureditev trenutnega kaosa na internetu na področju avtorskih pravic.Spoštovani,ker pa žal vi niti v odprtem pismu ne odgovarjate z dejstvi in podatki, mi prosim dovolite, da svoje trditve podkrepim in ponazorim s podatki, tudi grafičnimi oz. slikovnimi:1. Podpisnik vašega odprtega pisma je tudi eden izmed glavnih aktivistov in izvajalcev kampanje proti tej direktivi v Sloveniji: zavod Danes je nov dan, ki je skupaj in z roko v roki s Piratsko stranko organiziral/objavljal spletno peticijo za pritisk z e-pošto na slovenske evropske poslance, organizirane pritiske in pozive k »podkurjenju evropskih poslancev« ter proteste proti direktivi. Njihova obtožba, da hlapčujem lobistom in poslušam lobije, namigovanje na sile založniškega kapitala pa v spodnjih slikah (vir: Twitter): 2. Ker gre v primeru zavoda Danes je nov dan za enega izmed najbolj organiziranihnasprotnikov direktive o avtorskih pravicah ter pritiska na nas evroposlance, padec tedirektive pa je v največjem interesu ameriških spletnih korporacij, kot je tudi Google, ki ne želijo plačevati avtorskih pravic v Evropi, sem prepričan, da je za slovensko javnost zelo relevanten podatek, da je ta zavod v letih 2016 in 2017 več kot večinsko financiran s strani Googlove fundacije DNI, po dostopnih podatkih pa ga ta fundacija financira tudi vletošnjem letu 2018 (žal nisem zasledil, da bi bil podatek za tekoče leto 2018 že kje javno na voljo, Google DNI v svojem poročilu za 2018 le potrjuje, da ga financira tudi v tem letu, verjamem pa, da ga lahko ta točni znesek sporočijo sami iz zavoda Danes je nov dan). Podatki tudi kažejo, da pred financiranjem s strani Google DNI dejansko zavod ni imel večjih finančnih prihodkov. Podatke predstavljam v sliki spodaj na osnovi javno dostopnih virov: letna poslovna poročila zavoda Danes je nov dan, letna poročila fundacije Google DNI, Supervizor. 3. Evropska poslanka Julia Reda, ki je glavna nasprotnica direktive o avtorskih pravicah vEvropskem parlamentu, se zahvaljuje zavodu Danes je nov dan, večinsko financiranemu s strani Googla, za pritisk na slovenske evropske poslance. Hkrati ta ista evropska poslanka poziva zavod Danes je nov dan, ki ga vodi Žiga Vrtarič, k organizaciji javnega protesta (ki je bil konec avgusta tudi izveden v Ljubljani). »Ne grizi roke, ki te hrani,« je rek, ki ga verjetno vsi razumemo. O pristranskosti ali nepristranskosti nevladne organizacije - zavoda Danes je nov dan v kampanji proti avtorski direktivi naj si pa mnenje na osnovi podatkov vsak ustvari sam.Zato se vam zahvaljujem, da ste nekateri nasprotniki direktive, organizatorji razprave in kampanje proti, protestov, da ne rečem »vstaj« in zlorabe interneta za pritisk na evropske poslance s spletno peticijo generiranih e-sporočil proti zaščiti slovenski avtorjev na enotnem EU digitalnem trgu združeno podpisali odprto pismo in da se bomo morda zdaj vsaj prek odprtih pisem lahko pogovarjali argumentirano o dejstvih.Čeprav sem s svojimi argumenti na osnovi javno dostopnih podatkov opozoril v javni razpravi le na vir večinskega plačnika izvajalca spletne peticije proti direktivi, aktivista pritiska na evroposlance, vam bom hvaležen, če te podatke v interesu slovenske javnosti in tudi civilne družbe, ki množično podpira direktivo (slovenski ustvarjalci, umetniki, novinarji …), ovržete s podatki in dejstvi, predno me boste spet krivično obsodite lažnih obtožb in zavajanj. Sam zavod Danes je nov dan in njegov direktor Žiga Vrtarič pa v vsem tednu, od kar sem prvič navedel ta dejstva, še nista demantirala teh podatkov,razen, da so v odziv na podatke objavili žaljiv zapis na spletni strani zavoda:https://agrument.danesjenovdan.si/, kjer me obtožujejo »konspirativnega podtikanja« in namigujejo, da nisem strokovnjak za avtorsko pravo, le za kmetijstvo. Kdo od slovenskih evropskih poslancev v tem mandatu pa je sploh strokovnjak za avtorsko pravo, če že to odpirate? Z ničemer javnosti tudi ne razložite, zakaj pa so morebiti v zavodu Danes je nov dan strokovnjaki avtorskega prava oz. intelektualne lastnine. Zaenkrat, kolikor imam jaz podatkov, ki vam jih v tem pismu navajam, so strokovnjaki za pridobivanje Googlovega denarja. Preusmerjanje pozornosti in podtikanja pa res niso visoka raven javnega diskurza in bom vesel, če se tega nasprotniki direktive v prihodnje vzdržite. Zanimivo se mi zdi tudi to, da do danes zavod Danes je nov ni zavrnil teh podatkov in da namesto njihovega preprostega demantija, mi vsi zdaj vi vsi skupaj namenjate to odprto pismo.Spoštovani,pričakujem, da mi z naslednjim odprtim pismom odgovorite na podatke, ki jih ob svojih trditvah navajam. Samo odgovor, da lažem, ni dovolj, še najmanj pa verodostojen do slovenske javnosti in vse široke civilne družbe, ki jih ta tematika zanima, in ki jih bo nesprejetje direktive tudi prizadela pri njihovih pravicah. Prosim, odgovorite s podatki in dokazi, ne s parolami vaše protikampanje. V kolikor teh odgovorov še vedno ne boste predstavili, žal tudi na osnovi drugih verodostojnih podatkov, da kampanjo proti direktivi financirajo ameriške spletne multinacionalke, ki želijo zrušitev te direktive v EU, si sam osebno ne morem misliti drugega, da pač ni slučaj, da nevladna organizacijazavod Danes je nov dan, večinsko plačana s strani Googla, ki sicer očitno z roko v roki s z evropskimi Zelenimi, Pirati in koordinirano tudi z gospo evroposlanko Julio Reda deluje v interesu Googla in ne želijo, da se kaos in brezpravno stanje na področju avtorskih pravic na digitalnem trgu v EU uredi. Je nevladnikom res dovoljeno vse? Od zasutja e-nabiralnikov evropskih poslancev z množičnimi avtomatskimi in generiranimi e-maili, podtikanje in žaljenje evropskih poslancev, zavajanje z lažmi, žaljivi govor, podcenjujoč odnos do evropskega poslanca, ki mu pa ne dovolite njegovega prepričanja in navedbe dejstev? Sam pri direktivi zastopam mnenje vseh ustvarjalcev, avtorjev, ki so se množično tako v Sloveniji kot v vsej EU oglasili z argumenti v podporo direktivi, in ne ameriških spletnih korporacij, ki kujejo dobičke tudi na osnovi avtorskih del ljudi. Kaj pa vi?S spoštovanjem,Franc Bogovič,Evropski poslanec (SLS/EPP)Več o mojih stališčih glede predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu:http://bogovic.eu/bogovic-nova-direktiva-o-avtorskih-pravicah-ki-bi-manjsim-avtorjem-zagotovilapravicnejsa-nadomestila-za-njihovo-delo-je-ogrozena-zaradi-lobisticne-kampanje-ameriskih-spletnihmultinacionalk/https://www.vecer.com/pogled-evroposlanca-kdo-rusi-avtorsko-direktivo-6559018?mView=1&tmpl=componenthttp://bogovic.eu/stalisce-bogovica-do-direktive-o-avtorskih-pravicah/http://bogovic.eu/za-odprt-internet-svobodo-govora-in-hkratno-zascito-avtorskih-pravic/

Več

Sreda v sredo: Janez Erjavec pred 56. sejmom AGRA 2018

Sogovornik tokratne oddaje Sreda v sredo je Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, organizatorja letošnjega 56. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma AGRA 2018. "Sejem nove generacije," takšen je namreč delovni slogan letošnje sejemske prireditve, odpira svoja vrata to soboto, 25. avgusta.  Na 71.300 m2 razstavnih površin bo vrhunske izdelke s področja kmetijske tehnike, pridelave in predelave ter prehrane predstavilo več kot 1.840 razstavljavcev iz 34 držav. Sejemsko dogajanje bo živahno z aktualnimi strokovnimi posveti, poslovnimi, stanovskimi in družabnimi srečanji ter tržnicami, pokušnjami, tekmovanji in zabavnimi dogodki. Sveže vizije sejma AGRA bo podkrepila vrhunska ponudba razstavljavcev s področja kmetijstva in živilstva. Tudi letos bodo predstavili najnovejšo tehnologijo in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske mehanizacije in opreme. Veliko novega bo na področju gozdarske mehanizacije, pri opremi in sredstvih za pridelavo človeku in okolju prijaznih živil ter gostinski opremi. V ogled, v pokušnjo in v nakup bodo vrhunski pridelki, prehranski izdelki, jedi in vina slovenske živilsko predelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. Vinska hala bo prekipevala od ponudbe slovenskih vinarjev, ob njih pa se bodo predstavili ponudniki vinogradniške in vinarske opreme.

Več

56. AGRA - Sejem nove generacije

V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove generacije, so napovedali organizatorji AGRE, ker sodi med najpomembnejše kmetijsko živilske sejme v tem delu Evrope. 56. AGRA bo izpostavila bo mlade v agroživilstvu, generacijsko prenovo, inovativnost, znanje in povezovanje. Odgovarjala bo na izzive preživetja in blagostanja v prihodnosti in odpiral nove razvojne perspektive kmetijstva, samooskrbe in zdrave prehrane. Ob mladih kmetih bodo vabili hrana iz naše bližine, ekološko kmetijstvo, ekološki pridelki za gastronomijo, digitalizacija v pridelavi in predelavi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in kmetijska tehnika za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje. Država partnerica bo Makedonija s svojo kulinarično, vinsko in turistično ponudbo. Ob njej se bodo z nacionalnimi in regionalnimi nastopi predstavile Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Indija. Na 71.300 m2 razstavnih površin bo novosti in vrhunske blagovne znamke s področja kmetijske tehnike, pridelave in predelave živil ter prehrane predstavilo več kot 1.840 razstavljavcev iz 32 držav. Najboljše rejske prakse bodo poosebljale razstave avtohtonih in v Sloveniji razširjenih kmetijskih pasem živali v hlevih in z atraktivnimi predstavitvami na maneži s poudarkom na mladih gospodarjih prevzemnikih. V polnem razcvetu bodo vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje, posvečeni tudi novemu, slovenskemu in svetovnemu Dnevu čebel. V svoje okrilje bo ob Vinskem hramu prvič vabil novi Medeni hram. Sejemsko dogajanje bo tehtno z aktualnimi strokovnimi posveti, poslovnimi, stanovskimi in družabnimi srečanji ter družabno s tržnicami, pokušnjami, tekmovanji in zabavnimi dogodki. Sejem bo odprt do 30. avgusta.

Več

Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost mladih mora poskrbeti država.«

Pred 12. avgustom, svetovnim dnevom mladih, je v sporočilu za javnost evropska poslanka Romana Tomc med drugim zapisala, da je država tista, ki bi morala poskrbeti za ekonomsko in socialno varnost mladih.  Po vsem svetu 12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih, ki je namenjen opozarjanju in razpravi o težavah, s katerimi se soočajo mladi. V Sloveniji imajo sicer ogromno možnosti za svoj osebni razvoj, a vseeno obstajajo izzivi, na katere je potrebno poiskati odgovore: pomanjkanje delovnih mest, predvsem v določenih strokah, nefleksibilen stanovanjski trg in pozna selitev od staršev, posledično pa tudi pozno odločanje za družine, kar pa je tudi že demografski izziv. Veliko mladih se zato odloči za alternativo - selitev v tujino, kjer je priložnosti zanje več.  Stanje na področju zaposlovanja mladih se je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji sicer nekoliko izboljšalo, a izzivi ostajajo. Trend prekarnosti se je zakoreninil med njimi: "Res je, število brezposelnih se je sicer zmanjšalo, a vprašanje, ki ostaja je, na račun česa? Številni mladi so zaposleni prekarno, kar pomeni, da nimajo rednih pogodb, ki bi s seboj prinesle tudi neko socialno in ekonomsko varnost ter druge ugodnosti. Prav tako je veliko izobraženih mladih odšlo v tujino, kjer običajno za višje plačilo opravljajo dela za nižjo izobrazbo, soočamo se tudi s pomanjkanjem številnih potrebnih kadrov. Je torej zmanjšanje brezposelnosti res tako velik dosežek, kot ga nekateri oglašujejo," se sprašuje evropska poslanka Romana Tomc.  "Mladi, ki so zaposleni s prekarnimi pogodbami, se pogosto soočajo s šibkim socialnih statusom in niso upravičeni do kreditov, da bi si lahko uredili stanovanjski problem, številni izmed njih se prav zaradi neurejene socialne varnosti ne odločijo za ustvarjanje družine," dodaja Romana Tomc. Prekarnost je v nekaterih primerih tudi svobodna odločitev (večinoma) tistih, ki delajo v iskanih in dinamičnih poklicih, in si želijo ostati neodvisni, kar je seveda včasih dobrodošlo. Težava nastane, ko delodajalci, predvsem zaradi visoke obremenitve dela, ne želijo zaposlovati po klasičnih pogodbah in te delavce izkoriščajo. To pa so primeri, ki bi jih morale odkrivati in kaznovati inšepkcijske službe. Nove oblike dela so posledica številnih sprememb na trgu dela in hitrega tehnološkega razvoja. "Mladi si zaslužijo državo, ki bo poskrbela za njihovo ekonomsko in socialno varnost, kjer si bodo lahko ustvarili družino in živeli v miru. Naloga politike pa je, da jim to tudi omogoči," zaključuje evropska poslanka Romana Tomc. http://www.romanatomc.si/

Več

EU poslanka Romana Tomc pri Slovencih v Kanadi

Evropska poslanka Slovenske demokratske stranke Romana Tomc je te dni obiskala kanadske Slovence, ki živijo v Torontu in okolici. S slovensko skupnostjo se je pogovarjala o njihovem življenju in delu, spregovorili pa so tudi o tem, kaj lahko matična država Slovenija naredi za njih oziroma kaj od Slovenije pričakujejo.Romana Tomc se je srečala s predstavniki Vseslovenskega kulturnega odbora, ki je krovna organizacija Slovencev v kanadskem Ontariu in povezuje več različnih organizacij, ki ohranjajo slovensko kulturo in slovenski jezik. Na srečanju, ki je potekalo v prostorih slovenske župnije Brezmadežne, se je zbralo okoli 30 predstavnikov teh društev in organizacij, pogovor in druženje pa je trajalo krepko preko predvidenih časovnih okvirjev. Želijo si poslanca v slovenskem parlamentu Kanadski Slovenci so ponovno izrazili željo, da bi v Državnem zboru Republike Slovenije dobili poslansko mesto tudi Slovenci, ki živijo na tujem. Romana Tomc jim je povedala, da je ravno to tudi del volilne zaveze in programa Slovenske demokratske stranke, to je poslansko mesto za predstavnika slovenske manjšine in Slovencev po svetu. SDS se namreč zaveda pomena in velikega bogastva okoli pol milijona Slovencev, ki živijo zunaj meja republike Slovenije. Slovence v Kanadi zanima dogajanje v Sloveniji, kljub temu, da so preko svetovnega spleta v stiku z domovino, pa si želijo več osebnih stikov in vsak obisk iz Slovenije jih razveseli. Ko spremljajo politično dogajanje v Sloveniji v tem času po volitvah, ne morejo razumeti, kako stranka, ki je zmagala na volitvah, ne more sestaviti vlado, prav tako ne morejo dobro razumeti slovenskega volilnega sistema. V Kanadi so politične razmere bolj čiste in transparentne, tri glavne politične stranke se izmenjujejo v raznih koalicijskih oblikah na oblasti in takšnih težav, kot jih imamo sedaj v Sloveniji, Kanadčani ne poznajo. Slovenci v Kanadi s svojim radijskim programom Romana Tomc je bila tudi gostja na Radiu Glas kanadskih Slovencev v Torontu. Tudi tam je spregovorila o aktualnem dogajanju v Sloveniji in Evropski uniji, o sporazumu CETA, migracijah, staranju prebivalstva v Sloveniji in demografskih trendih v naši državi. Ta slovenski radio deluje od leta 1991 v okviru multikulturnega radia CHIN  Toronto, ki oddaja v 30 jezikih in je zelo pomemben medij pri obveščanju Slovencev v Kanadi, preko spleta pa ga lahko poslušamo tudi v Sloveniji. Dan po pogovorih s predstavniki slovenske skupnosti pa je evropska poslanka Romana Tomc obiskala tudi dom Lipa, slovenski dom starejših občanov, ki so ga z lastnimi prispevki zgradili Slovenci, ki živijo v Kanadi. Izjemno lepo urejen dom kaže na odgovornost slovenskega življa v tej oddaljeni državi, ki je s postavitvijo tega doma v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razmišljal tudi o preživljanju starosti. Dom vzdržujejo Slovenci sami, tudi s pomočjo raznih donacij.   Sicer pa v celotni Kanadi živi okoli 11 tisoč Slovencev. Prisotni so v večjih mestih na vzhodu in zahodu države, značilna je precej razpršena poselitev, največ Slovencev pa je v Torontu, Hamiltonu, Montrealu in Winnipegu. Prvi val priseljevanja Slovencev v Kanado je bil v 90. letih 19. stoletja, drugi val med obema vojnama, v času gospodarske krize v letih od 1924 do 1930, tretji val pa od 1958 do 1970. Mladi Slovenci se tudi danes preseljujejo v Kanado in mnoga slovenska društva, ki predstavljajo steber socialnega in društvenega življenja, jim pri teh novih izzivih tudi pomagajo.  Vir: https://www.sds.si/

Več

So trgovinske vojne uvod v novo krizo? Nevarne stranpoti svetovne trgovine.

Neracionalnost dejanj politikov ter igranje s čustvi državljanov najbolje odraža dogajanje na področju svetovne trgovine. Država, ki je opredelila temeljeSvetovni trgovinski organizaciji (WTO), je tista, ki je s sprejetjem unilateralnih potez o uvedbi carin na nekaj proizvodov poskrbela za sprejetje protiukrepov pri drugih državah. Logika povratnega odgovora je s politicnega vidika še nekako razumljiva, z gospodarskega pa izrazito škodljiva, saj ne upošteva, da so temeljsvetovnega gospodarstva postale multinacionalke s proizvodnimi lokacijami po celem svetu, katerih lastniki so globalni delnicarji, ki so v največji merivarcevalci iz bogatih, razvitih držav. Svetovna proizvodnja v marsikateri dejavnosti temelji na kompleksniverigi vrednosti, ki je nastala kot posledica stroškovne razlike nastanka dolocenega dela proizvodnega ali storitvenega procesa. Spodnji del verige proizvodnje tako pogosto nastane v azijskih državah, najbolj pa seoplemeniti pri koncnem proizvajalcu oziroma ponudniku. To je nastalo kot posledica iskanja najboljše ekonomike za končnega kupca, ki je za iskanje določene kvalitete željan plačati najnižjo možno ceno.Pri nekaterih zelo kompleksnih proizvodih, kot so na primer avtomobili premijskih znamk, obstaja proizvodnja zgolj na eni ali dveh lokacijah, saj je proizvodnjo tako zahtevnih proizvodov težko replicirati. Takšni proizvodi tudi nimajo veliko tekmecev, zato morebitni dvigi cen bistveno ne znižajo povpraševanja po teh izdelkih. Na vrsto ameriških kmetijskih pridelkov zdaj veljajo carine V luči povedanega je prav, da smo nekoliko natancnejši pri opisu, kaj tocno se je zgodilo na področju carin v zadnjih mesecih. S 1. junijem 2018 sozačele veljati dodatne carinske dajatve na uvoz določenih vrst jekla in aluminija iz držav clanic EU, Kanade in Mehike, in sicer v višini 25 odstotkov za jeklo in 10 odstotkov za aluminij. Trajno izvzetje velja samo za Argentino, Avstralijo, Brazilijo in Južno Korejo, s katerimi so ZDA dosegle ustrezen dogovor (z nekaterimi v obliki kolicinske omejitve uvoza v ZDA). Pri tem veljapogoj, da se carina aplicira na izdelek po državi porekla ter ne po državi, iz katere je izvožen, kar pomeni, da je posreden uvoz evropskih izdelkov preko denimo Brazilije v ZDA vseeno obremenjen s carino. Podjetja, ki so prizadeta, lahko zaprosijo za izvzetje iz placila dodatnih carinskih dajatev za vsak posamezen proizvod preko Ministrstva za trgovino ZDA. Glede uveljavljanja izvzetij se lahko povežejo s kupci oziromaposlovnimi partnerji v ZDA. Kot odgovor na sprejetje teh carin je Evropska komisija 20. junija sprejela 25-odstotne carine na nekatere ameriške proizvode, kot so doloceni izdelkiiz jekla in aluminija, sladka koruza, bel fižol, koruza, riž, arašidovo maslo, nekatere konzervirane brusnice, pomarancni in brusnicni sok, viski bourbon in drug viski, tobačni proizvodi, nekateri kozmetični izdelki, nekatera oblacila in obutev, motorna kolesa, jadrnice,čolni in igralne karte (za zadnje velja 10-odstotna carina). Od 22. junija tako že veljajo carine na te izdelke. Od 1. junija 2021 (peti dan po tem, ko Svetovna trgovinska organizacija (WTO) sklene, da zašcitni ukrepi ZDA niso v skladu z dolocbami WTO) bodo uvedene še dodatne carinske dajatve (od 10 do 50-odstotne) na nekatere druge proizvode, kot sopreostale konzervirane brusnice, viski, etericna olja, mešanice dišav, nekateri kozmeticni izdelki, nekateri tekstilni materiali, še nekatera oblacila in obutev,vrtni dežniki, posoda iz porcelana in keramike, steklo, ogledala, kelihi, diamanti, nakit, palice iz legiranih jekel, profili in plošce iz aluminija, pomivalni in pralni stroji, primarne celice, drugi stroji in naprave s posebnimi funkcijami, motorna vozila za prevoz blaga, motorna kolesa, ribiška plovila, plovila na zrak,motorni colni, sedeži, posteljnina, deli svetil. Carina na vozila bo resen preizkus za obe strani Naslednja velika nevarnost izvira iz uvedbe carin na vozila iz Evrope. Po navedbah WSJE naj bi tarifaznašala celo 25 odstotkov. V Evropi letno proizvedemo 20 milijonov osebnih vozil, od katerih je en milijon izvoženih v ZDA. Pri tem se je proizvodnjaevropskih multinacionalk na ameriških tleh v zadnjih petih letih mocno povecala. Ironija pri uvedbi morebitnih kasnejših evropskih protiukrepov pri vozilih je ravno v tem, da dolocene tipe vozil, proizvedene s strani evropskih multinacionalk na ameriških tleh, celo uvažamo v Evropi, ker je pac to najbolj ekonomicno pred uvedbo carin. Ali bo po uvedbi carin drugače, je torej ključno vprašanje. V kolikor so uvedene carine zacasnega značaja, smo lahko prepričani, da bodo višje carine pomenile zmanjšano povpraševanje po teh izdelkih (na racun tistih, ki niso ocarinjeni tudi iz drugih držav), višje cene koncnih izdelkov (višje cene jekla inaluminija bodo zmanjšale konkurencnost ameriških avtomobilistov) ter s tem ponoven prihod inflacije. Koliko je smiselna zadnja ameriška poteza z vidika ustvarjanja novih delovnih mest, najbolje pojasni 3,8-odstotna ameriška stopnja brezposelnosti, ki jenajnižja po letu 2000. V maju je bil povprečni tedenski zaslužek delavca v zasebnem sektorju 930 USD bruto, kar je bilo 3 odstotke več medletno. Še vec zaposlovanja na pregretem ameriškem trgu dela tako lahko le spodbudi plačna pričakovanja, rast cen (predvsem storitev, delno tudi blaga zaradi carin) ter prisili ameriško centralno banko FED k hitrejšemu dvigu centralne obrestne mere. To pa pomeni globalen pritisk na rast vseh obrestnih mer ter morebiti zaton obdobja rekordnih obrestnih mer, kakor smo ga poznali do sedaj. Trgovinska vojna med glavnima velesilama Napovedi Trumpove administracije o uvedbi carin na uvoz kitajskega blaga so se uresničile, kot tudi kitajski odgovor. Trgovinska vojna se krepi in bi lahko zajela še druge proizvode in druge države. Zgodovinske izkušnje kažejo, da bi se lahko svetovna gospodarska rast samo v letošnjem letu zmanjšala za cetrt odstotka (za 180 milijard evrov) ter v naslednjem za pol odstotka (za 360 milijard evrov). Mednarodna trgovina, svetovni potrošnik in poslovne investicije bodo pri tem najbolj prizadete, še posebej na srednji in daljši rok. Zaradiizvoza na zalogo pa napovedi novih carin navidezno pospešujejo aktualno gospodarsko rast, a za ceno nižje v prihodnosti. Ameriško gospodarstvo na steroidih Ameriško-kitajsko zaostrovanje ni v interesu globalnega gospodarstva, še manj evropskega, kajti ameriško pregrevanje, ki je tudi posledica velikega trošenja države (fiskalni stimulus), se lahko slej ko prej odrazi v izrazitem padcu povpraševanja po uvoženih izdelkih. ZDA so še vedno največji svetovni uvoznik blaga, saj predstavljajo 18 odstotkov celotnega uvoza, EU kot celota pa 15 odstotkov. Aktualna gospodarska ekspanzija je tudi druga najdaljša v ameriški zgodovini in ce nas zgodovina lahko kaj nauci, je to, da se v nekoliko spremenjeni obliki ponavlja. Verjetnosti izbruha recesije v ZDA tako v obdobju naslednjih nekaj let ne moremo zanesljivo izkljuciti, pri cemer je razlog za skrb lahko tudi visoka zadolženost ameriških korporacij (73 odstotkov BDP). Te so se zadolžile tudi za odkupe lastnih delnic, s čimer so povečevale rast dobicka na delnico. (Bojan Ivanc, Glas gospodarstva, 7-8/2018) Zanimivo bo videti kakšni bodo dejanski rezultati včerajšnjega sestanka med Junckerjem in Trumpom. Že dolgo pa je znano: v trgovinski vojni ni zmagovalca - poraženci so vsi (kupci) .

Več

Svet

pred 6 dnevi
Romana Tomc: Evropa potrebuje plastični "detox"
"V plastiki se dobesedno utapljamo. Evropa mora na področju varovanja okolja s sistematičnim pristopom, tako na strani ...
(0)
Sep 21, 2018
Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: ...
Integrativna medicina združuje komplementarno in šolsko medicino. Je v tej praksi, pri kateri lahko zdravnik in ...
(0)
Sep 12, 2018
Ekskluzivno: Roman Leljak o šokantnih odkritjih, ...
Raziskovalca novejše zgodovine in publicista Romana Leljaka smo pred kamere povabili le dan za tem, ko je  v ...
(10)
Sep 10, 2018
Franc Bogovič: Ne grizi roke, ki te hrani!
Ne grizi roke, ki te hrani.V smislu tega reka razumem stisko podpisnikov odprtega pisma, namenjenega meni, in proti vsem ...
(0)
Aug 22, 2018
Sreda v sredo: Janez Erjavec pred 56. sejmom AGRA ...
Sogovornik tokratne oddaje Sreda v sredo je Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, organizatorja ...
(0)
Aug 14, 2018
56. AGRA - Sejem nove generacije
V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove ...
(0)
Aug 10, 2018
Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost ...
Pred 12. avgustom, svetovnim dnevom mladih, je v sporočilu za javnost evropska poslanka Romana Tomc med drugim ...
(0)
Jul 30, 2018
EU poslanka Romana Tomc pri Slovencih v Kanadi
Evropska poslanka Slovenske demokratske stranke Romana Tomc je te dni obiskala kanadske Slovence, ki živijo v Torontu ...
(0)
Jul 26, 2018
So trgovinske vojne uvod v novo krizo? Nevarne ...
Neracionalnost dejanj politikov ter igranje s čustvi državljanov najbolje odraža dogajanje na ...
(0)
Jul 13, 2018
Melanija je popolnoma zasenčila Donalda Trumpa na ...
Na današnjem obisku v Angliji pri britanski premierki Theresi May in čaju pri britanski kraljici Elizabeti II. ...
(0)
Jul 12, 2018
Romana Tomc: Slovenija se problema starajoče ...
Na zemlji danes prebiva nekaj več kot 7 milijard ljudi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se ...
(0)
Jul 11, 2018
Sreda v sredo z Zmagom Jelinčičem Plemenitim
Globoka država je v hudih škripcih. Sfižil se ji je scenarij, po katerem bi že po prvih pogovorih predsednika ...
(0)