SI

dr Vinko Gorenak

Komentar

Dr. Vinko Gorenak: VOX POPULI »DELA RED« PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI

Franc Bogovič

Evropski utrip

Evropski poslanec Franc Bogovič predstavil EU akcijo »Pametne vasi« v Gorskem kotarju

Valentin Vodnik

Leto 2019 je leto pesnika Valentina Vodnika

Svetovni pokal v deskanju na snegu

Rogla: »Končno preboj slovenskega deskarja na domači Rogli«

100 letnica združitve prekmurskih SAlovencev z matico

100-letnica: Skupaj čez zlati most

Dr. Vinko Gorenak: VOX POPULI »DELA RED« PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI

Verjetno je večina gledalcev nacionalne TV danes z zanimanjem in presenečenjem gledala poročanje o tem kako je po dolgih letih Boruta Pahorja na prvem mestu priljubljenosti politikov, zamenjal Marjan Šarec in kako je po dolgem času na vrhu priljubljenosti političnih strank LMŠ in ne več SDS. V krogih LMŠ so verjetno marsikje nazdravili, v krogih SDS pa so verjetno marsikje postali zaskrbljeni. Toda prvi nimajo razloga za slavje, drugi pa nimajo razloga za žalost. Razlogov za tako mojo trditev je kar nekaj, zato naj nekatere navedem. Raziskovalci, se opravičujem ustvarjalci javnega mnenja, o političnih preferencah državljanov do posameznih političnih strank in posameznih politikov, svoje delo že dolga leta, praktično desetletja, ki so se začela v prejšnji državi, opravljajo na način, ki je sedaj jasen že mnogim med nami. Večina državljanov pa se za te njihove »rabote« pač ne zanima in jim več ali manj celo verjame. Pa poglejmo najprej tako imenovano lestvico priljubljenosti politikov. Že od Kučana, pa preko Türka, do Pahorja so na prvem mestu priljubljenosti politikov vedno predsedniki države. Trenutna uvrstitev Pahorja na drugo mesto je zgolj in samo začasna, namenjena medijskemu »bildanju« Šarca. Tudi ob zamenjavi predsednika države ni nič drugače. Ob zadnji anketi mandata predsednika države, je prvi star predsednik države, ob novi anketi ga ni več med dvajsetimi najbolj priljubljenimi in na prvo mesto pride nov predsednik države. Nihče pa se ne vpraša zakaj tako. Drugo uvrščeni je že več kot desetletje naš evropski komisar, pa naj je to bil Janez Potočnik, za njim pa Violeta Bulc. To pravilo velja praktično tudi ob zamenjavi komisarja. Včeraj Potočnik, danes Bulčeva. Ja kako, zakaj? Odgovora na to vprašanje ni, kot da gre za neke vrste »dedno« mesto na lestvici priljubljenosti politikov. Nobenega pojasnila nismo bili nikoli deležni kako je mogoče, da je prvi na lestvici vedno predsednik države, pa za kateregakoli gre in kako je mogoče, da starega predsednika države, po  zamenjavi ni niti med dvajsetimi najbolj priljubljenimi politiki. Povsem enako velja za evropskega komisarja na drugem mestu. Še bolj zgovorno pa je naslednje dejstvo. Tam od tretjega pa nekako do petnajstega mesta priljubljenosti politikov, že dolgo vrsto let, z redkimi izjemami, najdemo leve politične obraze, zadnjih pet mest pa je praviloma namenjenih desnim politikom. Med njimi praktično vedno najdete Janeza Janšo, ki se na lestvico »uvrsti« pa spet »pade dol«. Tudi mene ste v preteklih letih lahko zasledili v tej kategoriji priljubljenosti politikov. Janše še nikoli v vseh letih ni bilo recimo med petimi najbolj priljubljenimi politiki. Tudi v času volitev 2004 in 2018 ko je SDS zmagala ne. Toda volitve pokažejo povsem obratno sliko. Janez Janša praviloma na vseh volitvah doseže daleč največje število glasov volilcev. Pogosto se zgodi, da celo vsi poslanci posameznih poslanskih skupin ne dobijo toliko glasov kot on sam (v tem mandatu sta to dve poslanski skupini DESUS in SAB). Tudi sicer boste lahko kar nekaj zadnjih volitev našli med tistimi poslanci desnega političnega pola, ki praviloma zasedajo zadnja mesta na lestvici priljubljenih politikov, tiste, ki na volitvah dosežejo največje število glasov volilcev. Čisti anahronizem merjenj, oprostite ustvarjanj javnega mnenja torej. Tudi med političnimi strankami ni kaj dosti drugače. Zadnje merjenje javnega mnenja, oprostite ustvarjanje javnega mnenja, to le še potrjuje. V razvitem demokratičnem svetu je več ali manj jasno, da se politične stranke ne rojevajo vsakih nekaj let in po mandatu ali morda dveh izginejo iz političnega prizorišča. Nenazadnje to velja tako za ZDA, Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Japonsko, Avstrijo, Avstralijo, nekoliko manj za Italijo. V večini teh držav poznajo ustaljene in etablirane politične stranke, ki se največkrat po mandatu ali dveh menjavajo na oblasti. Tako imenovanih list, tipa Jankovičeve, Cerarjeve ali sedaj Šarčeve, praviloma sploh ne poznajo. Tam pač ni mogoče, da bi listo ustanovil dva ali tri mesece pred volitvami. Sploh pa ni mogoče, da bi s tako listo na volitvah celo zmagal ali vodil vlado. Tudi zato je povsem jasno, da imajo v Sloveniji perspektivo le etablirane stranke s terensko mrežo kot so SDS, SD in NSI. Vse ostalo pa je na robu političnega preživetja pa četudi na volitvah zmaga, sestavi in vodi vlado je jasno, da je to začasna misija in nič drugega. V tem kontekstu je vsako veselje ali strah ob današnjih anketah povsem odveč. Že danes je jasno, da tam okoli leta 2025 – 2030 nihče več ne bo vedel kaj pomenijo kratice PS, SMC, LMŠ, SAB, mnogi pa se bodo spraševali kdo je že bil Jankovič, kdo Cerar, kdo Šarec in kdo Bratuškova. Več ali manj jim bo odgovor nudil le še Google. Sicer pa uvrstitev Šarca in njegove liste na prvo mesto priljubljenosti politikov in političnih strank ni nobeno presenečenje. Do sedaj ni naredil praktično še ničesar, kar vsak pameten predsednik vlade naredi v prvih mesecih vlade, seveda misim na sistemske reforme. Razdelil je le nekaj bombončkov v obliki povišanja plač in to je vse. Raziskovalci, oprostite ustvarjalci javnega mnenja, pa preprosto delajo neke vrste red pred evropskimi volitvami. Za Pahorja jim tako ali tako ni mar, dejansko je celo nenavadno, da so ga toliko časa pustili v samem vrhu priljubljenosti politikov. Šarčevo zasedbo prvega mesta je potrebno razumeti zlasti v kontekstu evropskih volitev. Bojazen pred SDS in NSI je prevelika. Slovenija ima v evropskem parlamentu pet desnih in le tri leve poslance. Cilj političnega podzemlja, kot tudi dominantnih medijev in raziskovalcev, oprostite ustvarjalcev javnega mnenja je jasen. Stvar je treba za vsako ceno obrniti najmanj v obratno smer. Ker pa se Šarec, Cerar, Bratuškova in Erjavec niso sposobni dogovoriti, in se petelinijo vsak po svoje, je Šarčevo prvo mesto in prvo mesto njegove liste, treba razumeti v pravem kontekstu. Šarec naj bo torej tisti, ki naj v evropskem parlamentu doseže spremembe v korist levice. Hkrati pa je to jasno sporočilo Bratuškovi, Cerarju in Erjavcu, da naj bodo popolnoma tiho. Vsako soliranje Bratuškove, Cerarja ali Erjavca bo po evropskih volitvah najstrožje kaznovano, kar v praksi pomeni politično smrt njih in njihovih strank. www.vinkogorenak.ne

Več

Evropski poslanec Franc Bogovič predstavil EU akcijo »Pametne vasi« v Gorskem kotarju

V petek, 18. januarja 2019, je v Prezidu, kraju na slovensko-hrvaški meji, potekalo omizje »Pametne vasi v Gorskem kotarju«, kjer je kot osrednji govornik nastopil evropski poslanec iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Franc Bogovič, ki je predstavil EU akcijo za pametne vasi, ki sta jo v Evropskem parlamentu v sodelovanju z Evropsko komisijo inicirala skupaj z madžarskim poslancem Tiborjem Szanyijem kot odgovor na izzive za ohranitev življenja in dela na podeželju. Govorci in organizatorji omizja Pametne vasi v Gorskem kotarjuFOTO: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP)Na omizje, na katerem so sodelovali predstavniki lokalne in županijske oblasti, javnega in zasebnega sektorja iz Slovenije in Hrvaške, so vabili Slovensko kulturno društvo Gorski kotar (SKD Gorski kotar), Kmetijsko-izobraževalna skupnost Gorski kotar (KIS Gorski kotar) in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu. Uvodoma sta vse prisotne pozdravili Jelena Malnar v imenu SKD Gorski kotar in KIS Gorski kotar ter veleposlanica Republike Slovenije v Zagrebu dr. Smiljana Knez.  Cilj akcije je ohraniti in razviti podeželje v naslednjih desetletjih s pomočjo novih tehnologij in novih poslovnih konceptov. Na predlog Bogoviča in Szanyija je v evropskem proračunu že zagotovljenih 3,3 milijonov evrov za pripravljalni ukrep za Pametne vasi. V pripravi so tudi inštrumenti za financiranje pametnih podeželskih območij v naslednji finančni perspektivi EU. Kot primer dobre prakse je bil predstavljen Zavod Sopotniki, ki starejšim občanom ponuja brezplačne prevoze in jim tako želi pomagati pri vključevanju v aktivno družabno življenje. Ustanovitelj in direktor Marko Zevnik je s Sopotniki ponazoril, kako lahko z združenimi močni prostovoljcev, donatorjev in lokalne skupnosti v duhu medgeneracijskega sodelovanja ustvarjamo prijetnejše okolje za sobivanje. Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem dr. Smiljana KnezFOTO: Mario ŽnidaršičV nadaljevanju so svoje delo, projekte in aktivnosti na področju uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije za trajnostni razvoj Primorsko-goranske županije predstavili Vedran Kružić, ravnatelj Regionalne razvojne agencije, Melita Raukar, vodja Upravnega oddelka za turizem, podjetništvo in ruralni razvoj in Dalibora Šoštarić, ravnatelj Centra za kmetijstvo in ruralni razvoj. Poslovne modele za hitro realizacijo projektov na področju energetske oskrbe vasi/zaselkov, vodnih krogov, javne razsvetljave, energetske obnove stavb in drugo so predstavili iz podjetja Petrol: mag. Jože Torkar, direktor energetskih in okoljskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju, Branimir Šteko, prodajni vodja energetskih in okoljskih rešitev v javnem in zasebnem sektorju za Hrvaško in dr. Gašper Artač, vodja centra upravljanja energij. Posebej je bil izpostavljen projekt »Compile« v luči ustvarjanja energetsko samooskrbne vasi Luče v Zgornji Savinjski dolini. Pred omizjem »Pametne vasi v Gorskem kotarju« so študenti Fakultete za turizem, Univerze v Mariboru predstavili rezultate in predloge za program celovitega in trajnostnega razvoja območja Prezid in Gorskega kotarja, ki so jih pripravili pod mentorstvom doc. dr. Marka Koščaka in asist. Barbare Pavlakovič. Na dogodku so prisotne nagovorili tudi evropski poslanec Lojze Peterle (NSi/EPP), Rudi Merljak, sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v imenu ministra Petra J. Česnika in namestnica župana mesta Čabar Ivana Lakota. Večer so s svojim nastopom popestrili tudi učenci dopolnilnega pouka slovenščine, Lara Turk s pesmico v narečju, ter Nives Turk in Tea Štimac z igro »Gluha babica« pod mentorstvom učiteljice Mirjane Žagar.

Več

Leto 2019 je leto pesnika Valentina Vodnika

Pred 200 leti je v Ljubljani umrl jezikoslovec, pesnik, prevajalec, časnikar in duhovnik Valentin Vodnik. V počastitev obletnice bo danes popoldne na Vodnikovi domačiji potekala prireditev, ki bo uvedla niz dogodkov ob Vodnikovem letu.    Prireditev ob pomembni obletnici se je odvijala 8.1.2019 na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Dogodek so jo zaznamovali štirje Vodnikovi originalni rokopisi, ki jih je zbranim predstavil vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Marijan Rupert. Po ogledu prenovljene stalne razstave, po kateri je obiskovalce popeljal soavtor postavitve Janez Polajnar, je bila na ogled hišna predstava Andreja Rozmana Roze z naslovom Ljubljanski vodnik našel Vodnika. Januarskim dogodkom bo skozi leto sledila še vrsta drugih, med katerimi bo osrednji znanstveni simpozij, ki ga Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravlja s SAZU, ljubljansko filozofsko fakulteto in Vodnikovo domačijo. Na simpoziju z naslovom Oživljeni Vodnik bo konec januarja 14 strokovnjakov predstavilo Vodnikovo življenje in delo z več vidikov. Vodnik velja za eno najpomembnejših slovenskih osebnosti 19. stoletja. Udejstvoval se je na številnih področjih, marsikje veljal za prvega, a obenem ostal na določenih področjih v senci drugih tedanjih velikanov, kot sta bila pesnik France Prešeren in jezikoslovec Jernej Kopitar.   Vodnik velja za eno najpomembnejših slovenskih osebnosti 19. stoletja. Udejstvoval se je na številnih področjih, marsikje veljal za prvega, a obenem je ostal na določenih področjih v senci drugih tedanjih velikanov, kot sta bila pesnik France Prešeren in jezikoslovec Jernej Kopitar. Leta 1758 rojeni ustvarjalec je med drugim sestavil prvo slovnico v slovenščini, se podpisal pod eno prvih slovenskih pesniških zbirk in napisal prvo slovensko kuharico Kuharske bukve ter babiški priročnik v domačem jeziku. Leta 1797 je začel izdajati tudi prvi slovenski časopis Lublanske novize, ki je potem izhajal do leta 1800.Dve stoletji od smrti Valentina Vodnika, na številnih področjih "pervega" pri nas. Moteča pretirana navdušenost nad Napoleonom.   V letu 1809 ga je ob ustanovitvi Ilirskih provinc francoska oblast pritegnila v upravo in nov šolski sistem, za kar so se odločili zaradi njegovega znanja francoščine in italijanščine ter velike delovne vneme. V uradnem spisu francoski vladi je Vodniku uspelo prepričati Francoze, da so opustili namen, da bi v šolski pouk na Kranjskem namesto slovenščine vpeljali hrvaško dalmatinščino kot v preostalih delih Ilirskih provinc. Po njegovi zamisli je slovenščina postala učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. V tem obdobju je napisal še prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika, in sicer francoščine, ter (nedokončan) prvi slovenski učbenik za italijanščino.   Potem ko so ga avstrijske oblasti predčasno upokojile zaradi pretiranega navdušenja nad Napoleonom, je bil izključen tudi iz javnega življenja in pozabljen, a vendar je prvi slovenski književnik z lastnim spomenikom v Ljubljani. Valentin  Vodnik je bil med pomembnimi začetniki slovenske posvetne poezije, pa tudi pomemben naroden preroditelj in dramilec.   Spomenik pesniku stoji na ljubljanskem Vodnikovem trgu.   Leta 2007 je bil izdan numizmatični kovanec za 30 € z motivom Valentina Vodnika.   Kuharske bukve Valentina Vodnika, Ljubljana 1799, so prva kuharska knjiga v slovenskem jeziku. Knjiga pomembno sooblikuje razvoj kulinarike in gastronomije Slovenije in uvršča našo državo v družbo že stoletja razvitih kulinaričnih in gastronomskih regij Evrope. Ob koncu 18. stoletja so poznali na današnjem slovenskem ozemlju skoraj vse temeljne kulinarične in gastronomske izraze tudi v slovenskem jeziku. Pregled jedi i n receptov v knjigi pokaže, kaj ni bila prehranska podoba takratne Slovenije, saj je Vodnik kot razsvetljenec navedel večino jedi, ki naj bi jih v takratno »sodobno kuhinjo« šele uvedli. Izjemnega pomena je Vodnikov uvod v Kuharske bukve z navodili za pravilno in predvsem zdravo kuhanje. Recepti za jedi, zbrani v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika so lahko izziv za sodobno kulinarično ponudbo.   Leta 2011 je Mohorjeva družba v sodelovanju z etnologom Janezom Bogatejem izdala faksimile s prevodom v sodobno slovenščino in barvno prilogo.       Na nagrobnem spomeniku pesnika na ljubljanskem spominskem parku Navjah lahko preberemo odlomek iz njegove pesem z naslovom Moj spomenik. Pesnik je sam napisal vsebino svojega nagrobnega spomenika.   MOJ SPOMENIK   Kdo rojen prihodnjih   bo meni verjel, da v letih nerodnih  okrogle sem pel?   Ne žvenka ne cvenka,   pa bati se nič, živi se brez plenka   o petju ko tič.   Kar mat je učila,   me mika zapét, kar starka zložila,   jo lično posnet.   Redila me Sava,   Ljubljansko poljé, navdale Trigláva   me snéžne kopé.   Vršáca Parnása   zgolj svojega znam, inakega glása   iz gosli ne dam.   Latinske, helénske,   tevtónske učim, za pevke slovénske   živim in gorim.   Ne hčere ne sina   po meni ne bo, dovolj je spomina:   me pesmi pojó.       Ena najlepših (domovinskih) pesmi je pesem z naslovom Dramilo   Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe redé.   Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan.   Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal.   Kot je že pred več kot 200 leti slovenski pesnik povedal: Išče te sreča, um ti je dan,našel jo boš, ak' nisi zaspan. Potrebujemo več samozavesti ter dela in proaktivnosti.                                

Več

Rogla: »Končno preboj slovenskega deskarja na domači Rogli«

Danes je na Rogli potekalo tekmovanje deskarjev i deskark na snegu. Tekma  in rezultati so  se šteli v razvrstitev na lestvici deskarjev za  svetovni  pokal. Rogla že nekaj  let je stalna zimska destinacija  za  FIS tekme prvokategornikov v svetovnem pokalu. Še več  je tistih ,ki se zelo radi pripravljajo na Rogli oziroma na terenih, ki so zelo  priljubljeni med deskarji. Vse je bilo pripravljeno za deskarski praznik. Dopoldne so bile opravljene kvalifikacije v obeh konkurencah, moški in ženski.  V ženski konkurenci so slovenski deskarji in deskarske polagali velike  upe v Glorijo Kotnik, našo do sedaj najbolj pripravljeno tekmovalko  z  do sedaj  najbolj odmevnimi rezultati.  Pri moških  je bilo več sreče . Od  pet tekmovalcev ki so bili na štartni listi so kvalifikacijski čas ki je bil potreben za uvrstitev v izločilne bolje so izpolnili trije in sicer, Rok Marguč, Tim Mastnak in Žan Košir. V izločilnih bojih se je  sreča nasmehnila edino Roku Marguču.  Kasneje se mu je ta vztrajnost  izplačala. Osvojil je tretje mesto. »Končno«,  je rekel Rok  Marguč, da osvojim stopničke in to prvič na moji Rogli. » To tretje mesto je vredno kot prvo mesto in medalja na svetovnem  prvenstvu.  Bil sem agresiven in sem delal napake. Zato sem pričakoval manj. Ampak sem osvojil končno prve stopničke na Rogli. Manj je več, se  bom držal tega recepta« je dejal Rok Marguč ob zelo očitnem veselju in širokem nasmehu. Prva tri mesta v ženski konkurenci so osvojile: 1.       Selina Joerg iz Nemčije 2.       Natalia Soboleva  iz Ruske Federacije 3.       Chayenne Loch prav tak o iz Nemčije V moški konkurenci pa je lestvica   bila za videti tako: 1.       Edwin Coratti iz Italije 2.       Daniele  Bagozza prav tako Italija 3.       Rok Marguč  iz Slovenije Podeljevalci nagrad za osvojena mesta v obeh konkurencah  so bili: za tretje mesto Branko Bračko, član uprave UNIOR d.d. , zlati sponzor tekmovanja, za druga osvojena mesta je nagrade in  priznanja je podelil mag. Boris Podvršnik, župan občine Zreče v katero spada  tudi prizorišče današnjega tekmovanja ter Bojan Podkrajšek, poslanec v Državnem Zboru Republike Slovenije,  ki je podelil priznanja za osvojena prva mesta. Dan je bil kot naročen za užitke  na snegu.  Tudi za nekatere  tekmovalke in tekmovalece, ki so tukaj dosegli  prvič dosegli odličen rezultat za katerega bodo rekli da so prav tukaj naredili očiten premik v svoji karieri. Organizacijsko prav tako na višku,  oziroma tako kot je najboljše za vse. Se vidimo naslednje leto! Tekst in foto Vane K. Tegov

Več

100-letnica: Skupaj čez zlati most

Jožef Klekl st. se je februarja 1919  na članek »Autonomija - odgovor sobočkih magjarskih novin« odzval z naslednjimi besedami: "Pitamo te sobočke gospode, v čidom imeni govorijo? Je njim lüdstvo to posel naložilo? Izjavimo, da so tej gospodje, bodisi plemenitaši ali menši, nej pristojni v imeni slovenskoga lüdstva se naprej postaviti." S temi besedami je opozoril pretežno madžaronsko usmerjeno inteligenco v Murski Soboti in delu Prekmurja, ki je pripadalo županiji Železna, da njihove težnje ohranitve Slovenske krajine v okviru Ogrske niso odraz volje ljudstva. Klekl je 14. januarja 1919 v Novinah objavil »Načrt ali plan autonomije, šteroga je spravišče slovenskih dühovnikov, Zaladske županije, 14. jan. 1919., ednoglasno sprijalo«. V njem je pozval duhovnike takratne  Železne županije naj se pridružijo načrtu avtonomije Slovenske krajine, referendumska volja ljudstva pa bi odločila, v kateri državi bi živeli. Klekl je tako računal tudi na podporo evangeličanskih fararjev. Doživel pa je hladen tuš. Izkazalo se je namreč, da se ti vidijo znotraj madžarskega matičnega naroda kot Vendi (torej Ogri, ki govorijo Slovensko) in ne znotraj novo nastajajoče SHS kot Slovenci s svojo versko, jezikovno in kulturno avtonomijo. Obletnica 100-letnice priključitve Prekmurja (dela Slovenske krajine), k SHS poteka v »uradnem« delu brez pretežnega dela kritično razmišljujoče katoliške inteligence. Več kot na mestu se lahko vprašamo, kot se je pred 100 leti vprašal Klekl: »V čigavem imenu govori samooklicani odbor za proslavo 100-letnice? Ta odbor nima pristojnosti govoriti v imenu prekmurskega ljudstva.« V senci Kučanovega ideološko enovitega odbora potekajo ločeno dejavnosti Slovenske Škofovske konference. Te pri režimskih novinarjih nimajo predikata Kučanove žlahtnosti in se jih uredniki v glavnem izogibajo ali pa objavljajo norčave naslove, kot recimo novinar Timotej Milanov (»Beseda bo beton postala«). V lanskem letu so s pomočjo globoke države zaradi škofovega projekta ob 100-letnici sprožili pravi pogrom proti msgr. Petru Štumpfu. Tematske jaslice, članki v Stopinjah 2019, nagovori pri svetih mašah ostajajo neopaženi. Skupaj čez zlati most Murskosoboški škof. msgr. Peter Štumpf je, tako kot Klekl pred 100 leti, razumel, da v Prekmurju (takrat Slovenski krajini) ne živijo v bedi in socialnem zanikanju samo Slovenci. Zgodovina nas uči, da so uspešne tiste skupnosti, ki v mirnem času ne živijo v zgodbah »poražencev in zmagovalcev«, ampak najdejo okvir, v katerem stopi sotrpin v uboštvu z ramo ob rami k novim skupnim izzivom, upoštevaje različnost in v razumevanju prebolevanja zadanih ran. Narodno zavedni rimokatoliški duhovniki so pred 100 leti razumeli duh časa.  Zaradi tega so bili s strani »sobočke gospode« označeni za »narodoizdajnike«. Tudi danes niso deležni dobrodošlice. Njihov program ob 100-letnici ni niti z besedico vsebinsko predstavljen v Kučanovem uradnem delu, čeprav je vsebinsko bogat in je zaobjet pod sloganom »Skupaj čez zlati most«. V času, ko nam glavni (MSM) mediji (Vestnik, Večer) in uradna politika (Bratušek) prikazujejo Madžare skorajda ne kot »fašistično« ljudstvo, ki želi ponovno priključiti Prekmurje Madžarski, se RKC v Sloveniji vede trezno. Kot svoj osnovni moto ob 100-letnici dogodkov je tako izpostavljen »zlati most« (ta je tudi v grbu murskosoboške škofije) in skupno sodelovanje z narodi in državami, s katerimi smo Prekmurci na veke sobivali. V ospredju tako niso kartografske podrobnosti odcepitve od takratne ogrske oblasti, ampak predvsem, kako po 100 letih eksperimenta na novo osmisliti sobivanje v združeni Evropi. Prekmurcem zmerjanje sosedov s strani lokalnih slovenskih režimskih medijev in uradne leve oblasti ne bo prineslo uspeha. Pred 100 leti so duhovniki Zalske županije podali okvir sobivanja, katero so videli v obliki avtonomije in kjer se po Jezusovem nauku spoštuje najprej suverenega posameznika – človeka, ne glede na narodnost, na ozemlju Slovenske krajine. Kleklovo idejo so zatirali tako madžaroni, boljševiki… na koncu še komunisti v idejni zaslepljenosti izgradnje novega ničejanskega človeka. Most med Kučanovim uradnim odborom in škofovim bo tako, kot kaže, zlat le na enem kraju. Nagovor: - Naši koraki čez prvi zlati most (http://www.skofija-sobota.si/nasi-koraki-cez-prvi-zlati-most_7836) Iz nagovora: »Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo za odprtost in prijateljsko sodelovanje med narodi.« Ostalo: (http://www.skofija-sobota.si/100-letnica)  

Več

PU Celje: Ilegalni migranti iz srednjega vzhoda vztrajno oblegajo Slovenske meje

Prav to obleganje meje govori o »meji« kot pojmu, ki bil naj definiral  državo kot suveren subjekt mednarodnega javnega prava, ki bi naj obvladal taiste z pomočjo svojih organov znotraj ministrstev, ki imajo dodeljene pristojnosti za tozadevna vprašanja in problemi, ki izhajajo iz tega. In kaj pride iz vsega tega? Zaznavamo trende, moduse, socialno in starostno sestavo migrantov, njihove želje in »ambicije,« kaj pravzaprav želijo doseči s svojim prihodom na evropska tla. To da smo dober teden videli slike o »stacionarnem » kampu ilegalnih migrantov nekje v gozdu na območju Črnomlja, ne pomeni nič več kot to, da je zadeva verificirana kot deviacija, odklon od nečesa, kar sicer zaznavamo v zvezi z perečo in vse kaže tudi pestro problematiko na dnevni bazi. O tem priča tudi dogajanje po navedbah PU Celje ko so  včeraj ponoči  na območju Sedlarjevega, vzhodni del slovenske meje, opravljali nadzor državne meje s pomočjo termovizije. To je postopek, ki ga izvaja policija s pomočjo kamer za zaznavanje prisotnih teles,  ki oddajajo lastno toploto ali toplota  iz drugih človeških ter umetnih teles, ki producirajo toploto. V zgodnjih jutranjih urah  so na tem območju izsledili šest  državljanov  Bangladeša,  ki  so  ilegalno  vstopili  v  našo državo. O postopkih zoper ilegalne prestopnike bodo podane informacije v naslednjih dneh. Lepo in prav. Ampak, ti so že vstopili na območju Slovenije. V kolikor se ne bi izvajal ta postopek in se ne bi izvajal tam, bi ti »povabljenci« s strani Evrope  plemenitili Evropo z njihovo eksotično kulturo,   skrbeli za » pestrost« našega ali katerega koli mesta nekje v Evropi. Ali bog ne daj, kot je bilo dva dni nazaj, napad na vlak kjer so vlak in na silo ustavili na relacijo Bihač-Sarajevo, oropali potnike in jo pobrisali. Hvala za takšno in kakršno koli »pestrost« s strani »tovrstnih« ponudnikov. Brez tega nam gre in bo šlo bolje! Vane K. Tegov Foto: PU Celje

Več

Dr. Stane Granda: Zakon o zgodovini za Dejana Židana in druge komunistične gromovnike

V času prve Janševe vlade je med nekaterimi zgodovinarji, ki so bili tako ali drugače povezani z znamenito Zgodovinsko komisijo CK ZKS, nastalo veliko razburjenje. Čutili so se ogrožene v svojem vzpostavljanju podobe preteklosti kakršne ni nikoli bilo in  vrgli v javnost krilatico, da bo takratna vlada izdala zakon o zgodovini. Nismo vedeli, kaj to pomeni, saj je veliki Kučanoslovec in oče te trditve ni nikoli podrobneje predstavil. Večina se je tej »genialni« ideji avtorja avtorizirane zgodovine nasmihala. Po zadnjem Židanovem govoru v Dražgošah bi se moralo spominsko nasmihanje spremeniti v strah. Tisti, ki pa verjamejo v prihodnost slovenske demokracije, pa se moramo z okusom grenkobe v ustih krohotati. Glede na vsakoletno ponavljanje dražgoške tragikomedije ta ne zasluži posebne pozornosti. Pravzaprav nas mora tragična smrt pol stotnije nemočnih in okupatorju predanih domačinov, ki so bili žrtev napuha in domišljavosti partijskega vodstva, napolniti z pobožnim spominom. Vsakoletna svečana »črna« maša, ki bi jo bilo treba za tako priliko obuditi, bi bila najboljši in edini primeren odgovor. Dražgoška tragikomedija v luči najnovejšega odkritja velikega gromovnika, ki je  na borčevskem zborovanju v Kopru grmel proti zgodovinarjema dr. Možini in dr. Dežmanu, sam pa ponuja kot lastne literarne izdelke dela drugih avtorjev, povsem nove dimenzije resnicoljubja. Postaja tako kot vse podobne spominske partizanske prireditve svojevrsten barometer aktualnih družbenih razmer v Sloveniji. Zato o njej ne govorimo kot spominskem zgodovinskem dogodku, ampak aktualnem političnem dogodku, ki nam govori o sedanjosti in željeni bližnji politični prihodnosti Slovenije v luči določenih političnih sil. Prvo, kar nam je iz Dražgoš udarilo v ušesa je bilo poveličevanje uporništva, ki naj bi bilo tudi v ozadju slovenske osamosvojitve. To je tudi razlaga zgodovine, ki nam jo ponuja vse bolj tragični general Lipič, ki grozi prevzeti žalostno Rupnikovo dediščino. Predsednik nepolitične in neideološke veteranske organizacije uporablja isti arzenal argumentacije kot predsednik komunistične stranke. Komentar ni potreben, le solze porojene iz resnicoljubnosti, domoljubja in spoštovanja demokracije. Slovenska osamosvojitev ni bila dejanje uporništva (proti komunizmu g Lipič?), ampak končna faza dolgoletnega našega narodnega, kulturnega in političnega dozorevanja. Bila je neskončno legitimno, moralno in pravno dejanje na podlagi naravnega in božjega prava, svetosti osebnega in narodovega življenja in neoviranega vsesplošnega razvoja. Za komuniste je značilno, da svoje grehe, pretekle in prihodnje, pripišejo drugim. V spreobračanju dejstev, zgodovinski ali sodobnih, so največji v dosedanji zgodovini človeštva. Gospod Židan, predsednik komunistične stranke, nam je po desetletju nevednosti in pričakovanja razložil vsebino in določbe zakona o zgodovini, ki si ga je zamislil veliki »toertenesz«. Pod sedanjo vlado bo najstrožje preganjano »spreminjanje preteklosti in pisanje alternativne zgodovine«. Krohotanje  ali puljenje las nam sproži že samo vprašanje, kako je mogoče spreminjati preteklost. To je večstoletna želja politikov, ki je kljub izjemnim naporom leninistov ni uspelo nikomur izpeljati. Nasprotno, zgodovinska resnica je najhujši bič politike. Nič jih tako ne razgalja kot ravno ona. Prav zato se je tako bojijo in so z njo tudi tako obsedeni. Nejasna je tudi vsebina alternativne zgodovine. Je to »if history« ? Mož, ki grozi z njenim preganjanjem je na čelu prizadevanj stranke, ki nas hoče prepričati, da bi bili pri nas še vedno Italijani in Nemci, če ne bi bilo veličastne Titove zmage. Spomnimo se, kako je bil Kučan nesrečen, ko ga pred poldrugim desetletjem niso povabili na spominsko prireditev  v Normandijo. Naslednje leto lahko pričakujemo v Dražgoše svetovne voditelje zmagovite proti hitlerjevske koalicije,  ki bodo končno uvideli svojo polstoletno zmoto in priznali Židanovim zmago v II. svetovni vojni. Poslej bo tudi prepovedano, tako kot do osamosvojitve, pisati o povojnih pobojih, ki jih do takrat ni bilo. Objavljena bo tudi nova zbirka dokumentov revolucije in NOB, kjer bodo objavljeni doslej neznani dokazi o tem, kako so se komunisti vse od Vukovarskega kongresa, zlasti pa po Čebinah in na Kočevskem zborovanju zavzemali za samostojno, mednarodno priznano slovensko državo. Naštevanje ne alternativne zgodovine bi lahko navajali do neskončnosti. Prihodnost slovenskega znanstvenega zgodovinopisja lahko predstavimo bolj preprosto. Poslej mora vsak zgodovinar vsako razpravo ali monografijo pred objavo poslati tov. Židanu, lahko preko tov. Lipiča, da bosta potrdila pravilnost navedenih dejstev, stališč in ocen. Kakšna neskončna sreča se nam obeta! Sedaj lahko razumemo, zakaj se levica na račun slovenske znanosti upira rebalansu proračuna. Predvidijo naj sredstva za inštitut, ki bo po navodilih tov. Židana potrjeval znanstvenost zgodovinskih del. Živela svoboda! Dovolj je bilo časov, ko je bila zgodovina  »ancila« fašistoidnih slovenskih sil.

Več

Celje: Dobrota je tisto bogastvo, ki bogati srce

Včeraj zvečer je v športni dvorani Gimnazije Celje-Center  potekal dobrodelni koncert, sedaj lahko rečemo vsakoletni, na katerem zbirajo sredstva za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Koncert je bil izpeljan v organizaciji   Policijske  uprave  Celje, Območnega  policijskega sindikata Celje, IPA kluba Celje in humanitarnega društva Enostavno pomagam. Dobrodelnost kot taka  je bila vedno prisotna v policijskih vrstah. V vse to je bil vedno vključen tudi policijski orkester Policijske uprave Celje. Samo njihovo delo, članov orkestra, je poleg vsakdanjih obveznost je imelo vedno dobrodelno in socialno noto. To priča tudi njihova pripravljenost da so vedno na razpolago za tovrstne prireditve. Tudi stiske, pomanjkanja so del vsakdanjika, mnogokrat  prav v njihovih, policijskih vrstah.  Da je dobrodelnost brezmejna dokazuje tudi prisotnost sindikata policistov in IPA kluba(mednarodno policijsko združenje) tudi humanitarnega društva in njihovega mladega  in že od malih nog aktivnega predsednika Milana Ninića.  Čas in prostor na samem koncertu so zapolnili zelo kvalitetni izvajalci, seveda z odličnim izborom glasbe. Za to, poleg Orkestra policijske uprave Celje, so se potrudili in odlično izkazali vedno živahna in energična Nuša Derenda ter vokalna skupina  Il Divji. Polna dvorana,  skoraj do zadnjega kotička priča da so srca Celjanov in okoličanov polna nesebičnosti in dobrote. Dobrota tistega ki jo daje ne boli, taista podarjena dobrota pa odpravi in reši bolečine od prenekaterega  ki jo potrebuje. Za dan, teden, mesec, leto,  mogoče za vedno. Tokratna izražena dobrota,  je poleg že omenjenih otrok iz socialno šibkih družin, bila namenjena  članu prav tega policijskega orkestra in njegovemu sinčku, ki sta pred kratkim izgubila soprogo in mamico  v boju z težko boleznijo, prav tako članico tega orkestra. Hvaležnost ob vsej dobroti je brezmejna. Če vam srce veleva pomagajte.  Učinek je   nemerljiv in nepopisen na vse. Vane K. Tegov

Več

Dr. Milan Zver z odločnim protestom zavrnil poročilo o stanju človekovih pravic v EU za leto 2017

Ob koncu prvega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v francoskem Strasbourgu je v Evropskem utripu v pogovoru preko skypa najpomebnejše vsebine predstavil evropski poslanec in vodja slovenske delegacije pri EPP dr. Milan Zver.  Ena od ključnih razprav se je odvijala okoli brexita, pri katerem je premierka Theresa May v britanskem parlamentu prejela krepko zaušnico, ko je pri poslancih iskala podporo za dogovor o izstopu iz EU. Tudi druga tema je bila vroća, dotikala se je poročila o stanju človekovih pravic v EU za leto 2017, do katerega je dr.Milan Zver zavzel povsem odklonilno stališče. Te dni je bilo govora tudi o projektu Erasmus + in novi finančni perspektivi EU, pri čemer je pred dr.Milanom Zverom kot poroičevalcem EU parlamenta še nekaj pomembnih srečanj. Včeraj se je srečal tudi z madžarskim EU komisarjem Navračičem. V razpravi je dr.Milan Zver obsodil tudi namero EU komisije, da uvede tako imenovani princip mehanizma »rule of law«  o pravni državi, s katerim želi Evropska komisija  z odvzemom kohezijskih sredstev »disciplinirati« nekatere države, med njimi Madžarsko in Poljsko. Na koncu skyp pogovora se je dr. Milan Zver dotaknil tudi evropskih volitev, ki bodo v Sloveniji 26. maja.

Več

Slovenija

pred 1 dnevi
Dr. Vinko Gorenak: VOX POPULI »DELA RED« PRED ...
Verjetno je večina gledalcev nacionalne TV danes z zanimanjem in presenečenjem gledala poročanje o tem kako je po ...
(1)
pred 1 dnevi
Evropski poslanec Franc Bogovič predstavil EU ...
V petek, 18. januarja 2019, je v Prezidu, kraju na slovensko-hrvaški meji, potekalo omizje »Pametne vasi v ...
(0)
pred 2 dnevi
Leto 2019 je leto pesnika Valentina Vodnika
Pred 200 leti je v Ljubljani umrl jezikoslovec, pesnik, prevajalec, časnikar in duhovnik Valentin Vodnik. V počastitev ...
(0)
pred 2 dnevi
Rogla: »Končno preboj slovenskega deskarja na ...
Danes je na Rogli potekalo tekmovanje deskarjev i deskark na snegu. Tekma  in rezultati so  se šteli v ...
(0)
pred 2 dnevi
100-letnica: Skupaj čez zlati most
Jožef Klekl st. se je februarja 1919  na članek »Autonomija - odgovor sobočkih magjarskih novin« ...
(1)
pred 3 dnevi
PU Celje: Ilegalni migranti iz srednjega vzhoda ...
Prav to obleganje meje govori o »meji« kot pojmu, ki bil naj definiral  državo kot suveren subjekt ...
(1)
pred 4 dnevi
Dr. Stane Granda: Zakon o zgodovini za Dejana ...
V času prve Janševe vlade je med nekaterimi zgodovinarji, ki so bili tako ali drugače povezani z znamenito ...
(0)
pred 4 dnevi
Celje: Dobrota je tisto bogastvo, ki bogati srce
Včeraj zvečer je v športni dvorani Gimnazije Celje-Center  potekal dobrodelni koncert, sedaj lahko rečemo ...
(0)
pred 4 dnevi
Dr. Milan Zver z odločnim protestom zavrnil ...
Ob koncu prvega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v francoskem Strasbourgu je v Evropskem utripu v pogovoru ...
(0)
pred 4 dnevi
Patricija Šulin: Videopismo iz Strasbourga
(0)
pred 5 dnevi
Celje: Velika in po svetu prepoznavna Alma M. ...
Pokrajinski muzej Celje je februarja 2017 na Pošto Slovenije naslovil predlog umestitve Alme M. Karlin v ...
(0)
pred 5 dnevi
Dr. Milan Zver: Poročilo o človekovih pravicah v ...
Evropski poslanec dr. Milan Zver je na seji v Strasbourgu razpravljal o poročilu o temeljnih človekovih pravicah v ...
(0)