SI

jean cloude juncker

Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo

Držvni zbr

Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja "šokiran": "Če je vse to res, razumem, zakaj želi pravosodje blokirati naše delo

hrvaška in schengen

Komentar

Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «

Bogovič: Brexit kot naravna nesreča. EU pripravljena pomagati najbolj prizadetim državam

stane granda

Še vemo zakaj smo se osamosvojili?

Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo

Z izzivi in nedokončanimi projekti na področju migrantske krize se bo morala soočiti nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen.Predsednik Evropske komisije v odhajanju, Jean Claude Juncker, je imel včeraj poslovilni govor na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. To je bil hkrati pregled dela v njegovem mandatu. Evropskim poslancem se je zahvalil za sodelovanje in za vse razprave, ki jih je bil deležen v Evropskem parlamentu. Zahvalil se je tudi komisarjem, ki so njegov načrt izvajali. Ob nastopu mandata je bila Evropa v gospodarski krizi, po njegovih besedah je bila ta Komisija zadnja priložnost za Evropo. Evropska poslanka Romana Tomc je povedala: »Strinjam se z oceno Jean Clauda Junckerja, da je bila Evropska unija pred petimi leti gospodarsko šibka. Pestila nas je visoka brezposelnost, veliko nezaupanje državljanov v institucije. Juncker je glede tega opravil dobro delo, ne on sam, celotna ekipa. V času njegove komisije je prišla v ospredje socialna agenda, imamo najnižjo brezposelnost po letu 2000, zaupanje v Evropsko unijo je na zgodovinsko visoki ravni. Njegov strateški naložbeni načrt za krepitev gospodarske rasti in zaposlenosti je bil dobra poteza. V tem smislu smo lahko zadovoljni.« Juncker je spomnil tudi na številne zakone, ki so jih sprejeli ali posodobili. Bilo pa je tudi nekaj neuresničenih. Romana Tomc opozarja: »Na področju zaščite vrednot, enakih meril, krepitve EU v svetu, varnosti, bi lahko naredili več. Bančna unija ostaja nedokončan projekt, prav tako tudi nekaj drugih projektov na področju mobilnosti.« Evropska komisija pod vodstvom Jeana Clauda Junckerja ni bila sposobna odgovoriti na migrantsko krizo. »Evropska unija je zelo raznolika, pri iskanju rešitev migrantske krize bi se morali te raznolikosti bolj zavedati. Kakršnokoli vsiljevanje idej, ki so po godu le enemu delu držav, drugemu pa ne, kot na primer obvezne kvote, ne pride v poštev. Migrantsko krizo je treba reševati pri izvoru in dosledno ločevati med problematiko beguncev in migrantov. Še posebej pa preprečiti delovanje kriminalnih združb in ilegalne migracije. S temi izzivi in nedokončanimi projekti se bo morala soočiti nova Komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen,« je zaključila Romana Tomc.

Več

Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja "šokiran": "Če je vse to res, razumem, zakaj želi pravosodje blokirati naše delo

Včeraj se je na 3. nujni seji sestala preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Seja je bila zaprta za javnost, v izjavi za medije po seji pa je predsednik komisije Žan Mahnič pojasnil, da so sprejeli seznam prič in določili dodatno dokumentacijo, ki jo bo komisija zahtevala od pristojnih orngaov. »Kar se tiče pripravljalnih preiskovalnih dejanj, bomo v komisiji od Policijske uprave Maribor zahtevali dokumentacijo v zvezi z operativno obdelavo v zadevi 'Kras', vključno s spisovnim seznamom in od informacijskega pooblaščenca vso dokumentacijo v zvezi z zaključki in ugotovitvami inšpekcijskih nadzorov od leta 2013. Prav tako bomo od Komisije za preprečevanje korupcije zahtevali dokumentacijo, ki se nanaša na Franca Kanglerja in njegove ožje družinske člane, od Urada za preprečevanje pranja denarja pa vso dokumentacijo, ki se nanaša na Franca Kanglerja,« je povedal Mahnič in dodal, da bo komisija tudi na podlagi vseh prejetih dokumentov nadaljevala svoje delo. Po besedah Mahniča bo preiskovalna komisija vpogledala tudi v gradivo, ki ga je na ponedeljkovi seji dostavil Franc Kangler. Predsednik preiskovalne komisije je pojasnil, da so člani in članice komisije določili tudi širši seznam prič, med njimi so: Zoran Šarič, avtor knjige Županov boj, ter pravniki: dr. Marko Bošnjak, Ciril Gerlovič, dr. Ciril Ribičič, Andrej Verlič in Peter Žnidaršič. Priča bo tudi nekdanji podžupan mariborske občine Željko Vogrin, komisija pa namerava zaslišati tudi nekatere nekdanje poslance, ki so bili članki KNOVS, in sicer Rudolfa Mogeta, Jožeta Jerovška in Franca Pukšiča. Na preiskovalno komisijo bodo vabljeni tudi nekateri ožji sodelavci Franca Kanglerja, »ki so bili s strani kriminalistov deležni pritiskov, da morajo povedati kaj obremenilnega proti Francu Kanglerju.«  Predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič je še povedal, da bo komisija zaslišala tudi nekdanjo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, nekdanjega premierja, danes ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja, nekdanjega predsednika KPK in njegovega namestnika mag. Gorana Klemenčiča in Darka Stareta ter Aleksandra Geršovnika, Marjana Fanka in Zlatka Krajnca s policije. Kot je povedal Mahnič bo komisija z novimi zaslišanji nadaljevala v  ponedeljek, seznam prič pa nameravajo še dopolniti. Prav tako je Mahnič izpostavil včerajšnje zaslišanje Franca Kanglerja, po katerem je ostal »šokiran«. »Če je vse to res, kar je bilo povedano včeraj, mi je jasno, zakaj želi pravosodje ustaviti delo te preiskovalne komisije, kajti tisti, ki si želijo naše delo ustaviti, vključno s koalicijskimi poslanci, to želijo storiti, ker so v zadevo vpleteni, ali pa jim takšno stanje ustreza,« je bil jasen Mahnič, ki je napovedal intenzivno delo komisije tudi v tem tednu. Ustavno sodišče bo sicer ravno v četrtek na seji obravnavalo zahtevo Sodnega sveta za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o parlamentarni preiskavi. Prav tako bodo ustavni sodniki preučili pobudo vrhovnega državnega tožilstva za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi ter pobudo in ustavno pritožbo zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Kangler. Vir: sds.si

Več

Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «

Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov sporočila Evropska komisija. S poudarkom na, sporočili so. Od tod naprej  je pot, ki traja in je predvsem dolga. Dikcija, da izpolnjuje tehnične pogoje  za vstop v schengensko območje pomeni, da lahko nekaj izvaja ampak, da ni še politično zrela in stabilna ter da ni sto odstotno zanesljiva. Za to rabi mentalno zrelost  ali po domače evropsko kilometrino na področju zanesljivosti. Politična in kilometrska zrelost njihovega  premierja Andreja Plenkovića glede Evrope  je premalo.  Lobistični del posla, ki se mu reče vključitev v schengensko območje,  so opravili dokaj dobro. Plenković posebej vedoč, da je služboval v  Bruslju in da pozna dobršen del bruseljskih struktur. Zato je obenem Hrvaška pozvana  k nadaljnim prizadevanjem za izvajanje vseh ukrepov, zlasti na področju upravljanju zunanje meje.  To pa je najtežji del te poti oziroma dela k približevanju nečemu, kar lahko rečemo vstop v Schengen. Mnogo  je tega praktičnega, sprotnega, dnevno podvrženega preizkusu dejanske zmožnosti izvajanja, polnovrednega  izpolnjevanja nalog s področja nadzora zunanje meje. Tu se bo Hrvaška še dolgo, dolgo srečevala  s težavo, problemom, večkrat  hudim problemom. Poleg prisotnosti organov, ki so zadolženi  za izvajanje nadzora, morali bodo imeti enake vatle do vseh, s katerimi se bodo srečevali, tako problemi in ljudmi. Tukaj pa imajo vse razen Madžarske, nerešeno, nedorečeno, neurejeno, slabo ali nezadostno stanje urejenosti. Z državo BIH imajo dolgo mejo, različno propustno. Propustno glede migracij na eni strani, na drugi strani pa glede Hrvatov iz BIH, ki so obenem vsi dvojni državljani. Ti bi iz neshengenske BIH imeli tako rekoč  status stalnih prehajanj in sprehajanj iz ene v drugo državo, ki pa zna sproducirati mehek, mnogokrat tudi nezakonit način ali vsaj možnost pogoste  potencialne zlorabe tega statusa. Od potencialnega do stvarnega je včasih  pot zelo kratka in se zgodi v hipu. Takšni hipi in hipne razlage in morebitne zlorabe pa so ena resnih cokel sami Hrvaški. Druga  resnična cokla je meja z Srbijo. Tam je več nerešenega kot rešenega. Večji del njene težave  izhaja iz odnosa do Slovenije in njenega, vsaj do sedaj, odnosa  do odprtih vprašanj, ki se mu reče z figo v žepu ali politična neiskrenost. Vsaj takšnega videza  pušča za seboj ali ga daje mnogokrat. S praktičnega vidika pomik Schengenske meje bi olajšalo življenje Slovenije glede migracijskih pritiskov.  Sicer pa prav Hrvaška mora  definirati in fizično določiti svoje meje. To je še čaka. Še do konca izpolniti t.i. tehnične pogoje.   Izpolnjevanje tehničnih pogojev za članstvo v Schengnu sicer še ne pomeni dejanske uvedbe schengenske meje. Dokončna odločitev o vstopu Hrvaške v Schengen je v rokah Sveta EU, za kar je potrebna soglasna podpora vseh članic. V podobni situaciji sta se znašli tudi Bolgarija in Romunija, ki sta sicer vse tehnične pogoje izpolnila že pred devetimi leti, a še vedno nista znotraj meja območja. Hrvaška sama pa v naslednjih, vsaj nekaj let ne bo zadevo premaknila nikamor predvsem  tudi zaradi sosledja dogodkov, ki prihajajo kot je recimo njeno predsedovanje Evropski uniji  kjer same predsedujoče države ne smejo favorizirati svoj položaj, kar  predsedovanje  EU zagotovo je.  Pa tudi v kasnejši fazi so možne situacije zadržanosti pri akceptiranju Hrvaške  kot bodoče članice schengenskega območja. Glede Hrvaške pripravljenosti naj bi bilo poleg Slovenije skeptičnih več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija. Zato bi temu rekli,  da  bo postopek vključitve najprej stal, zajel sapo, in stekel zelo počasi. Upajmo na počasno  in resnično zorenje Hrvaške, za katero pa sedaj to z neko močno gotovostjo ne moremo trditi. Obenem pa tudi na naši strani kakšna oblastna in diplomatska sprememba, ki bo znala odločneje, bolj vsebinsko, suvereno  in  bolj samozavestno opravičevala slovenske interese tudi  v primeru vstopa Hrvaške v schengenski prostor. Hrvaški, ne prelahka, ne preveč trnova pot, ampak pot,  ki je realna in ob upoštevanju sosede Slovenije. Vane K. Tegov

Več

Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od izginulega milijona EUR, preko samomorov, do spornega prevzema Varnosti Maribor

Pred dnevi se je v našem nabiralniku znašlo pismo s precej obsežnim pisanjem, sicer brez podpisa avtorja, kar pomeni, da gre za anonimko, v katerem je kopica informacij, ki v nič kaj rožnato luč postavlja sedanje lastnike mariborske Aktiva varovanje d.d., in peščico nekdanjega vodstva in večinskih lastnikov Varnost Maribor d.d.. Prvi vtis napeljuje k sklepu, da gre pri zgodbi Varnost Maribor d.d. in njene prodaje MS Holdingu oziroma Mihaelu Strmljanu, enemu bogatejših slovenskih tajkunov, za triler, v katerem najdeš korupcijo, pranje denarja, kršenje zakonodaje s področja zasebnega varovanja etc. Ampak, zgodbo je treba nekje pričeti, pa naj bo to o "izpuhtelem" milijonu evrske gotovine iz blindiranega vozila Aktive varovanja za prevoz denarja. O Aktivi varovanju d.d., največjem slovenskem igralcu na področju zasebnega varovanja, ki ga preko svojega MS Holdinga tri leta  100 odstotno lastniško obvladuje eden bogatejših Slovencev Mihael Strmljan, je bilo v letu 2019 kar nekaj novinarskih zapisov. Najprej o skrivnostnem izginotju enega milijona evrov gotovine iz blindiranega vozila za prevoz denarja in vrednostnih papirjev, ki še do danes ni doživelo kriminalistično tožilskega epiloga. Na kratko za obudtev spomina: kraja naj bi se zgodila kar na  dvorišču poslovne enote Aktive varovanja v Celju, na Trnoveljski cesti. Varnostnika, ki sta prevažala denar, naj bi sicer blindirani avtomobil usodnega dne dopoldan pustila na dvorišču podjetja, ki pa naj ne bi bilo ustrezno varovano. Čeprav je bilo vozilo, polno dragocenega tovora, sta ga pustila odklenjenega, ključe pa odložila kar na armaturni plošči vozila. Kot rečeno, epiloga še ni, pa tudi o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora javnost ni bila obveščena. Drugi primer, ki je septembra lani napolnil strani slovenskih medijev, je povezan s samomorom varnostnika soboške enote Aktive varovanja, ki si je vzel življenje s službeno pištolo. Ob tragičnem dogodku na Goričkem se je postavilo vprašanje, kaj je z domnevnimi pritiski in mobingom nad zaposlenimi in kako v Aktivi varovanje upoštevajo stroga pravila nošenja in hrambe orožja ter streliva. Inšpekcija notranjega ministrstva je pokazala kopico pomanjkljivosti. So podobne pomanjkljivosti ugotovili tudi pri drugem primeru domnevnega samomora varnostnika Aktive varovanja v trgovskem centru Spar v Rušah?! V medijih poročil o tem ni bilo zaslediti, nanj so nas opozorili v pismu anonimni delavci Aktive varovanja.  V anonimnem pismu zaposleni na področju prevoza denarja, vrednostnih papirjev in drugih dragocenosti, s prstom kažejo na Zvonka Žurana in Marka Baumana, prvi je direktor, drugi pa njegov pomočnik sektorja prevoza dragocenosti. Še več, za oba so zapisali, da bi morala kazensko in materialno odgovarjati, ker sta objektivno kriva za "izginotje" enega milijona evrov gotovine iz blindiranega, zato pa odklenjenega vozila. Nekateri indici celo govorijo o tem, da naj bi se "izginotje" denarja zgodilo tudi s pomočno notranjega "žvižgača," menijo anonimni pisci pisma. Sicer pa naj bi do spremembe "režima" prevoza gotovine, vsako jutro ob 7.45 pred stavbo PE Aktiva Celje, praktično vsem na očeh, postavili trije kombiji, odprli zadnja vrata na stežaj in si vsem na očeh predajali vreče z denarjem. Po novem se po denahr hodi v Maribor. V anonimki so se razpisali tudi o mizernih plačah, o mizernih nadomestilih za stroške prevoza na delo, o minimalnem nadomestilu za malice, o minimalnem dopustu, o nepriznavanju nadur..... za kar naj bi bil odgovoren sindikalnih šef Bernhard Mraz, ki je podpisal takšno pogodbo s poslovodstvom oziroma z izvršnim direktorjem Aktive varovanja Šmigocem, v zahvalo pa ga je uprava Aktiva varovanje "nagradila" s pisarniškim delom. Anonimni delavci Varnosti Maribor, danes Aktiva varovanje, ugotavljajo, da so s spremembo lasništva prišli iz dežja pod kap. Slabše skoraj ne more biti, mnogi izgubljajo živce, orožje imajo pri sebi.....?! V nadaljevanju: kako so Strmljanovi v "boju" za prevzem Varnosti Maribor premagali Pistotnikove, lastnike ljubljanskega Sintala. Kako je Mihael Strmljan, kljub pravnomočni obsdbi,  prišel do licence, kako se je pomočnik generalnega direktorja GPU dr. Robert Ratkovič po spornem prevzemu Varnosti Maribor hitro preselil na sedež izvršnega direktorja novonastale Aktiva varovanje d.d. Od kod družini Pišek, nekdanjim večinskim lastnikom Varnosti Maribor, kapital za nakup garažne hiše v mariborskem Cityju in soboške Blisk montaže. Zakaj Igor Banič, direktor Blisk montaže predseduje nadzornemu svetu mariborskega Nigrada?! 

Več

Romana Tomc: Vladni predlogi sprememb pokojninske zakonodaje so finančno nevzdržni in škodljivi

Minuli teden so dogajanja v državnem zboru zaznamovale razprave, povezane z institucionalnim varstvom ter področjem dolgotrajne oskrbe. Tako je v začetku tedna potekala seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer so poslanke in poslanci razpravljali o problematiki institucionalnega varstva starejših oseb s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. V četrtek pa je na predlog SDS potekala tudi izredna seja Državnega zbora, kjer je bilo slišati, da je stanje socialne oskrbe v naši državi kritično, kar kažejo tudi ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da vlada v zadnjih desetih letih sploh nima podatkov o tem, koliko je tistih, ki pomoč potrebujejo pa je ne prejemajo, niti kakšno obliko pomoči potrebujejo. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da vlada zadnjih deset let ni namenjala denarja v izgradnjo potrebnih domov za starejše in druge oblike socialnega varstva, je pa za drage in povsem neuporabne študije porabila 74,5 milijonov evrov. Poleg tega, da je torej sistem socialnega varstva za starejše slab, se tudi s pokojninskim sistemom ne godi nič bolje. Pokojninska reforma iz leta 2012, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, je pomenila le prvi korak, ki pokojninski sistem rešuje le še nekaj let. Zaradi neukrepanja vlad, ki so sledile, smo izgubili dragocen čas za postopno prilagajanje.  Vlada je nedavno pripravila nove spremembe pokojninske zakonodaje, s katerim se med drugim predvideva zvišanje odmernega odstotka in dvojni status upokojencev, ki pomeni sočasno prejemanje cele ali sorazmernega dela pokojnine in prihodkov iz opravljanja dela ali dejavnosti, vendar pa kot ugotavlja evropska poslanka Romana Tomc, ki je tudi predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS, je pripravljena pokojninska zakonodaja slaba, predlogi pa so krivični, škodljivi, finančno nevzdržni in neodgovorni. V nadaljevanju objavljamo stališče Romane Tomc glede predvidene pokojninske zakonodaje:  Predlogi so populistični. Vlada predlaga spremembe, ki so všečne, v nebo vpijoče sistemske pomanjkljivosti pokojninskega sistema pa ostajajo nerešene: zapletenost in nepreglednost sistema, nezdrava solidarnost, ki rezultira v krivičnih razmerjih med upokojenci, finančna nevzdržnost in privilegirane pokojnine - tega pa se ta vlada ne upa dotakniti.  Predlogi so krivični. Dvig odmernih odstotkov in bonusi za otroke bodo veljali za tiste, ki se bodo upokojevali v naslednjih letih, vendar na drugi strani za obstoječe upokojence ni predvideno nič, niti drugačno / ugodnejše usklajevanje, s čimer bi ublažili razkorak, ki bo nastal zaradi različnega upokojitvenega trenutka.  Predlogi so škodljivi. S stalnimi popravki, ker so se pravice dodeljevale enkrat enemu, drugič drugemu, so se porušila vsa razmerja med upokojenci. Ne glede na to, da so imeli ljudje enake plače, da so plačali enako prispevkov, imeli enako število let pokojninske dobe in vse ostale okoliščine, so danes njihove pokojnine različne. Predlagane spremembe bodo z vidika enake obravnave naredile dodatno škodo. Predlogi so finančno nevzdržni.Odhodki pokojninske blagajne se bodo zaradi predlaganih sprememb v naslednjih letih izjemno povečali. ‬V času gospodarske rasti znaša primanjkljaj v pokojninski blagajni cca 1 milijardo €. Ob napovedanem ohlajanju gospodarstva in posledično manjših prilivih iz naslova prispevkov, ti ukrepi ne bodo uresničljivi brez velikih rezov na drugih področjih, povišanja davkov ali dodatnega zadolževanja. Predlogi so neodgovorni.Vladna koalicija se ne obremenjuje s tem, da bo zaradi sedanjih populističnih, neuravnoteženih in finančno nevzdržnih potez v naslednjih letih stanje pokojninskega sistema še bolj kritično. S posledicami se bo morala soočiti neka druga vlada.  Vir:sds.si

Več

Humanost in solidarnost soboških obrtnikov pri obnovi hiše za materinski dom

Tudi Murska Sobota bo v kratkem "dobila" materinski dom. Soboška škofijska Karitas se je s pomočjo donatorjev in soboških obrtnikov, ki se že tradicionalno odzovejo na različne solidarnostne akcije, pričela z obnovo starejše hiše. Že pred desetletjem so v škofijski Karitas prisluhnili pobudam po vzpostavitvi prvega materinskega doma v Pomurju in konec leta 2015 je začel nastajati materinski dom v Svetem Juriju ob Ščavnici. Ob tem pa so po besedah Jožefa Kocipra, generalnega tajnika soboške škofijske Karitas, razmišljali o podobnem objektu tudi v Murski Soboti, kar so ves čas narekovale potrebe, je dejal na današnji priložnostni tiskovni konferenci.  »Ves čas pa smo si prizadevali, da bi tudi v Murski Soboti imeli to hišo. Kajti matere, ki potrebujejo tovrstno pomoč, imajo veliko opravkov na CSD, zavodu za zaposlovanje, sodiščih, šolstvu in tako naprej, da lahko otroci hodijo v šolo. Zaradi tega smo veseli, da smo konec lanskega leta pridobili hišo v središču mesta Murska Sobota. To hišo celo leto že počasi urejamo iz družinske hiše v materinski dom, za kar je potrebno veliko preureditev.« Po besedah Vlada Mandiča, predsednika OOZ Murska Sobota, se soboški obrtniki tradicionalno odzivajo na različne pobude za sodelovanje pri humanitarnih in solidarnostih akcijah. Obrtniki Murska Sobota (OOZ), ki so se pridružili tej humanitarni akciji: Malar – pišt. d.o.o., Soboslikarstvo-fasaderstvo Janez Škraban s.p., Slikopleskarstvo in fasaderstvo Merica d.o.o. ter Sapač slikopleskarstvo in fasaderstvo d.o.o. Samo naložbo ocenjujejo na 50 tisoč evrov, materinski dom pa bo imel vsaj pet sob s kopalnicami in kuhinjo. Hiša je v zelo dobrem stanju, družina, ki je bivala v njej prej, je bila skrben gospodar. Vseeno so morali zamenjati okna, napeljavo centralne kurjave in inštalacije,  uredili pa so še dodatne podstrešne sobe.  Po besedah Vlaste Glavač, direktorice materinskega doma pri škofijski Karitas, bo Dom, ki bi ga naj predali namenu še pred letošnjim božičem,  sprejel matere, ki so se znašle v stiski; matere, ki niso deležne podpore partnerja ali bližnjih ter potrebujejo začasno pomoč in podporo. Večinoma bežijo pred fizičnim ali psihičnim nasiljem, srečujejo pa se tudi z drugimi težavami, zaradi katerih ostanejo brez strehe nad glavo. Med njimi so tako zaposlene kot brezposelne ženske; mnoge so v preteklosti bile povsem odvisne od partnerjev.

Več

Romane Tomc glede zadržanosti do podpisa pod poziv Slo. EU poslancev o vstopu Hrvaške v schengensko območje

Šesterica evro poslancev iz Slovenije, Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS), Irena Joveva (RE/LMŠ), Klemen Grošelj (RE/LMŠ), Tanja Fajon (S&D/SD) in Milan Brglez (S&D/SD) so v skupnem pozivu poudarili, da je popolnoma nerazumljivo in težko sprejemljivo, da bi strateško odločitev o pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengensko območje sprejela Evropska komisija, katere mandat se bo iztekel v zelo kratkem času. Vso zadevo bi preustili novi EU komisiji, pod vodstvom Ursule von der Leyen. Z "ločenim" mnenjem se je oglasila evropska poslanka Romana Tomc SDS/ELS in pojasnila svojo zadržanost do podpisa poziva evropskih poslancev iz Slovenije o vstopu Hrvaške v schengensko območje. "Vstop Hrvaške v schengen je zagotovo v slovenskem interesu. Jasno je tudi, da mora Hrvaška pred vstopom izpolniti vse potrebne pogoje. Ker gre za izjemno občutljivo politično vprašanje, bi morali odgovor nanj iskati na najvišji diplomatski ravni. Škodljive posledice javnega obračunavanja in nepremišljenih groženj so se že pokazale pri reševanju arbitražnega spora.  Prav tako v tem trenutku ne poznam uradnega mnenja Vlade Republike Slovenije, kar terja dodatno zadržanost. Upam, da bo Vlada Republike Slovenije pri stališču glede vstopa Hrvaške v schengen ravnala preudarno in v korist Slovenije," je sklenila Romana Tomc.

Več

Na konstitutivni seji se je sestala preiskovalka DZ za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi

Danes se je na prvi, konstitutivni seji, sestala parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, je zahteval državni svet na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist. Preiskovalno komisijo  vodi poslanec SDS Žan Mahnič. Žan Mahnič, predsednik preiskovalke DZ v zadevi F.  Kangler in drugi »Danes smo imeli javni del zasedanja, kjer smo se seznanili z ustanovitvijo te preiskovalne komisije, našteto je bilo, s kakšnim namenom smo se ustanovili, in sicer gre za preiskavo sumov zlorab pravosodja, sumov vplivanja na policijo, na tožilce in na sodnike v primeru Franca Kanglerja,« je povedal poslanec Mahnič in dodal, da glede na vso dokumentacijo, ki jo komisija že ima in glede na vse, kar so mediji že poročali »smo sprejeli sklep o izvedenih pripravljalnih preiskovalnih dejanjih.« Preiskovalna komisija je tako določila, da za namene preiskave od PU Maribor zahteva vso dokumentacijo, ki se nanaša na zadeve Franca Kanglerja. »Enako komisija zahteva vso dokumentacijo, vezano na Franca Kanglerja, od okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in od Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije. Prav tako pa zahtevamo dokumentacijo, ki se nanaša na zadeve Franca Kanglerja od okrožnega sodišča v Mariboru, od okrajnega sodišča v Mariboru, pa tudi od Vrhovnega sodišča RS,« je naštel Mahnič. Dodal je še, da bo komisija od Arhiva Republike Slovenije zahtevala vso arhivsko dokumentacijo, v kateri se omenja nekdanjega agenta Službe državne varnosti Janeza Žirovnika, ki je danes sodnik. »Komisija je nekaj materiala za svoje delo že zbrala, in sicer smo vpogledali v gradivo, ki bo tudi podlaga za prvo ponedeljkovo zaslišanje, to pa je magnetogram 1. nadaljevanja 12. nujne seje komisije za peticije z dne 20.1.2016,  magnetogram 1. točke dnevnega reda 8. seje KNOVS z dne 10.4. 2019 in  magnetogram 2. točke dnevnega reda 11. seje KNOVS z dne 4.6.2019. Prav tako smo vpogledali v knjigo Zorana Šariča Županov boj – Franc Kangler zakulisje  osebne in politične apokalipse, vpogledali smo tudi v  gradivo Kangler Franca, ki je dostopno v internem sistemu UDIS in v gradivo Franca Kanglerja, ki je na vpogled v varnostnem območju v arhivu preiskovalne komisije,« je naštel poslanec Mahnič.  Kot je pojasnil, je preiskovalna komisija sprejela tudi sklep, da je na seznamu zaslišanih prič Franc Kangler, »tako da bo v ponedeljek ob 8. uri zjutraj prvo zaslišanje, kjer bo Kangler nastopil bo kot priča.«Predsednik preiskovalne komisije je še napovedal, da bo preiskovalna komisija po zaslišanju opravila še eno zasedanje, kjer se bodo dogovorili o dodatno vabljenih pričah. »Morda je malce nenavadno, da komisija po 14 dneh od ustanovitve začne z zaslišanji, ampak to je način mojega dela, da nalogo opravim hitro in učinkovito ter skladno s pravili, ki veljajo,« je povedal Mahnič in dodal, da je bila danes sklicana seja glede na gradivo, ki je na voljo. »Morda je delo pri moji komisiji nekoliko lažje od dela ostalih komisij, kajti druge komisije morajo čakati na gradiva mesece in mesece, pri nas pa je nekaj gradiva že bilo na voljo,« je še povedal Mahnič, ki je še dodal, da vsak od članov komisije lahko predlaga dodatni seznam vabljenih prič. Vir: sds.si

Več

Z ukradeno bančno kartico si je postregel na bankomatu! Prepoznate nepridiprava?

Prepoznate storilca? Policisti  PP Lendava obravnavajo več kaznivih dejanj tatvin po trgovinah vLendavi.  V  enem primeru je neznani storilec po tatvini odšel do bankomatain  z  odtujeno bančno kartico in PIN kodo opravil dvig denarja. Prepoznatestorilca?  Za  vse  informacije  bomo hvaležni, sporočite jih na telefonskoštevilko  113,  na  najbližjo  Policijsko  postajo  ali na anonimni telefonpolicije 080 1200. Zasežen štirikolesnik Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Murska Sobota so danes ob5.15  uri  na  avtocesti  na  počivališču  Dolinsko  jug, opravili kontrolobolgarskega  kombiniranega vozila, ki ga je vozil drž. Romunije. V tovornemdelu  je  imel  naložen  novejši štirikolesnik vreden okrog 13.000 evrov. Vpostopku  je bilo ugotovljeno, da je bil štirikolesnik v nočnih urah iz 17.na  18.  10. 2019 ukraden na območju Policijske uprave Ljubljana. Vozilo bovrnjeno  lastniku.  Zoper  državljana Romunije pa bo podana kazenska ovadbazaradi kaznivega dejanja zatajitve. Vlom v poslovni prostorV  Ljutomeru  je  bilo v noči na 17.11.2019 vlomljeno v poslovni prostor odkoder  je  neznani storilec odtujil več razstavljenih mobilnih telefonov ingotovino. Nastalo je za okrog 6.000 evrov škode.

Več

Slovenija

pred 1 urami
Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik ...
Z izzivi in nedokončanimi projekti na področju migrantske krize se bo morala soočiti nova Evropska komisija pod ...
(0)
pred 2 urami
Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja ...
Včeraj se je na 3. nujni seji sestala preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. ...
(0)
pred 4 urami
Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ...
Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih ...
(0)
pred 1 dnevi
Kriza Ustavnega sodišča in poziv trem ustavnim ...
Ko moralno in intelektualno identiteto in avtoriteto izgubi najvišja sodna oblast v državi, to je Ustavno ...
(0)
pred 1 dnevi
Še vemo zakaj smo se osamosvojili?
Slovenija na vseh področjih tone. Svojim državljanom, zlasti starim in nemočnim, je vse bolj tuja. Njeni politiki ...
(0)
pred 3 dnevi
Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od ...
Pred dnevi se je v našem nabiralniku znašlo pismo s precej obsežnim pisanjem, sicer brez podpisa avtorja, ...
(0)
pred 3 dnevi
Romana Tomc: Vladni predlogi sprememb pokojninske ...
Minuli teden so dogajanja v državnem zboru zaznamovale razprave, povezane z institucionalnim varstvom ter področjem ...
(0)
pred 5 dnevi
Humanost in solidarnost soboških obrtnikov pri ...
Tudi Murska Sobota bo v kratkem "dobila" materinski dom. Soboška škofijska Karitas se je s pomočjo ...
(0)
pred 5 dnevi
Romane Tomc glede zadržanosti do podpisa pod ...
Šesterica evro poslancev iz Slovenije, Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc ...
(0)
pred 5 dnevi
Na konstitutivni seji se je sestala preiskovalka ...
Danes se je na prvi, konstitutivni seji, sestala parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi ...
(0)
pred 5 dnevi
Z ukradeno bančno kartico si je postregel na ...
Prepoznate storilca? Policisti  PP Lendava obravnavajo več kaznivih dejanj tatvin po trgovinah vLendavi.  ...
(0)
pred 5 dnevi
V prometni nesreči v Stranicah v bližini Zreč ...
Nekaj pred poldnevom  so  na PU Celje bili obveščeni o tragični prometni nesreči v Stranicah. ...
(0)