SI

Komentar

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo

apače

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947

sds

12. Pučnikov pohod na Boč

sds

Romana Tomc: Pokojninski sistem ni poligon političnih preigravanj

sds

V SDS ponovno predlagajo spremembo zakona za dvig najnižjih invalidskih pokojnin

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo

Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. Morali bi vedeti že takrat, ko je slovenska tranzicijska levica, ki jo sponzorirajo, podpirajo in promovirajo centri moči globoke države, našega Marjana ob vstopu v nacionalno politiko sprejela kot odrešenika. Kot rečeno, že njegov krstni politični boter je bil pravi, da bolj ne bi mogel biti. Nihče drug kot Zoran Janković osebno. Ljubljanski Capo di tutti capi. Prva Marjanova politična funkcija je bila namreč šef kamniškega odbora Pozitivne Slovenije. Ja, naš Zoki je že tedaj vedel, da bo naš Marjan nekoč še daleč prilezel. In ko to berete, vam je tudi popolnoma jasno, da v politiki nobena usluga ni zastonj in da je veliki boss Janković prišel izterjat svoj dolg. Ampak o tem nekoliko kasneje. Stripovski liki, kot so Bandelli, Prešiček, Poklukar ali Poznič, ne bi nikoli smeli postati ministri v nobeni napol resni evropski državi. Pa so. Po Marjanovi zaslugi. Šarec  fasada države. Bo torej vlada našega Marjana upihnila svojo prvo svečko. In hkrati tudi zadnjo. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. S popuščanjem Alenki in njenim botrom, z javnim branjenjem sramotnih poslovnih rabot Jankovićevega klana in ne nazadnje s še bolj sramotnim aktivnim sodelovanjem pri voždovi ekskurziji v Moskvo si je naš Marjan izkopal politični grob. Podoba vladavine Marjana Šarca je fotografija iz Moskve.       Promiskuitetna levica.. Občasna politična putana NSI… Putanizacija v vseh ozirih.. klecanje pred kapitalom in cosa vostra Murgleana….in šefa Milan Capogrande… 03.05.2001 16:36 - odprtje Mercator centra v Novi Gorici - mrtev delavec izvajalcev zjutraj ob 4. uri,  kljub temu otvoritev ob 13. uri. In tako imamo komika s kmečkih veselic za premiera, seks kolumnista za ministra za okolje, zgodovinarja kot glavnega okoljskega inšpektorja, novinarko pa za nadzornico javne agencije za zdravila...

Več

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947

S sobotno proslavo se je sklenil niz dogajanj ob 13. občinskem prazniku občine Apače. Tokratno praznovanje je bilo še posebej svečano, saj so ga povezali tudi s 100 letnico dodelitve Apaškega polja slovenskemu ozemlju oziroma takratni državi SHS. "Slovenija v malem," so poimenovali osrednjo slovesnost, na kateri je bil častni gost in osrednji govornik predsednik RS Borut Pahor. Dvorana apaškega Kulturnega doma je bila pretesna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo svečanostob 13. občinskem prazniku apač. Zakaj enačaj Apaškega polja s pojmom Slovenija v malem. Ozadja je v svojem pozdravnem nagovoru pojasnil župan občine Apače dr. Andrej Steyer, ko je spomnil na 100 letnico podpisa pariške mirovne konference, ki je mejo postavila na reko Muro in Apaško polje, kjer so zvečine živeli Nemci, je postalo de slovenskega ozemja. Tragičen eksodus nemškega življa, ko so jih takratne revolucionarne oblasti 1947. leta izgnale, priselile pa slovenski živelj od Prekmurja, preko Koroške, do Primorske, je Apaškemu polju prislovnično nadel ime Slovenija v malem. Tudi svečani govorec, predsednik Republike Borut Pahor je spomnil na tragične dogodke leta 1947, ko so takratne komunistične oblasti izgnale apaške Nemce. Med povabljenci na svečanosti ob 13. občinskem prazniku Apač je bil tudi državnozborski poslanec SDS Franc Breznik.  Prireditev so s kulturnim programom popestrili Pihalni orkester Apače, Kvartet trobil Pihalnega orkestra Apače, Akademska folklorna skupina Študent, Kulturno folklorno društvo Vrisk Apače in Otroci iz Vrtca Apače. Občina Apače se je ob sklepnem dogajanju ob občinskem prazniku uradno pridružila projektu GLAMUR, ki ga v okviru sodelovanja lokalnih akcijskih skupin izvajajo LAS Ovtar Slovenskih goric, LAS Prlekija, LAG Vulkanland iz Avstrije in društvo Genuss am Fluss. "GlaMUR - Užitek ob reki" je tudi blagovna znamka na območju 28 sosednjih občin Slovenije in Avstrije.

Več

12. Pučnikov pohod na Boč

Včeraj  potekal 12. tradicionalni Pučnikov pohod na Boč. Organizirata  ga vsako leto Občinski odbor Rogaška Slatina in Inštitut dr. Jožeta Pučnika, Letos je v pomoč priskočil tudi dr. Milan Zver, poslanec v Evropskem parlamentu iz Slovenije in za časa  življenja  dr. Pučnika njegov najbližji sodelavec. Pohod je potekal sproščeno, prijetno in ob lepem vremenu. Pred samim prihodom  v  planinskega doma  kjer  stoji cerkev sv. Miklavža,  je v spomin na očeta slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika potekala sveta maša. Mašo je daroval Kostrivniški župnik, gospod Viktor Vratarič. Ob planinskem domu  na  Boču je potekala manjša slovesnost z osrednjim govorcem, dr. Milanom Zverom. Kot njegov dolgoletni sodelavec je orisal njegovo pot, ki nikakor ni bila ne ravna in ne lahka, celo težka in na trenutke nevzdržna. Njegova močna volja in želja, da se nekoč vrne v Slovenijo vedoč, da so ga nekdanje oblasti izgnale ali pognale v exil, ga je ohranilo pri življenju in kasneje kot glavnega pobudnika vseh procesov, ki so pripeljali do samostojne Slovenije.  Po besedah dr. Zvera, « Dr. Jože Pučnik je bil ključna oseba slovenske demokratizacije in osamosvajanja. Boril se je za svobodo misli in izražanja. S pohodom kot je ta, na posebno plemenit način ohranjamo spomin na očeta slovenske državnosti.« Da je  dr. Pučnik veliko ime ne samo v domačih okvirjih ampak, da njegovo delo, znanje in prispevek demokratizaciji v evropskih prostorih, priča tudi to, da se ena od konferenčnih dvoran  v Evropskem parlamentu imenuje po dr. Jožetu Pučniku. Obiskovalci in pohodniki so bili iz vseh koncev  Slovenije. Prisotne sta pozdravila tudi poslanca SDS Boris Doblekar in Jožef Lenart, oba  prvič poslanca v tem parlamentarnem sklicu . "Rad grem na ta pohod, daleč od mojih krajev, saj čutim dolžnost in spoštovanje do dr. Jožeta Pučnika. Pučnik je zaslužen, da je SDS najbolj domoljubna stranka v Sloveniji in da sploh imamo svojo državo," je bil mnenja Doblekar. Jožef Lenart je vse prisotne spomnil, da moramo biti ponosni na slovensko pesem, na slovensko kulturo in da moramo biti ponosni na delo dr. Jožeta Pučnika. Dr. Andreja Valič Zver, tudi med prisotnimi , skrbi in bdi nad  dediščino v pisani in drugače dokumentirani obliki ter obenem dela na tem da se generacije ki prihajajo za nami imajo vpogled in pravilno sliko od delu ter njegovem prispevku v vseh možnih oblikah za to današnjo, našo samostojno Slovenijo. Slovesnost v spomin na dr. Jožeta Pučnika je spremljal pester kulturni program, ki ga je povezoval Mitja Grmovšek.  Vane K. Tegov

Več

Romana Tomc: Pokojninski sistem ni poligon političnih preigravanj

Včeraj je v prostorih Muzeja VSO potekala okrogla miza z naslovom Spremembe pokojninske zakonodaje, ki so jo organizirale seniorske organizacije Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke. Pogovor je povezoval Branko Šumenjak, predsednik kluba seniork in seniorjev SDS, ki je na samem začetku dal besedo generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu, da je predstavil spremembe pokojninske zakonodaje. Glavna novost je tako zvišanje odmernega odstotka na 63,5 % za zavarovance obeh spolov, ki dopolnilo 40 let pokojninske dobe. Celoten predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju najdete TUKAJ. Član strokovnega sveta pri SLS dr. Andrej Umek je reformo označil za všečno, a ne dovolj korenito, saj ta ne zadeva bistvenega problema: »Demografska slika se je v zadnjih letih močno spremenila. Ko je bila uvedena 40 letna delovna doba, je bila predvidena življenjska doba okoli 60 let.« Opozoril je, da se naša podjetja ne prilagajajo delavcem glede na njihovo starost. »Tako kot so na delovnem mestu normalna izobraževanja, bi morale biti tudi premestitve na različna delovna mesta nekaj povsem običajnega, da bi vsak lahko opravljal svojim letom primerno delo,« meni dr. Umek. Na koncu je še dodal, da bi mladi morali imeti zagotovljen gladek prehod iz šolanja v delo, a za to moramo poseči v šolski sistem in izobraževati mlade za tiste poklice, ki jih potrebujemo. Nadaljevala je evropska poslanka Romana Tomc, članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v EP in predsednica Strokovnega sveta za delo, družino in socialne zadeve pri SDS. Na samem začetku je slovenske pokojnine označila za nedostojne: »Slovenska povprečna pokojnina bo dostojna takrat, ko bo slovenski upokojenec po 40 letih delovne dobe lahko brez težav odšel na dopust v sosednjo Avstrijo. Avstrijski upokojenci si lahko privoščijo oddih v Sloveniji, slovenski pa ne, zakaj ne bi smelo biti še obratno?« Tomčeva je nadaljevala, da je »pokojninski sistem vzdržen takrat, ko lahko s prispevki izplačamo vse pokojnine za tekoče leto, nam pa zmanjka približno milijarda letno«. Opozarja, da vsak poseg v pokojninski sistem takoj pomeni več milijonov evrov denarja, enako je v primeru dviga odmernega odstotka:  Dvig odmernega odstotka ni odgovorna rešitev. Danes ministrstvo sprejema populistične ukrepe na področju pokojninske zakonodaje, a nekoga bo čez 5 let zaradi tega močno bolela glava. Če takrat ne bo gospodarska rast znašala vsaj 6 %, bodo današnje spremembe v pokojninskem sistemu za Slovenijo pomenile velike težave.Evropska poslanka pravi, da si vsi želimo višjih pokojnin, a moramo s pokojninsko zakonodajo ravnati odgovorno. »To, kar v pokojninskem sistemu naredimo danes, bo imelo posledice na prihodnost in tega ne bomo mogli popravljati,« je dodala Tomčeva. Odmerni odstotek se bi po njenem mnenju lahko povišal le s »popolno reformo pokojninske zakonodaje, saj je bila slednja deležna že toliko popravkov, da med pokojninami ni več pravih razmerij, v njej pa najdemo tudi ogromno krivic in anomalij, npr. neupravičene dodatke, ki nimajo tam kaj iskati«. Poslanka je spomnila tudi na slovenski demografski sklad, ki smo ga pripravili v Slovenski demokratski stranki in bi lahko pripomogel k reševanju pokojninske problematike, a je Vlada RS očitno nanj pozabila. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik je nadaljeval, da bi minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe morala biti nad pragom revščine, ljudje pa se je ne bi smeli sramovati. Opozoril je tudi na dejstvo, »da že tako nizke plače, vseeno rastejo hitreje kakor pokojnine. Razmerje med povprečno plačo in pokojnino pa je vse večje.« Dodaja, da bi zaradi populističnih potez vlade v kombinaciji z novo gospodarsko krizo lahko zopet prišlo do ZUJF-a. »Upokojenci se pogosto znajdejo v veliki stiski. Dokler sta v gospodinjstvu dva upokojenca, je situacija vzdržna, težava nastane, ko človek ostane sam. Z minimalno pokojnino in brez pomoči sorodnikov težko preživi,« je opozoril Sušnik. Zaključil je, da »če smo gospodarsko uspešni, ne bi smeli imeti brezdomcev, Rdeči križ in Karitas ne bi smela imeti toliko dela. To ni častno za državo, kot je Slovenija!« V zaključku pogovora je evropska poslanka Romana Tomc še povedala, da mora biti osnovno vodilo pokojninskega sistema večja povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami. Dodala je, da je »tiste spremembe, zaradi katerih je blagajna bolj stabilna in pokojnine ne padajo, leta 2012 uvedla vlada Janeza Janše. Vlado smo imeli eno leto. V tem enem letu smo sprejeli 5 težkih zakonov. Torej se da,« je prepričana Tomčeva. Poslanka dvomi, da bi sedanja vlada lahko izpeljala pokojninsko reformo, ob koncu pa je spomnila še na dolgo obljubljen Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi prav tako lahko izboljšal položaj upokojencev. Vir: sds.si

Več

V SDS ponovno predlagajo spremembo zakona za dvig najnižjih invalidskih pokojnin

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim želijo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. Predlog zakona s podobno poglavitno rešitvijo so v parlamentarni postopek vložili že spomladi, a je Šarčeva koalicija takrat glasovala proti. Skozi zakonodajni postopek se bo pokazalo, ali je večina v Državnem zboru RS pripravljena izboljšati položaj najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. V predlogu zakona je predlagan osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka kot najnižje izhodišče. V primeru, da bo v Državnem zboru RS zadostna politična večina, pa se ta znesek lahko tudi poviša. Naj spomnimo, da je bil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ2) kot sistemska rešitev sprejet v letu 2012 in je začel veljati v letu 2013. Sprejem ZPIZ-2 je glede na takratne okoliščine predstavljal nujno sistemsko rešitev zaradi javno finančnega položaja Republike Slovenije in je bil usklajen z vsemi socialnimi partnerji ter tudi poslanskimi skupinami v Državnem zboru RS. V vmesnem času se je ZPIZ-2 še spreminjal in dopolnjeval, nekatere rešitve pa so bile odložene z drugimi zakoni, npr. z zakoni o izvrševanju proračunov. S spremembami in dopolnitvami ZPIZ-2 se je vedno izboljšal položaj le za določen del upokojencev (npr. prostovoljnim zavarovancem, zavarovancem in upokojencem s polno delovno dobo brez dokupa,…), kar je seveda bolje, kot če se položaj ne bi izboljšal nobeni izmed teh skupin. Vendar pa se je ves čas opozarjalo tudi na najbolj ranljivo skupino upokojencev in to so invalidski upokojenci, tako tisti, ki so invalidsko upokojeni zaradi poškodbe ali bolezni zaradi dela ali pa izven dela. V letu 2017 je bil prag tveganja revščine za samsko osebo v višini mesečnega prihodka okoli 635 evrov, kar je ravno toliko, kot je povprečna pokojnina v Republiki Sloveniji. Povprečna invalidska pokojnina je celo bistveno manjša in sicer 495 evrov, kar pomeni, da je relativni delež tistih, ki prejemajo invalidsko pokojnino pod 392,75 eur, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, bistveno višji pri invalidskih upokojencih kot pa pri ostalih upokojencih. Za invalidske upokojence se v zadnjih letih ni sprejela nobena sprememba, ki bi pomenila izboljšanje njihovega položaja ali pa bi se vsaj zagotovilo minimalni znesek pokojnine tj. v višini, ki ga prejemajo prejemniki denarne socialne pomoči, kar po mnenju koalicijskih strank predstavlja mesečni znesek, pod katerim posameznik ne more preživeti. Slednje velja tudi za invalidske upokojence in v skladu z načelom, da je potrebno najprej poskrbeti za socialno najbolj ogrožene, se s predlogom zakona predlaga, da se najnižja invalidska pokojnina zviša vsaj na nivo tega osebnega dohodka. Položaj invalidskih upokojencev je še toliko bolj občutljiv, saj si tudi tisti z delno zmožnostjo za delo zaradi delne invalidnosti zelo težko pridobijo zaposlitev in imajo hkrati zaradi delne zmožnosti za delo tudi nižjo invalidsko pokojnino. Po podatkih iz medijev je invalidskih upokojencev, ki imajo invalidsko pokojnino nižjo od 392 evrov, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, okoli 10.000. Večina tistih, ki so delno zmožni za delo, pa si ustrezne zaposlitve ne morejo najti, saj so težko zaposljiv kader. Dvig minimalne možne invalidske pokojnine, kot se predlaga s spremembo zakona bi pomenil spodnjo mejo, ki ni odvisna od drugih določb ZPIZ-2 (na njih tudi ne vpliva) ali drugih zakonov, pod katero se invalidska pokojnina ne more odmeriti.     S predlogom zakona v poslanski skupini SDS predlagajo določitev najnižje možne pokojnine za invalidsko upokojene v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih. Predlog se nanaša le na invalidske pokojnine, in sicer na vse invalidske pokojnine, ne glede na kategorijo invalidnosti in razloge za invalidnost, ki so kot pogoj za invalidsko upokojitev določeni po veljavnem ZPIZ-2. Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, menimo, da bi morala biti tudi pokojnina določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko gre za invalidske upokojitve, saj gre za osebe, ki si ne morejo preskrbeti drugega vira dohodkov oziroma so z delno zmožnostjo za delo zelo težko zaposljive. V primeru, da gre za osebe s preostalo zmožnostjo za delo, se takšna minimalna pokojnina zagotovi le v primeru, da je oseba prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve in ne dobi ustrezne zaposlitve brez svoje krivde. Ravno zato, ker so osebe nezaposljive oziroma so težje zaposljive, je mogoče določitev najnižjih pokojnin za invalidsko upokojene določiti drugače od drugih upokojencev, saj gre za različne položaje skupin upokojencev, ki jih je mogoče tudi obravnavati različno iz stvarno utemeljenega razloga nezmožnosti zaposlovanja.  V poslanski skupini SDS še menijo, da bi se morala invalidskim upokojencem zagotoviti vsaj približno sprejemljiva pokojnina, ne da bi morali izpolnjevati pogoje za varstveni dodatek in ga potem delno vračati iz svoje dediščine.

Več

O Josipu Pelikanu, celjskemu fotografskemu kronistu - vse na enem mestu

Kot fotograf je deloval v različnih krajih Slovenije, dokler se ni leta 1920 ustalil v Celju, kjer je ostal do smrti leta 1977. V tem času je obveljal za mestnega fotografskega kronista. Znane se tudi njegove portretne fotografije, ustvarjene v steklenem fotografskem ateljeju  iz konca 19. stoletja, ki je danes urejen v muzej. V njem je razstavljena fotografova originalna oprema, njegove steklene plošče in fotografije. Prav včeraj so njem na čast v spomin in zahvalo,  v kletnih prostorih, njegove nekdanje Pelikanove hiše na Razlagovi ulici 5 v Celju odprli novo občasno razstavo, naslovljeno Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019. Letos namreč mineva 120 let, odkar je celjski fotograf Johann Martin Lenz dal zgraditi stanovanjsko hišo s prizidkom – fotografskim ateljejem oz. steklenim salonom (leta 1899). Po njegovi smrti je stavba prišla v last fotografa Josipa Pelikana, ki je pred okroglim stoletjem prišel v Celje (leta 1919) ter tukaj ostal in delal skoraj šest desetletij.   Obnovljeni stekleni atelje, edinstven v Sloveniji in eden redkih v Evropi, je kot Fotoatelje in galerija Pelikan že več kot dve desetletji sestavni del Muzeja novejše zgodovine Celje. Ta ima pri ohranjanju izjemne Pelikanove zapuščine nove načrte – ureditev celovitega muzejsko-kulturnega kompleksa, utemeljenega na celjski, Pelikanovi fotografski dediščini in njeni povezavi s sodobno fotografsko produkcijo in dejavnostjo, ki bi obiskovalcu omogočal sprehod skozi zgodovino fotografije od konca 19. stoletja do danes v povsem avtentičnem okolju. Pričujoča razstava, postavljena v kletnih prostorih Pelikanove hiše na Razlagovi ulici 5, zato ne prinaša zgolj orisa njene preteklosti, temveč predstavlja tudi simbolni začetek njene preobrazbe v Fotohišo Pelikan in je le začetek pred veliko prenovo hiše. Kletni prostori Fotohiše Pelikan dobivajo podobo galerije za sodobno fotografijo, z načrtovanimi sprehodi skozi stanovanje pa želijo predstaviti bivalno kulturo celjskega meščana 20. stoletja. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili skozi Pelikanove delovne prostore, temnice, skladiščne prostore in razvijalnice. Fotografi, poznavalci  fotografije, navdušenci in zainteresirani vsi, enkratna priložnost spoznati in občudovati delo Josipa Pelikana ter vse kar je povezano z njim. Imel sem čast poznati njegovo sestro Boženo Pelikan, ki je, koliko je bilo v njenih močeh, ohranjala ime ter avtentične bivalne prostore iz Pelikanovih časov. Sem bil in ponovno si bom ogledal vse kar bo oko zaznalo in čutila dovoljevala, to svetujem tudi vam da si vzamete čas, brez naglice,  si ogledate razstavo in vse kar je za seboj pustil najdlje časa trajajoči celjski mestni kronist. Razstava bo na ogled do 8. februarja 2020. V.K.T.

Več

Ob 150 letnici gasilstva na Slovenskem PRS Borut Pahor odprl razstavni gasilski paviljon

V neposredni bližini prostorov Poklicne gasilske enote Celje, je v sredo potekala slovesna otvoritev paviljona, kjer je med drugim razstavljena tudi gasilska avto lestev s častitljivo starostjo. Narejena je bila leta 1930.   Ob tako častitljivi obletnici kot je 150 let gasilstva na Slovenskem,  je zagotovo priložnost, da se s ponosom pokaže vloga in pomen,  ki ga ima gasilstvo med Slovenci. Po podatkih Gasilske zveze Slovenije ta krovna gasilska organizacija združuje več kot 162.000 prostovoljnih gasilcev, ki so organizirani v 1341 društev, povezanih v 120 gasilskih zvez, združenih v 17 gasilskih regij, in približno 700 poklicnih gasilcev, ki delujejo v 13 poklicnih gasilskih enotah.   Pravilen odnos do gasilstva in gasilcev gojijo tudi na Celjskem. Občina je na pobudo  Janka Požežnika, direktorja Poklicne gasilske enote, ki se nanaša na obnovo omenjene lestve odgovorila pozitivno v obeh ozirih, se pravi, da je pozdravila idejo o prenovi, jo podprla  tudi z določenimi finančnimi sredstvi. Po besedah Bojana Šrota, župana Mestne občine Celje, je gasilec lahko nekdo, ki to dela z srcem. Celje je znano kot mesto, ki ceni svojo kulturno dediščino, zato tudi vlaga veliko sredstev, da jo ohrani oziroma, da se na najbolj primeren način ohrani zanamcem. Da ima Celje pozitiven odnos do kulturne dediščine pove tudi to, da bo mesto Celje v novembru v Parizu dobilo mednarodno priznanje za ohranjane kulturne dediščine in sicer za ohranjanje, obnovo in način, kako  predstavlja širši  strokovni in laični javnosti Celje in se nanaša na najdbe iz rimskih časov. Celje je za sedaj edino slovensko mesto s takšnim priznanjem. Priznanje je tudi  to, da je Celju in Sloveniji  zaupana organizacija gasilske olimpijade leta 2021.   Kot slavnostni govorec in gost na otvoritvi  je bil  Borut Pahor, predsednik Republike. Ta  je v svojem nagovoru  dejal,  da  je pomen prostovoljnega  in poklicnega gasilstva  v Sloveniji  ogromen tako kot je cenjeno in spoštovano njihovo požrtvovalno delo. Samo organizirano gasilstvo se pojavlja sočasno z ustanavljanjem taborov, kjer se kot osnovni apel in zahteva pojavlja tudi ozaveščanje prebivalstva  ter izpostavlja  zahteva o rabi slovenščin na teh prostorih.  Zato ni čudno, da je gasilstvo in gasilci na letvici zaupanja med ljudi Slovenci na samem vrhu. Avto lestev, o kateri je govora danes, poleg tega, da je del tehnične dediščine, je tudi opomnik, spomenik tako tistim,  ki so jo uporabljali pred devetdesetimi leti, kakor tudi tistim, ki so vložili mnogo strokovnega dela ter žrtvovali veliko svojega časa, konec koncev tudi fizični moči, da se na takšen način to obnovi in ponudi javnosti na ogled.   O obnovljeni gasilski lestvi, ki je sicer bila v uporabi do leta 1980, se je naključno zvedelo pred 13 leti, da se nahaja v nekem kozolcu na Ljubečni in da je prepuščena zobu časa. »Takoj je bila pripeljana na to lokacijo, kjer je zelo kmalu bila ustanovljena delovna skupina za restavriranje. Pod vodstvom gospoda Iztoka Vaša je delo potekalo celih sedem let.  Po sedmih letih je bila pripravljena na preizkus. In delovala je. Pa vendar je nekaj manjkalo. Manjkal  je namen in način kako to pokazati javnosti. Porodila  se je  ideja o tem paviljonu. In danes je tukaj,«  je med drugim dejal Janko Požežnik, direktor-poveljnik Poklicne gasilne  enote Celje.   Paviljon in razstavljeno  gasilno lestev ter novo vozilo  četrte generacije,  kot mu pravijo, je blagoslovil upokojen Celjski škof, monsignor dr. Stanislav Lipovšek.   V prihodnje se nadejajo obiskov  radovednosti in zanimanja vseh ki ga bodo  obiskali razstavni paviljon ter  edukativnega učinka  na mlade ter bodoče rodove. Kulturni program  so izvajali mladi glasbeniki iz Zgornje Savinjske, predani narodni glasbi n gasilstvu V.K.T.

Več

V Ljutomeru prijeli 23 ilegalnih migrantov

Po poročanju OKC soboške Policijske uprave, so v zadnjih 24 urah na območju Ljutomera prijeli 23 migrantov, ki so ilegalno prestopili zeleno hrvaško slovensko mejo. O njihovi usodi, ali so jih vrnili hrvaškim varnostnim organom ali pa so migranti zaprosili za mednarodno zaščito, soboški policisti ne poročajo. Tekom dneva je pu Murska Sobota pojasnila okoliščine prijetja ilegalnih migrantov. Ljutomerski policisti so minulo noč ustavljali osebni avtomobil, ki pa je ustavil šele, ko je med vožnjo po avtocesti trčil v službeno vozilo policije in zaščitno ograjo. Policisti so ugotovili, da se v vozilu poleg dveh državljanov Srbije na sprednjih sedežih nahaja še deset Pakistancev in dva Indijca, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo.Kot so danes sporočili s Policijske uprave Murska Sobota, so policisti sporno vozilo opazili okoli 2.30 med kontrolo cestnega prometa na relaciji Ljutomer – Noršinci. Avtomobil se na znake policistov ni ustavil, temveč je z nezmanjšano hitrostjo nadaljeval vožnjo na avtocesto. Med vožnjo po avtocesti je voznik avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v službeno vozilo policije in v zaščitno ograjo. Ko se je vozilo ustavilo, je sopotnik zbežal iz njega, a so ga policisti kasneje prijeli.Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil so ugotovili, da je avtomobil vozil 29-letni državljan Srbije in skupaj s 40-letnim državljanom Srbije v njem prevažal deset državljanov Pakistana in dva državljana Indije, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. Zaradi več prekrškov so vozniku osebnega avtomobila izdali plačilni nalog. Obema državljanoma Srbije so odvzeli prostost in bosta kazensko ovadena zaradi suma storitve kaznivega dejanja omogočanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.  Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo. Spletni portal Moja Dolenjska pa poroča, da so Črnomaljski policisti  včeraj prijeli 11 ilegalnih migrantov. Vse na območju Črnomlja, v mestu je Maročan celo nakupoval. Prijeli so jih v naslednjih krajih: Na relaciji od Čudnega sela proti Vranovičem so prijeli 4 Eritrejce.V bližini Okljukove gore pri Gradacu so popoldne in zvečer prijeli 6 Maročanov.Varnostnik v trgovini v Črnomlju je policiste opozoril na sumljivega moškega, za katerega se je izkazalo, da je iz Maroka, ki je v državo prišel na nezakonit način.Po poročanju bralcev je bilo to v Lidlu v Črnomlju.Tuje državljane, ki so nezakonito prestopili državno mejo, so pridržali. Postopki z njimi še niso zaključeni, so sporočili s Policijske uprave Novo mesto.

Več

Dr. Matevž Tomšič: Vsi v tisti 25 glavi procesiji na Magistrat so od Jankoviča imeli moralne in materialne koristi

V današnji Sredi v sredo je moj sogovornik univerzitetni profesor, politični analitik in publicist dr. Matevž Tomšič. Vsebine za pogovor je bilo seveda v izobilju. Lotila sva se tako afere o odpisanih milijonih družine Jankovič, do korupcijskih afer, ki pretresajo vlado Marjana Šarca. Kot vedno, je bil dr. Matevž Tomšič kritičen, oster v svojih razmišljanjih, zato vas vabim, da si oddajo ogledate.

Več

Slovenija

pred 23 urami
Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo
Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. ...
(0)
pred 1 dnevi
Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico ...
S sobotno proslavo se je sklenil niz dogajanj ob 13. občinskem prazniku občine Apače. Tokratno praznovanje je bilo ...
(0)
pred 1 dnevi
12. Pučnikov pohod na Boč
Včeraj  potekal 12. tradicionalni Pučnikov pohod na Boč. Organizirata  ga vsako leto Občinski odbor ...
(0)
pred 2 dnevi
Romana Tomc: Pokojninski sistem ni poligon ...
Včeraj je v prostorih Muzeja VSO potekala okrogla miza z naslovom Spremembe pokojninske zakonodaje, ki so jo ...
(0)
pred 3 dnevi
V SDS ponovno predlagajo spremembo zakona za dvig ...
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o spremembi zakona o ...
(0)
pred 4 dnevi
O Josipu Pelikanu, celjskemu fotografskemu ...
Kot fotograf je deloval v različnih krajih Slovenije, dokler se ni leta 1920 ustalil v Celju, kjer je ostal do smrti ...
(1)
pred 4 dnevi
Ob 150 letnici gasilstva na Slovenskem PRS Borut ...
V neposredni bližini prostorov Poklicne gasilske enote Celje, je v sredo potekala slovesna otvoritev paviljona, kjer je ...
(0)
pred 4 dnevi
V Ljutomeru prijeli 23 ilegalnih migrantov
Po poročanju OKC soboške Policijske uprave, so v zadnjih 24 urah na območju Ljutomera prijeli 23 migrantov, ki ...
(0)
pred 5 dnevi
Dr. Matevž Tomšič: Vsi v tisti 25 glavi ...
V današnji Sredi v sredo je moj sogovornik univerzitetni profesor, politični analitik in publicist dr. Matevž ...
(0)
pred 5 dnevi
SDS: «Prihodnost Slovenije odvisna od digitalne ...
Danes je v Celju ob robu dogajanj na Mednarodnem obrtnem sejmu potekala novinarska konferenca, na kateri so Janez ...
(0)
pred 5 dnevi
Bo tudi jesen tako "bogata" z ilegalnimi migranti, ...
V zadnjih 24. urah so na PU Maribor obravnavali štiri nedovoljene prehode državne meje.Včeraj zjutraj ...
(0)
pred 5 dnevi
Odprla so se vrata 52. Mednarodnega obrtnega sejma ...
V Celju je včeraj odprl svoja vrata Celjski obrtni sejem. Dogodek  ki  je eden vodilnih tovrstnih v tem ...
(0)