SI

Madžarska kampanja proti priseljevanju migrantov

Evropski utrip

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije

PU Maribor

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor

ZDA

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih

PU Maribor

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?

PU Celje

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor

Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z informacijo, da naj bi "po oceni mariborske policijske uprave v preteklosti ugledu policije škodil tudi policist, ki je bil 8. februarja v patrulji, ki je ustavila Mundo. Govorimo o danes 33-letnem Danijelu B., ki je moral pred približno dvema letoma in pol sleči policijsko uniformo, ker so mu očitali, da je kot policist v službenem času zlorabil uradni položaj z namenom, da bi se okoristil za 20 evrov." Da gre za tesno prepletenost mariborske kriminalistične policije in politike, ugotavljajo v skandal24.si, kar se po svoje razkriva tudi v primeru šefa mariborske kriminalistične policije Roberta Munde. Močno vinjenega ga je policija ustavila v noči na 8. februar, pred tem pa ji je poskusil tudi pobegniti. Namesto da bi ga ustrezno sankcionirali in degradirali, ker je močno okrnil ugled policije, se Policijska uprava Maribor skriva za disciplinskim postopkom, po katerem še vedno niso znane posledice. Končno odločitev bo tako sprejela generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Diskreditacija policistaČasnik Večer v lasti tajkunske družine Hakl pa je šel še dlje. Pričeli so z medijsko diskreditacijo policista, ki je ustavil Mundo tiste noči, in odprli primer, ker naj bi se na delovnem mestu okoristil z dvajsetimi evri, zaradi česar so ga tudi suspendirali. Toda 33-letni mariborski policist je na delovnem sodišču dobil tožbo, saj mu očitkov očitno niso mogli dokazati, Policija pa ga je morala vzeti nazaj v službo. To se je zgodilo nedavno, prav v tednu, ko je bil dodeljen v patruljo, ki je na praznični petek v prometu ustavila Mundo. Še vedno pa naj bi proti njemu tekel kazenski postopek. Glavna tarča bi moral biti kriminalist Munda, ki ima na glavi veliko maslaNi potrebno posebej poudarjati, da bi morali mediji, kot je Večer, gledati pod prste šefom, za katere je znano, da so podrejeni vladajoči politiki. Toda tega, ker je Večer ravno tako na isti strani, ne bomo doživeli. Okoli kriminalista Munde smo že pisali, da afera z vožnjo v alkoholiziranem stanju ni njegova prva. Kot nam je povedal nekdanji župan Maribora Franc Kangler, je mariborska kriminalistična policija postala politična ravno pod njegovim vodstvom, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pa je ugotovila kup nezakonitosti, so še zapisali pri skandal24.si. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Na družbenem omrežju Facebook smo zasledili tudi komentar enega izmed policistov, ki je potrdil, da so vsa namigovanja glede domnevnih okoliščin incidenta resnična, prav tako pa naj bi policistom pametoval na sestankih in vsem “solil pamet”. V omenjenem komentarju je policist izrazil tudi presenečenje, da so postopek glede na Mundov vpliv sploh izpeljali do konca. No, skoraj do konca. Munda naj bi izvajal tudi mobing nad zaposlenimi v okviru policije, predvsem nad ženskami. Škandal24 je tudi poročal, da so v javnem podjetju Mariborski vodovod zaposlili sina Roberta Munde, Žigo Mundo. Pri tem naj bi nekdanji župan Andrej Fištravec naročil direktorju Danilu Brunaču, naj ga zaposlijo, zaposlene pri vodovodu pa je takrat presenetil kar Robert Munda, ki se je v prostorih podjetja oglasil osebno, in sicer naj bi se to zgodilo v vlogi očeta in ne kriminalista. Munda je takrat te navedbe sicer zanikal. Vir: skandal24.si

Več

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča." Prva dama Melanija Trump je v nagovoru pripadnikom latinsko ameriške skupnosti v Miamiju izrazila podporo ljudem Venezuele ter poudarila, da sta s Predsednikom Trumpom počaščena, da sta lahko z njimi. Ponosna je, da je z njimi v ZDA kot njihova Prva dama. Mnogi od prisotnih poznajo občutek, kako je živeti v svobodi, potem ko so prestali zatiranje v socializmu in komunizmu. Ljudje v Venezueli pa so blizu tega, da si ponovno pridobijo svojo svobodo.  Prisotne in vse druga je pozvala, da skupaj molijo za skorajšnjo svobodo venezuelskega ljudstva. Njen soprog Donald Trump je bil prisoten, ker mu je veliko do venezuelskih ljudi in sam napovedal pomembno sporočilo o venezuelski krizi. Prisotni so nastop Melanije nagradili z več aplavzi, njen govor je predvajalo več TV postaj. Melania Trump: We support great people of Venezuela) https://edition.cnn.com/videos/politics/2019/02/18/donald-melania-trump-miami-venezuela-praise-sot-vpx.cnn Obenem pa nekateri mediji že peti dan zapovrstjo objavljajo prispevek o “slovenskem politiku, ki je odstopil zaradi ukradenega sendviča”, med njimi so o tem poročali tudi na najbolj gledani ameriški kabelski TV kanal Fox News. (Slovenian politician steps down after shoplifting sandwich https://www.foxnews.com/world/ slovenian-politician-steps- down-after-shoplifting- sandwich).

Več

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?

Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje varnostnem nadzoru in zoper vodjo mariborskih kriminalistov Roberta Mundo predlagal disciplinski postopek. Policija bo izpeljala organizacijske in kadrovske spremembe. Po tem, ko so šefa mariborskih kriminalistov Roberta Munde, policisti v noči na 8. februar zasačili pijanega v prometu, so bile oči javnosti uprte v notranjevarnostni postopek, ki ga je v zvezi z dogodkom odredil direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek ne glede na to, da se Munda ni spozabil v službi, ampak v svojem prostem času. Kakšne posledice bo imel predlog za uvedbo disciplinskega postopka za Mundo, pa še ni jasno, saj na mariborski policijski upravi niso razkrili, kakšno sankcijo je imel Lorbek v mislih. O disciplinskem postopku zoper šefa mariborskih kriminalistov bo odločila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki ji je Lorbek predlagal tudi nekatere organizacijske ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega dela v PU Maribor, piše današnji Večer. Miran Šadl: Policisti moramo v skladu s kodeksom policijske etike tudi v zasebnem  življenju skrbeti za varovanje ter utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije ter v tej povezavi skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji, kar pa v obravnavanem primeru uslužbenca policije ne moremo potrditi. M-G. e-maribor

Več

Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo

Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja. Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič. Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil. Konec zgodbe? Ne! Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov. To ni naš cilj mar ne? V.K.T.

Več

Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo udeležila slaba tretjina volivcev, največ bi jih volilo stranko SDS

Do volitev v Evropski parlament je že manj kot 100 dni. Predsednik Republike Borut Pahor jih je razupisal za 26. maj. Volitve v Evropski parlament bo zaznamovala nizka udeležba. Zagotovo se jih bo udeležilo zgolj 30, 1 odstotka volilnih upravičencev, med njimi pa bi jih največ – 18,2 odstotka – volilo stranko SDS, so ključne ugotovitve javnomnenjske ankete. Agencije Parsifal, ki je opravilajavnomnenjsko anketo,  je izmerila podporo med slovenskimi političnimi strankami na volitvah v Evropski parlament 26. maja letos. Evropske volitve bodo kot kaže slabo obiskane, saj se jih bo zagotovo udeležilo 30,1 odstotka anketirancev. Nikakor se jih ne bo udeležilo 22,5 odstotka. Neodločenih je 2,5 odstotka vprašanih. Izmed vseh kategorij so izmerili tudi podporo glede na verjetnost odhoda na volitve in prišli do naslednjih rezultatov: Če pogledamo podskupino volivcev, ki se bo zagotovo udeležila volitev je na prvem mestu SDS z 18,2 %, sledi LMŠ s 13,1 %, SD z 12,6 %, SLS z 10,7 % in NSi s 5,6 %. Nato sledijo SMC,  SAB, Verjamem, DeSUS, Levica in SNS. Telefonsko in spletno anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 11. in 14. februarjem 2019. V raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev.  Vir: Nova24Tv

Več

Poslanska skupina SDS: Vlada naj pojasni natančno časovnico in finančni načrt projekta drugi tir

Poslanska skupina SDS je na predsednika komisije za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali gradnjo enotirne proge Divača-Koper v luči gospodarnega načrtovanja investicij na področju prometne infrastrukture, njihove gospodarne izvedbe ter racionalne in gospodarne rabe javnih sredstev.  Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo aktivnosti za povečanje zmogljivosti železniške proge Divača - Koper segajo že v leto 1996, ko je takrat še Ministrstvo za promet in zveze naročilo izdelavo Študije upravičenosti "Povečanje kapacitet enotirne proge Divača - Koper". Projekt je zajemal raziskave tehnične, ekološke, gospodarske in finančne izvedljivosti dveh enotirnih prog med Koprom in Divačo, pri čemer je bila preučena tudi možnost izgradnje dvotirne proge namesto dveh enotirnih. V času do danes so se spreminjale trase po katerih bi tekla proga (v času 10 vlad je bilo preučenih 17 variant), spreminjale so se odločitve glede tega, ali naj se gradi en, ali dva tira, predvsem pa so se spreminjale ocene vrednosti investicije tega projekta.  V juliju 2010 je bila izdelana Predinvesticijska zasnova, v kateri je bila vrednost investicije skupaj z DDV ocenjena na ca. 809 mio EUR. Na podlagi projektantskih predračunov pa je bila v letu 2013 vrednost investicije ocenjena na 1.300 mio EUR (skupaj z DDV v višini 22%) ob upoštevanju ravni cen na april 2010, kar je po tekočih cenah znašalo 1.400 mio EUR.  Oktobra 2013 je Samo Omerzel, minister za infrastrukturo v vladi Alenke Bratušek izrazil prepričanje, da ta investicija ne bo stala več kot 700 mio EUR in da je možno ta projekt poceniti predvsem s preprostejšimi tehnološkimi rešitvami in optimizacijo samega projekta. Izjavil je: »Cena 1,4 milijarde evrov je nesprejemljiva, prepričan sem namreč, da lahko ta del železniške infrastrukture zgradimo za pol cene.«.  V Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejela vlada Mira Cerarja in koalicija strank SMC, DeSUS in SD po nujnem postopku aprila 2017 je navedeno, da bo finančna vzdržnost projektne družbe 2TDK zagotovljena, če bo državni proračun v obdobju obratovanja projekta drugega tira po njegovi izgradnji leta 2025 namenil letni znesek oziroma plačilo za dosegljivost v višini med 30 in 40 mio EUR, odvisno od dobe trajanja koncesijskega razmerja, pri čemer zakon določa 45-letno obdobje trajanja koncesijske pogodbe. To pomeni, da je vrednost projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper po ZIUGDT med 1.350 mio EUR in 1.800 mio EUR.  Predsednik prejšnje vlade dr. Miro Cerar je na 30. seji državnega zbora, ki je potekala 22. maja 2017, na poslansko vprašanje poslanca Ljuba Žnidarja odgovoril, da bo strošek na kilometer okoli 27 mio EUR, kar za celotno traso, ki je dolga 27,1 kilometra, znese okoli 730 mio EUR.  Metod Dragonja, bivši državni sekretar v vladi Mira Cerarja zadolžen za upravljanje državnega premoženja, bivši svetovalec direktorja državne družbe 2TDK, ki je zadolžena za izvedbo gradnje drugega tira Koper – Divača in sedanji državni sekretar na Ministrstvu za finance, zadolžen za upravljanje državnega premoženja, je na 29. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je potekala 15. junija 2017, predstavil tabelo z naslovom Stroški projekta za davkoplačevalce, v kateri je bila ta investicija skupaj s stroški financiranja in vzdrževanja ocenjena na 1,746 mio EUR.  Nekdanji minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, ki je to funkcijo opravljal v vladi Mira Cerarja, ki je na svoji predstavitvi za ministra v Državnem zboru izjavil, da drugega tira ne potrebujemo še 20 let, je na 45. izredni seji državnega zbora, ki je potekala 4. julija 2017, izjavil, da je investicijska vrednost drugega tira 985 mio EUR.  Na 16. redni seji vlade, ki je potekala 24.1.2019, pa je vlada Marjana Šarca potrdila Investicijski program za projekt drugega tira Divača–Koper. V Investicijskem programu so osnovni investicijski stroški v stalnih cenah ocenjeni na 968 mio EUR, s specifičnimi rezervami za nepredvidena dela pa na 1.011 mio EUR. Z dodatnimi rezervami za nepredvidene izdatke (91 mio EUR), operativnimi stroški družbe 2TDK (12 mio EUR) in stroški obresti  (32 mio EUR) znaša  znesek investicije v tekočih cenah brez DDV 1.194 mio EUR.    Kljub vladni potrditvi Investicijskega programa ostaja finančna konstrukcija investicije nejasna in nedorečena. Situacijo glede finančne konstrukcije oziroma dejstva, da finančna konstrukcija oziroma viri še niso dorečeni, je še najbolje opisala sama ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, ko je po seji vlade, na kateri je bil potrjen investicijski program, med drugim dejala: »To, kar smo danes naredili, je finančna konstrukcija, ki v tem trenutku stoji«.  Fiskalni svet je opozoril, da možni javnofinančni učinki projekta drugega tira na srednji rok niso povsem jasni, kajti finančna konstrukcija, predvsem pa viri, še niso opredeljeni oziroma partnerstva še niso zagotovljena, to pa pomeni, da s tem prevzame država nase znatna tveganja in pa potencialna bremena za javne finance na srednji rok. Tudi Računsko sodišče skrbi nedorečenost vseh virov, razen seveda v viru neposrednega financiranja državnega proračuna, ki ga zagotavljajo slovenski davkoplačevalci. Računsko sodišče izraža pomisleke tudi glede razlogov za ustanavljanje in upravljanje posebne družbe 2TDK, opozarja, da je investicija v drugi tir močno povezana z razvojem Luke Koper in da bo ta investicija brez eksponentnega razvoja Luke Koper dejansko obsojena na propad oziroma je realno nepotrebna. Komisija za preprečevanje korupcije pa je v dokumentu Ocena stanja 2016 navedla, da projekt drugi tir že zaradi samega zakonodajnega postopka (sprejet je bil po nujnem postopku) nakazuje obstoj številnih korupcijskih tveganj.  Projekt gradnje drugega tira Divača – Koper, kot ga je zastavila vlada Mira Cerarja in ga sedaj nadaljuje vlada Marjana Šarca, je problematičen tudi zaradi odločitve, da se gradi en tir, obstoječi tir pa ostane še naprej v uporabi. Vlada Mira Cerarja je na podlagi ugotovitev civilne družbe, da je predvideni način izgradnje, upravljanja in gospodarjenja z drugim tirom finančno potraten in škodljiv, ter da obremenjuje okolje in ogroža življenje in premoženje prebivalcev, ki živijo ob progi Divača – Koper, na 138. seji dne 8.6.2017 sprejela sklep, s katerim je naložila Ministrstvu za infrastrukturo in Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, da pridobita potrebne pravne in strokovne podlage, ki bodo omogočile, da se predvidena železniška proga na odseku Divača – Koper v naslednji fazi nadgradi v dvotirno progo. Po poročanju medijev je Komisija za spremljanje gradnje drugega tira, ki jo je imenoval nekdanji župan Boris Popovič, županu Alešu Bržanu predala poročilo, v katerem ugotavlja, da sedanje železniške proge Koper-Divača ne bodo ukinili in da je vprašanje, kdaj bo nova proga dvotirna. Ugotavljajo, da so bili krajani ob progi zavedeni, saj so prebivalcem pod Kraškim robom na več zborih krajanov obljubili, da se bo po gradnji drugega tira sedanja železniška proga ukinila oziroma jo bodo namenili za turizem, pohodništvo in kolesarstvo. Ne nazadnje je bila prav obljuba oziroma sklepi vlade o dveh tirih tudi razlog, da je koprski mestni svet pred referendumom o drugem tiru spremenil svoje prejšnje negativno stališče in gradnjo drugega tira podprl. Družba 2TDK namreč vodi postopek za spremembo gradbenega dovoljenja, ki pa ne predvideva gradnje dvotirne proge, ampak le povečanje servisnih cevi v treh najdaljših predorih. Z ministrstva za infrastrukturo pa jasno sporočajo, da se bo obstoječa proga uporabljala še naprej, čeprav še vedno velja sklep vlade, da se po izgradnji drugega tira pristopi k dograditvi dodatnega tira, obstoječi pa se opusti in nameni za druge potrebe, denimo za turizem.  Predlagatelji nujne seje ugotavljamo, da predstavljeni podatki in dejstva o projektu nove enotirne proge puščajo resen dvom o tem, da so bila pri navedeni investiciji spoštovana načela gospodarnosti, tehtanja med različnimi rešitvami in posledično izbira najbolj ugodnega projekta ter načelo gospodarnega in optimalnega ravnanja z javnimi sredstvi.    V poslanski skupini SDS predlagamo, da se po opravljeni razpravi sprejmejo naslednji sklepi: 1.Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) pričakuje od ministrstva, pristojnega za infrastrukturo, da Državnemu zboru v roku 15 dni od dneva sprejetja tega sklepa, posreduje natančno časovnico in finančno strukturo projekta drugega tira  železniške proge Divača – Koper, s podrobno obrazložitvijo vseh postavk ter časovno in finančno konkretizacijo glede izvedbe dvotirne proge.  2.Komisija pričakuje, da bo ministrstvo pristojno za infrastrukturo najkasneje v šestih mesecih od sprejema tega sklepa zagotovilo strokovno preverbo alternativnih rešitev preko strokovnjakov, ki doslej niso sodelovali v nobeni od faz načrtovanja ali vodenja projekta.  3.Komisija zaproša Fiskalni svet, da poda mnenje glede javnofinančne upravičenosti in tveganj, ki jih prinaša projekt izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper, kot je določen v Investicijskem načrtu, ki ga je sprejela Vlada RS na svoji 16. redni seji dne 24.1.2019.  

Več

Poziv SLS vladi Marjana Šarca k odgovornemu odnosu do zdravja

"Ogorčeni smo nad izjavo ministra za zdravje Sama Fakina, ki je ocenil, da razmere v slovenskem zdravstvu niso kritične in je med ukrepi na področju primarnega zdravstva, kjer zdravniki družinske medicine že dolgo poudarjajo, da so preobremenjeni in ne morejo več sprejemati pacientov, napovedal, da bi lahko nekatere administrativne naloge prevzele diplomirane medicinske sestre," so v javnem pozivu vladi Republike Slovenije zapisali v SLS.  SLS poziva vlado Republike Slovenije k odgovornemu odnosu do zdravja "V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) opozarjajo na preobremenjenost in pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege, ki v vse večjem številu odhajajo na delo v tujino zaradi boljših pogojev dela in večjega plačila. Preusmerjanje dela s preobremenjenih zdravnikov na preobremenjene medicinske sestre vsekakor ni rešitev, ki bi omogočala prebivalcem Slovenije dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev. Preusmerjanje dela s preobremenjenih zdravnikov na preobremenjene medicinske sestre vsekakor ni rešitev, ki bi omogočala prebivalcem Slovenije dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev. Pričakujemo, da bo minister Samo Fakin poiskal rezerve za nujne dodatne zaposlitve in stimulativna plačila zaposlenih pri nabavah zdravstvenega materiala, kot je na primer opozoril dr. Noč, ki je dokazal, kakšne prihranke se ob enaki kakovosti lahko ustvari pri nabavi žilnih opornic," sklenejo javni poziv Marjanu Šarcu v SLS.

Več

Dr. Andreja Valič Zver: Tridesetletnica Slovenske demokratske stranke: Skozi puščavo in goščavo

V tokratni kolumni bi rada spregovorila o bližajočem se jubileju Slovenske demokratske stranke, ki bo v naslednjih dneh slavila tridesetletnico svojega obstoja. Največja in najmočnejša stranka slovenske pomladi bo častitljivi jubilej pričakala v dobri kondiciji, s ponosnim pregledom svoje vloge v času oblikovanja in obstoja slovenske države, pa tudi s strokovno utemeljenimi vizijami demokratične slovenske prihodnosti. Pa vendar: vsem upravičeno ponosnim občutkom, ki človeka navdajajo, ko se ozre na prehojeno pot, sem se odločila za dodatek naslovu. “Skozi puščavo in goščavo”, morda bi se bilo še bolje spomniti rimskega reka “skozi trnje do zvezd”, a to so še precej premile besede, ki bi opisale velikokrat zmagovito, še večkrat pa z vsem hudim posuto prebijanje SDS skozi puščave in goščave slovenske tranzicijske sage. V izogib očitkom o plagiatorstvu naj vas ob tem naslovu spomnim na slavno knjigo poljskega Nobelovca Henrika Sienkiewicza, ki govori o smrtonosni poti dveh otrok skozi puščavo in goščavo in ki sem jo sama prejela od staršev za trinajsti rojstni dan. Spominjam se napetega branja in domišljijskega divjanja z glavnimi junaki izjemne zgodovinske pripovedi skozi neverjetne pustolovščine arabskega sveta, islamske nevarnosti in neusmiljenosti, pogum glavnega junaka, ki tudi za ceno smrti ne zataji svojega krščanstva in svoje poljske narodnosti. Knjiga ima srečen konec in človek bi si želel, da se tudi v vsakdanjem življenju dogajajo napete zgodbe s srečnim izidom. Vsekakor se lahko strinjamo, da se je zgodba Slovenske demokratske stranke začela v izjemno napetih časih razpada jugoslovanske države in brstenja slovenske politične pomladi. Socialdemokratska opcija, ki je morala v slovenskem prostoru zamreti s komunističnim prevzemom oblasti, je v osemdesetih letih ponovno oživljala. Predstavljala je močno in realno politično alternativo obstoječemu režimu, ki je s komunistično partijo in z njenimi transmisijskimi organizacijami obvladoval politično prizorišče. Socialdemokratske ideje so se krepile v času stavke v ljubljanski tovarni Litostroj leta 1987. Stavka je bila posledica drastičnega zmanjšanja delavskih plač in izjemno slabega gospodarskega položaja v državi. Brezposelnost je naraščala, iz dneva v dan pa se je krepilo tudi nezadovoljstvo. Decembra 1987 so litostrojski delavci zagrozili s splošno stavko, česar se je oblast najbolj bala in je želela na vse načine preprečiti nadaljnji potek dogajanja. Stavkovni odbor s Francetom Tomšičem na čelu je 9. decembra 1987 v Cankarjevem domu ustanovil prvi neodvisni sindikat na Slovenskem po drugi svetovni vojni, 15. decembra 1987  je bilo na zboru delavcev v tovarni Litostroj z volitvami v sindikalne organe uveljavljeno načelo sindikalnega pluralizma. France Tomšič je zboru delavcev predlagal tudi ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije, ki bo delovala paralelno in enakopravno z Zvezo komunistov Slovenije. Ustanovitve neodvisnega sindikalnega in socialdemokratskega gibanja se je tedanji režim najbolj bal, predvsem iz strateških razlogov. Delavci bi lahko zahteve, ki so izhajale iz neznosnih socialnih razmer, združili s političnimi, legitimnost vladajoče partije pa bi bila ogrožena. Za predsednika Iniciativnega odbora je France Tomšič predlagal Franceta Bučarja, vendar je ta ponujeno funkcijo zavrnil. Idejo o ustanovitvi stranke sta načeloma podprla Rudi Šeligo in Veno Taufer iz Društva slovenskih pisateljev, izmed medijev pa le Mladina in Radio Študent. Svojo podporo je bodočim ustanoviteljem socialdemokratske zveze izrazila večina članov stavkovnega odbora železničarjev, ki so stavkali konec decembra 1988, 31. januarja 1989 pa na Železniškem gospodarstvu Ljubljana ustanovili svoj neodvisni Sindikat strojnega osebja Slovenije in Istre. Predsednik sindikata je postal Slavko Kmetič. Zaradi domnevne “zasedenosti” Cankarjevega doma sredi decembra 1988 je bila ustanovitev SDZS prestavljena za skoraj dva meseca. Socialdemokratska zveza Slovenije je bila tako ustanovljena 16. februarja 1989 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na ustanovnem zasedanju je bilo navzočih najmanj 1400 ljudi. V pripravljalnem obdobju je Iniciativni odbor, ki so ga sestavljali France Tomšič, Matjaž Šinkovec, Katja Boh, Andrej Magajna, Uroš Šušterič, Slavko Sušec in mnogi zunanji sodelavci oblikoval programsko izjavo SDZS, ki je bila objavljena januarja 1989. V programski izjavi so zahtevali suvereno slovensko državo, reformo političnega sistema, demokratični volilni sistem in parlamentarno demokracijo, svobodo in pravice posameznika, svobodo političnega združevanja, svobodo govora in tiska, ponovno uveljavitev dela, tržnega gospodarstva, sodoben razvoj kmetijstva, ukinitev zemljiškega maksimuma, samostojnost Slovenije pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike, avtonomijo sindikata, članstvo v Evropski skupnosti, odprte meje, podreditev vojske demokratično izvoljenim oblastem. Posebej pomemben se je pobudnikom SDZS zdel proces nastajanja nove ustave, ki naj bi bila sprejeta z referendumom in ki so jo razumeli kot predpogoj za spremembe politične klime v državi. Pobudniki ustanovitve Socialdemokratske zveze niso želeli vstopiti v Socialistično zvezo delovnega ljudstva in delovati pod njenim okriljem, vendar pa so zaradi številnih pritiskov vladajoče partijske nomenklature formalno morali pristati na tovrstne zahteve. Ustanovni zbor SDZS je podpisano izjavo zavrnil in se odločil za pristop k SZDL, ko se bo o tem odločilo celotno članstvo SDZS. Mimogrede, mnogi plakati, ki so vabili na ustanovni zbor socialdemokratov, so bili uničeni, organizatorji klicani na zasliševanja ter na različne načine ustrahovani, ustanovitev SDZS pa je bila v medijih večinoma zamolčana. Na ustanovnem zboru SDZS je uvodni govor Franceta Tomšiča obravnaval zgodovinski razvoj socialdemokracije in vizijo nadaljnjega razvoja, Jože Pučnik, ki se konec osemdesetih vračal iz izgnanstva nazaj v slovenski prostor, pa je v svojem referatu govoril o političnem pluralizmu ter nujnosti svobodnih in demokratičnih volitev. V predsedstvo zveze so bili izvoljeni France Tomšič, Andrej Magajna, Brane Gradišnik, Vitodrag Pukl, Boro Terčelj, Katja Boh, Matjaž Šinkovec in Slavko Sušec. France Tomšič je bil na prvi seji predsedstva v začetku marca 1989 izvoljen za predsednika stranke, podpredsednika pa sta postala Katja Boh in Andrej Magajna. Podobno kot Slovenska demokratična zveza je torej tudi SDZS v času svojega nastajanja in ob ustanovitvi naletela na izrazito odklonilen sprejem, še zlasti v medijskem prostoru. Časopis Delo je tako na primer 23. februarja 1989 na svoji drugi strani z velikimi črkami sporočal, da “z nikomer ne bomo delili oblasti”. V članku s tem naslovom je predsednik ZZB NOV Jugoslavije izražal zaskrbljenost ob obnavljanju strankarstva in grozeče  dodal, da je “prepričan, da se slovenski narod in njegovi borci ne zavedajo, kaj pomeni ustanovitev socialdemokratske stranke in kam to pelje”. Zgodba ustanavljanja Slovenske demokratske stranke je torej zgodba Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske zveze pred tridesetimi leti, zgodba pogumnih posameznikov v času, ko se je zdelo, da bodo komunistične ideje z vsemi svojimi strašnimi posledicami za vedno pokopane. A zgodilo se je drugače. Nevarnostim komunističnih puščav in goščav še zdaleč ni videti konca. Po tridesetih letih se znova in znova vračajo v takih in drugačnih preoblekah. A zato niso nič manj smrtonosne. Člani Slovenske demokratske stranke se tega zavedamo in z zavezanostjo našim ustanovnim vrednotam pričujemo o drugačnem – človeka vrednejšem smislu bivanja – ki nas krepi v našem vztrajanju in naši poti “skozi puščavo in goščavo”. Dr. Andreja Valič Zver Izvirno objavljeno: http://nova24tv.si

Več

Laško: 30 let Zbora za ustavo

Včeraj je  v Kulturnem centru v Laškem  potekala slovesnost ob 30 obletnici Zbora za ustavo. Zbor, ki je bil ustanovljen 23. februarja 1989,  so sestavljali Društvo  slovenskih pisateljev, Odbor za varstvo človekovih pravic ter združenja in  zveze, iz katerih so kasneje  nastale politične stranke  kot sestavni del pluralnega političnega spektra na slovenski politični sceni. Zbor si je zastavil za cilj, da z svojim delovanjem preko amandmajev  na Ustavo RS vpliva na spremembo taiste na takšen način,  s katerim se poudarja in dejansko pride do čim manj odvisnega statusa Slovenije od takratne federacije ter kasneje doseže samostojno pot Slovenije ter zakonit in legalen odhod iz takratne federalne združbe. Kasneje je sledila ustanovitev ustavne komisije,  v kateri je bilo dvajset članov, po deset članov iz takratne uradne politike in deset iz Zbora za ustavo. Zbor je okronal svoje delo 23. marca z svojim osnutkom Ustave, ki je bil objavljen v Demokraciji. Osnutek je imel 164 členov. Ta osnutek je dobil pridevnik  pisateljsko sociološka ustava.  Zbor za ustavo, njegovi člani ter še mnogo drugih skupin, so pripeljale do najbolj markantnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda, do razglasitve Slovenske samostojne države 25. junija 1991. Da ni vse tako črno, čeprav tako včasih zgleda ali imamo ta občutek, pa povedo tudi besede Simone Purkat, članice mladinske sekcije VSO Triglav, ki  v svojem nagovoru dejala:«  Da je domoljubje vedno aktualno čustvo. Ponosni bodimo na državo, domovino, in to kažimo skozi dejanja. Bodimo zgled in ljubezni do domovine učimo tudi druge. Del tega je tudi izobešanje zastav ob vseh praznikih, pa tudi če je simbol države izobešen vsak dan, ni nič narobe«, je dodala Purkatova. Mojca Škrinjar, podpredsednica VSO :« Domoljubje je tudi zaupanje v  naše mlade, zaupanje naše države vam, da jo negujete in ohranjate. Zato je tudi v času vlade Janeza Janše med letoma 2004-2008 vpeljan v šolah predmet Domoljubna vzgoja« »Laško postaja vsako letna februarska postaja enega od dogodkov, ki je povezan z osamosvojitvenimi časi, kar nas zelo veseli  ter si štejemo v čast da na takšen način prispevamo z obeleževanjem teh dogodkov v organizaciji Združenja VSO«, je med drugim povedal Franc Zdolšek v svojem pozdravnem nagovoru. V času vlade Janeza Janše med letoma 2004-2008 vpeljan v šolah predmet Domoljubna vzgoja Slavnostna govornica ob obeležitvi 30. obletnice Zbora za ustavo,  enega od mejnikov na poti na poti k slovenski samostojnosti in nastanka lastne države, je bila Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu. Nanizala je sosledje dogodkom, ki so nas pripeljali do samostojne države Slovenije  ter kako to zgleda danes. V 2. členu ustave je zapisano: »Slovenija je pravna in socialna država.« A dokler bodo ljudje čutili, da pred zakonom nismo vsi enaki, da lahko nekateri manipulirajo sodne procese v svojo korist, pravna država ne bo obstajala«, meni Romana Tomc. V ustavi je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Ljudje se morajo zavedati, da je to njihova država. Se ljudje sploh zavedajo kaj to pomeni? Večina najbrž ne, ker so jih prepričali, da njihov glas ne šteje kaj dosti. Takšno  prepričanje pa je najbolj opazno in vidno  v nizki udeležbi na volitvah. Čeprav je trden temelj pravne države, pa to še ne pomeni, da smo z njenim delovanjem zadovoljni. Ravno nasprotno. Zaupanje ljudi v pravosodje in v sodne institucije je čedalje nižje. »Ne glede na vse, pa nikoli, ampak res nikoli ne smemo obupati nad tem, da se te nezdrave razmere ne morejo spremeniti. Poti nazaj ni. Je samo pot naprej. In po njej moramo iti«, je sklenila svoj nagovor Romana Tomc na slovesnosti ob 30. obletnici  Zbora za ustavo v Laškem. V ustavi je zapisano, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Ljudje se morajo zavedati, da je to njihova država. Z kulturni program  z bogato domovinsko noto so skrbeli in resnično naredili vse, da se je njihov nastop dotaknil prav vsakega od prisotnih, dijakinje in dijaki ter članice in člani mešanega pevskega zbora iz Prve gimnazije Celje,  pod vodstvom mentorja iz zborovodje Tomaža Marčiča. Tekst, foto: Vane K. Tegov

Več

Slovenija

pred 12 urami
Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef ...
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z ...
(0)
pred 13 urami
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že ...
(0)
pred 23 urami
Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden ...
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje ...
(0)
pred 1 dnevi
Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali ...
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel ...
(0)
pred 2 dnevi
Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo ...
Do volitev v Evropski parlament je že manj kot 100 dni. Predsednik Republike Borut Pahor jih je razupisal za 26. maj. ...
(1)
pred 3 dnevi
Poslanska skupina SDS: Vlada naj pojasni natančno ...
Poslanska skupina SDS je na predsednika komisije za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na ...
(1)
pred 3 dnevi
Poziv SLS vladi Marjana Šarca k odgovornemu ...
"Ogorčeni smo nad izjavo ministra za zdravje Sama Fakina, ki je ocenil, da razmere v slovenskem zdravstvu niso ...
(1)
pred 4 dnevi
Dr. Andreja Valič Zver: Tridesetletnica Slovenske ...
V tokratni kolumni bi rada spregovorila o bližajočem se jubileju Slovenske demokratske stranke, ki bo v naslednjih ...
(0)
pred 4 dnevi
Laško: 30 let Zbora za ustavo
Včeraj je  v Kulturnem centru v Laškem  potekala slovesnost ob 30 obletnici Zbora za ustavo. Zbor, ki ...
(0)
pred 4 dnevi
Ko se v sojenju Francu Kanglerju "ulica" preseli v ...
Vidno razburjen je po včerajšnjem predobravnavnem naroku na okrajnem sodišču v Mariboru v zadevi Astrid ...
(1)
pred 4 dnevi
Dr. Stane Granda: Sendvič
Pred kratkim je kot poslanec odstopil poslanec stranke predsednika vlade, ki je ukradel v trgovini sendvič. Pri dejanju ...
(0)
pred 5 dnevi
VIDEO: Dr. Milan Zver: Antonio Tajani ostro ...
V francoskem Strasbourgu se odvija februarsko zasedanje evropskega parlamenta. Tudi tokrat smo se preko skyp povezave ...
(1)