SI

Franc Bogovič

Evropski utrip

Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih vasi s strani članov drugega doma slovenskega parlamenta

Ivan Zajc

Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek Đurov: Ivanu Zajcu sodišče dovolilo vpis v sodni register

Romana Tomc

VIDEO

Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je pogoj za demokracijo.

Lokalne volitve 2018

Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ljudsko

Lokalne volitve 2018

Kje se začne politična korupcija? Pri kavi in golažu!

Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih vasi s strani članov drugega doma slovenskega parlamenta

Ljubljana 19. oktober 2018 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je skupaj z raziskovalko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani doc. dr. Emilijo Stojmenovo Duh predstavil projekt: Pametne vasi – Evropska akcija za razvoj podeželja v povezavi s sprejemanjem nove finančne perspektive na skupni seji Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 16. Interesne skupine lokalnih interesov Državnega sveta RS. Bogovič je državne svetnike opozoril na prednosti in pravočasnost predstavitve projekta pametnih vasi, ker skupna seja članov DS RS sovpada ravno z uvrščanjem projekta v novo finančno programsko obdobje Evropske unije (EU) 2021-2027. Skupno sejo je pozdravil tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, ki je bil eden izmed pobudnikov predstavitve tega projekta v DS RS.   »Vesel sem podpore tako širokega kroga, prav s strani vas, ki v drugem domu slovenskega parlamenta pokrivate tako pomembna področja, kot je lokalna samouprava, ter razumete pomen decentralizacije in skrbi za dostojno življenje prav vsakega, podpirate enakovreden razvoj urbanih ter podeželskih območij, lokalno oskrbo, medgeneracijsko sodelovanje in spoštovanje, sožitje… V prvi vrsti pa razumete podporo novih tehnologij, ki prihajajo in podpirajo poseljenost podeželja,« je zanimanje državnih svetnikov za projekt Pametnih vasi z navdušenjem pozdravil Bogovič.                                                                 Dr. Stojmenova Duh je državnim svetnikom s ponosom predstavila pionirsko pot, ki so jo skupaj s kolegi iz fakultete pripeljali na raven vključenosti v raziskovalno raven projekta pametne vasi v okviru Evropske komisije, na drugi strani pa so v življenje spravili 86 partnerjev in 28 ustvarjalnih laboratorijev FabLab po vsem ozemlju Slovenije. »Poglaviten cilj projekta »pametnih vasi« je pomagati občinam in regijam v gorskih območjih, da se digitalno preobrazijo s pomočjo koncepta pametnih vasi, z novimi oblikami vključevanja regionalnih deležnikov in podporo informacijsko komunikacijskih tehnologij,« je v predstavitvi poudarila dr. Stojmenova Duh in spodbujala vse navzoče, da za uresničitev projekta pametnih vasi potrebujemo pametne ljudi, pametne skupnosti, pametna mesta, pametne odločevalce in pametno državo, ki pametno sodelujejo v skupno dobro. Državni svetniki so opozorili na priložnosti in izzive, ki jih vidijo vsak na svojem delu kot člani Komisij in interesnih skupin v DS RS in pri svojem delu v lokalnem okolju. Bogovič se je zahvalil za podporo in poudaril: »Prav sedaj je ključno obdobje, da se vpiše kakšna stvar v dokumente na ravni EU in tudi doma, saj bo treba dobro pripraviti strategijo razvoja naše Slovenije«.    

Več

Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek Đurov: Ivanu Zajcu sodišče dovolilo vpis v sodni register

Za uvod obuditev spomina na kalvarijo, ki jo je zadnja tri leta preživljal Ivan Zajc, dolgoletni direktor Pomurskih lekarn, ki ga je zaradi pohlepa po dobičku, skušal zrušiti rdeči dvojec v Murski Soboti, župan Aleksander Jevšek in direktor občinske upravr Srečko Đurov. Po pisanju Pomurskih novic  se je murskosoboška oblast z vsem "orožjem” znesla nad Ivanom Zajcem in predstavniki Sveta zavoda Pomurskih lekarn iz ostalih Pomurskih občin.  Z  mnogimi več kot pritlehnimi solo “akcijami,” v katerih ni manjkalo groženj, izsiljevanja, mobinga, kazenskih ovadb, je poskrbela, da še danes Ivan Zajc ni direktor Pomurskih lekarn, kljub temu, da je imel podporo večine Pomurskih občin. Ko so mu letos onemogočili zasedbo rednega mandata, so ga skušali zrušiti tudi s položaja v.d. direktorja. Jevška in Đurova ni zadovoljila nobena obrazložitev, niti pravno mnenje, ki sta ga za lekarne “spisala” Rajko Pirnat in Boštjan Zuljan, ki sta trdila, da za v.d. direktorja ni potrebno “iti” po soglasje Mestne občine Murska Sobota. Zanju v iskanju čim krajše poti do denarnih tokov Pomurskiuh lekarn,ki vodi preko rušenja Ivana Zajca,  ni bila pomembna niti prestižna nagrada, ki jo je Zajcu letos podelilo Slovensko farmacevtsko društvo. Za imenovanje v.d. direktorja Pomurskih lekarnah ni potrebno soglasje Mestne občine Murska Sobota, je pred dnevi sklenilo Višje sodišče v Mariboru. Iz sicer še neuradnih, vendar zanesljivih virov smo izvedeli, da je registrsko sodišče Zajca že vpisalo v register kot v.d. direktorja Pomurskih lekarn.

Več

Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je pogoj za demokracijo.

Evropska poslanka Romana Tomc poudarja, da imamo medije za 4. vejo oblasti, kar priča o tem, kako pomembno je njihovo delo. Zato je še toliko bolj nujno, da so njihove informacije verodostojne, kar pa ni vedno samoumevno. Tomčeva opozarja, da je tudi v slovenskem medijskem prostoru vse več primerov, ko se poskuša utišati določene novinarje, ki želijo prikazati pravo podobo resnice: »Žalostno je, da smo v današnjih časih, ko pravimo, da imamo razvito demokracijo, priča takšnim primerom«. Evropska poslanka zato izpostavlja pomen društva GlasNO!, ki si prizadeva za večjo medijsko svobodo. Opozarja še na dejstvo, da niso vsi novinarji svobodno pristali na to, da bodo pisali po nareku svojih lastnikov: »Šele, ko bomo imeli svobodne novinarje, ki ne bodo ujetniki svojih lastnikov in ekonomskih razmer, bomo imeli tudi neodvisno in svobodno novinarstvo, s čimer pride tudi demokracija«. Na koncu se je Romana Tomc dotaknila še področja ekologije, kjer je izpostavila, da se uporaba plastike za enkratno uporabo povečuje, zato je nujno, da se sprejme nove direktive in se ta trend obrne: »Industrija se seveda upira, a s prepovedjo ji nakazujemo smer, kam naj se orientira. Prav je, da se najdejo drugi, okolju prijazni načini«. Celoten intervju z njo si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku. 

Več

Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ljudsko

Pod sloganom "Ker nas poznate," se je z današnjim dnem Slovenska ljudska stranka lotila obsežne nacionalne kampanje za lokalne volitve 2018. Prva postaja je bilo Prekmurje. V Kobilju je vodstvo SLS na čelu z Marjanom Podobnikom predstavilo pet županskih kandidatov SLS v Prekmurju.  Na predstavitvi v Kobilju je županske kandidate podprl predsednik SLS Marjan Podobnik in predstavil glavne vsebinske poudarke delovanja SLS. Povedal je, da je SLS stranka, ki spoštuje sočloveka, družino, delo, lastnino in domovino in je odprta za vse, razen za podpornike skrajnih stališč. Izpostavil je uspešnost dela županov in občinskih svetnikov SLS, kar je tudi razlog za optimizem pred prihajajočimi volitvami. SLS je imela doslej 32 županov izvoljenih na svoji listi, skupaj z neodvisnimi in skupnimi kandidati s podporo SLS pa je v Klubu županov SLS sodelovalo 42 županj in županov. Podobnik je izrazil pričakovanje, da bo Klub županov SLS tudi v prihodnje ostal številčno najmočnejši.  Sledila je predstavitev Roberta Ščapa, župana Občine Kobilje, Cvetke Ficko, županje Občine Grad, Ludvika Novaka, župana Občine Puconci, Franca Horvata, župana Občine Tišina in Antona Törnarja,  župana Občine Črenšovci. Župani so bili enotni, da je treba povečati sredstva za takoimenovano povprečnino, s čimer bi zagotovili intenzivnejši razvoj tudi manjših podeželskih in obmejnih občin. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ustanovitev pokrajin ter prenos dela državnih pristojnosti in sredstev z državne ravni na prihodnje pokrajine. Marjan Podobnik je predstavljena prizadevanja županje in županov v celoti podprl. Verjame v njihov uspeh na volitvah 18. novembra, ker "Prekmurje diha ljudsko!" Kasneje se je predsednik SLS Marjan Podobnik v občini Kidričevo srečal s kandidatom SLS za župana Damjanom Medvedom in kandidati SLS za občinski svet ter podprl njihovo kandidaturo.  

Več

Kje se začne politična korupcija? Pri kavi in golažu!

Zastavica je padla! Ob 19. uri se je iztekel rok za vložitev kandidatur za županske volitve in volitve občinskih svetov. Vse kaže, da bo v Mariboru letos rekordno dolg seznam kandidatov za županski položaj, kar 18 jih je pravočasno vložilo kandidaturo. Zadnji, le uro pred iztekom roka, se je pred volilno komisijo v spremstvu podpornikov prikazal podjetnik in gostinec Saša Arsenović. Zanimivo, da se je pod njegovo župansko kandidaturo podpisala Cerarjeva SMC, čeprav naj bi imel zbranih 1400 overjenih podpisov podpore. Če je temu tako, zakaj so še danes popoldne le njegovi podporniki vztrajali ob stojnici in zbirali podpise podpore.  Še pred dnevi je Arsenović ob napovedi kandidature zagotavljal, da bo kandidiral le s podpisi podpornikov in brez Cerarjeve SMC, potencialnim podpisnikom pa v zameno za podporo javno zagotavljal brezplačni golaž, kavo in zastonjsko vožnjo z njegovimi kolesi. »Obrazci so na MOM ali recepciji Hotela Maribor, kamor jih v zameno za kavico in/ali županski golaž tudi vrnete. Lahko si sposodite naša hotelska mestna kolesa.« V recepciji njegovega hotela Maribor so bili naloženi obrazci za podpise. Sicer nismo preverili, koliko golažev in kavic je Arsenović razdelil prinašalcem podpisanih in overjenih obrazcev podpore. O tem naj si glavo razbija Štefanečeva KPK, kajti gre za elemente politične korupcije, četudi je govora le o kavi in golažu. Kaj je korupcija? Na spletni strani KPK je zapisano: "Gre za vsako kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije jo definira kot: “Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega!" S kavo, golažem in zastonjskimi prevozi s hotelskimi kolesi se je Sašo Arsenovič ogrešil ob zakon o Integriteti in preprečevanju korupcije. Z javnim pozivom, da bo v zameno za podpis podpore postregel z golažem in kavo, je pridobil "korist" v obliki podpisov podpore. Skratka, Štefanečeva KPK bi se morala oglasiti, kajti koruptivni namen je već kot očiten.Tudi Računsko sodišče bo moralo reči svoje, saj je Arsenović kršil prvi odstavek 16. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki jasno pravi, da mora organizator volilne kampanje najmanj 45 dni pred dnevom glasovanja odpreti poseben račun z oznako »Za volilno kampanjo.«  Kaže pa, da se Arsenović požvižga na vsa pravila obnašanja, Mariborčanom se ponuja kot rešitelj, čeprav so njegova podjetja obremenjena z več kot 8,5 milijona dolga. Morda pa se je prav zaradi tega podal v županski boj, ker sicer kako razumeti njegovo današnjo izjavo, da "za uspešen mandat potrebujem več kot samo mestni proračun. Računam tudi na državna in kohezijska sredstva, zato gremo v zgodbo skupaj s SMC." Več kot zgovorna izjava za osebo, katerega podjetja se že sedaj oplajajo s proračunskim denarjem. Seveda tega v hišnem časopisu Židanove SD Večer,  sicer v lasti prekmurskih tajkunov Hakla in Polaniča, o tej Arsenovićevi  Mariborčani ne bodo mogli prebrati. Večer je pač del medijske zgodbe "globoke države," ki jo je zajel strah, da se na županski položaj vrne Franc Kangler. Ker mu Fištravec ne seže do kolen, so v vseh levičarskih strankah in strančicah, listah in gibanjih v boj poslali svoje županske kandidate, in še Arsenovića za povrh, s katerim naj bi se po kalkulacijah "velikih meštrov globoke države" Kangler pomeril v drugem krogu. Takrat pa bi vse te stranke, strančice, liste in gibanja združile moči v podporo Arsenoviću. Bojim se, da bodo imeli vsi tisti, ki so se najedli Arsenovičevega zastonjkarsko koruptivnega golaža, težave s prebavo! Verjetno njegova nova zasebna partnerka Katja Jaušovec pazi na prebavo, kajti svoj glas podpore  za župansko kandidaturo podpisala sedanjemu županu Fištravcu, ne pa svojemu partnerju Arsenoviču! Tudi sicer je na socialnem omrežju Arsenivićeva kandidaturo deležna uničujočih odzivov.

Več

Sreda v sredo: Mag. Anton Balažek, župan občine Lendava

Mag. Anton Balažek je na čelu občine Lendava že 16 let oziroma štiri mandate. Že ob nastopu četrtega mandata se je odločil, da se ob koncu mandata poslovi, vodenje občine pa prepusti novo izvoljeni ekipi. V pogovoru sva se sprehodila po dosežkih štirih mandatov in o razvojni viziji Lendave.

Več

D. Andreja Valič Zver: “Pisma svetemu Nikolaju” ali moja poljska izkušnja

Sredi letošnjega septembra se je med elektronsko pošto zasvetilo sporočilo organizatorjev poljskega filmskega festivala Niepokorni Niezlomni Wykleci. Povabili so me, naj se udeležim velikega mednarodnega dogodka v mestu Gdynia ob Baltskem morju. V pogovoru s kolegi iz Nemčije, Poljske, Češke, Latvije in skupaj s sodelavci Platforme evropskega spomina in vesti (PEMC) naj bi predstavila slovenske tranzicijske izkušnje in dosežke spravnega procesa v luči mednarodnih prizadevanj pri obravnavanju totalitarizmov 20. stoletja.Seveda je bilo vabilo s Poljske skoraj nemogoče zavrniti, pa tudi vse moje dosedanje izkušnje s poljskimi kolegi dokazujejo njihovo iskreno željo, da bi razširili svoje znanje o dogajanjih na Slovenskem v času fašizma, nacionalnega socializma in komunizma. Konec koncev so kljub mnogim razlikam naše izkušnje v marsičem podobne, saj smo oboji v času totalitarizmov utrpeli neskončno število sistemskih in sistematičnih kršitev temeljnih pravic, ki so v obeh narodih pustile težko ozdravljive posledice. Pa vendar se je Poljska tako usodne zadeve, kot je spravni proces in obračun s totalitarno preteklostjo, lotila malo drugače. Če smo iskreni, precej drugače… Ob prihodu v Gdynio, veliko pristaniško mesto nedaleč od bolj znanega Gdanska, se srečamo s kolegi. Med njimi sta predsednik PEMC dr. Łukasz Kamiński in pomočnik direktorja Muzeja varšavske vstaje dr. Paveł Ukielski. Naš pogovor se vrti tudi okrog Inštituta nacionalnega spomina (IPN), ki sodi med največje poljske institucije s področja zgodovinopisja in kjer sta Łukasz ter Paveł nekaj let opravljala funkcijo direktorja in njegovega svetovalca. IPN zaposluje skoraj 1600 sodelavcev, večinoma zgodovinarjev, arhivistov in pravnikov. Sedež inštituta je v Varšavi, njegove podružnice pa so v mestih Białystok, Gdańsk, Katowice, Kraków, Lublin, Łódź, Poznań, Rzeszów, Szczecin in Wrocław. IPN je bil ustanovljen z aktom poljskega parlamenta leta 1998 in vse od tedaj raziskujejo, pišejo, objavljajo, organizirajo številne dogodke, razstave, se mednarodno uveljavljajo… Skoraj tako kot slovenski Študijski center za narodno spravo, bo kdo porekel. Res je, a poleg neprimerljivih razsežnosti obeh inštitucij obstaja še ena pomembna razlika. Tako kot še v nekaterih nekdanjih državah za “železno zaveso”, je poljski instituciji dodana tudi neodvisna preiskovalna funkcija, t.i. Komisija za pregon zločinov proti poljskemu narodu. Ta instrument omogoča poljskim kolegom preiskovanje in vložitev obtožnice pred sodiščem v primeru ugotovljenega suma kaznivega dejanja zoper mir, človečnost ter vojnih zločinov. Preiskovalci imajo neomejen dostop do vsega ohranjenega arhivskega gradiva iz časa nacionalnega socializma in komunizma, torej v obdobju od 1. septembra 1939 do 31. julija 1990. Vsako leto obravnavajo na stotine primerov. Do sedaj je bilo vloženih skoraj 400 obtožnic in obsojenih 137 ljudi. Med najbolj znanimi primeri je obtožnica proti voditelju poljske države in komunistične partije Wojciechu Jaruzelskemu zaradi pošiljanja tankov nad neoborožene pripadnike sindikalnega gibanja Solidarnost in uvedbe vojnega stanja na Poljskem leta 1981. V javnosti so močno odmevale tudi obtožnice proti uslužbencem komunističnih oblasti zaradi umorov katoliških duhovnikov in drugih zločinov v času vojnega stanja med leti 1981 in 1982. V tem obdobju je bilo aretiranih približno 10 000 ljudi, večinoma pripadnikov gibanja Solidarnost. Okrog 100 ljudi so pripadniki vojaških in paravojaških formacij umorili. Poljska že od leta 1997 dosledno izvaja lustracijoInštitut nacionalnega spomina od leta 2007 opravlja še eno pomembno nalogo v okviru demokratične družbene tranzicije. Gre za lustracijo, ki je poleg delovanja pravne države eden od predpogojev za uspešen tranzicijski prehod. Prva lustracijska zakonodaja je bila na Poljskem sprejeta sicer že leta 1997, po nekaj neuspešnih poskusih od začetka devetdesetih let. Poljska lustracijska zakonodaja nalaga ljudem, ki so bili rojeni pred letom 1972 in so opravljali pomembne javne funkcije, da podajo izjavo o morebitnem sodelovanju s komunistično tajno politično policijo. IPN nato s pomočjo arhivskih dokumentov in drugih virov informacij preverja resničnost oziroma neresničnost osebnih izjav. Seveda je tudi v poljskem lustracijskem procesu potrebno upoštevati varstvo osebnih podatkov in dejstvo, da je tajna politična policija mnogokrat ponarejala različne dokumente. Naloga sodelavcev IPN je torej izjemno naporna in odgovorna, saj bi bilo povsem v nasprotju s cilji lustracije, da bi žrtev totalitarizma ponovno utrpela krivico. Kljub razdeljenosti poljske javnosti glede uspešnosti lustracije pa ne moremo zanikati njenega preventivnega delovanja pri preprečevanju totalitarnih refleksov. Foto: iStock Lahko bi torej zaključili, da so Poljska, Nemčija, Romunija in še nekatere države izza nekdanje železne zavese tudi z lustracijo opravile pomembne korake na poti uspešne demokratične tranzicije. Težko bi kaj podobnega trdili za Slovenijo, ki je kljub nekaterim potezam v pravo smer še vedno sinonim za Indijo Koromandijo nekdanje nomenklature in njenih izrastkov. Pa naj damo pod drobnogled politično krajino, strnišča ekonomije, pravosodne globeli ali pa čisto preprosto veselje do življenja… Ko opazuješ lepo urejene ulice, cvetoče zasebne trgovine in delavnice, bleščeča nova letališča, podobe papeža Janeza Pavla II. na stavbah in križe nad naselji, nasmejane in življenja polne Poljake, najdeš odgovor na vprašanje, zakaj Poljska in njeni prebivalci že dolga stoletja zagrizeno, nesebično in pogumno branijo svojo državo in Evropo pred zavojevalci. Le kdo drug kot Poljaki bi prihitel na pomoč izgubljeni dunajski eliti s cesarjem na čelu, ki so leta 1683 panično bežali iz mesta, obkoljenega s turško vojsko? Kdo drug bi potolkel nekajkrat številčnejšega sovraga tako temeljito, da so celo vreče s turško kavo obležale pred Dunajem in so Dunajčani s sklonjenimi glavami lahko začeli uživati v “kofetkanju”? In postane mi jasno, zakaj je moj kranjski rojak režiser Mitja Okorn poiskal svoj prostor pod soncem na Poljskem in posnel filmsko mega uspešnico “Pisma svetemu Nikolaju”. Topel, preprost in prisrčen slavospev veselju do življenja, zaradi katerega smo Slovenci spet trumoma drli v kinodvorane … Ja, tudi veselje do življenja sodi med krščanske vrednote, ki jih pooseblja Poljska. Poleg vrednot grške, judovske in rimske civilizacije, humanizma in renesanse ter racionalizma tvorijo konstitutivne elemente evropske civilizacije, kamor se uvrščamo tako Slovenci kot Poljaki. A popravljanja posledic komunističnega zla, ki nas je oboje prizadelo v prejšnjem stoletju, smo se lotili na dva povsem različna načina. Težko bi trdili, da je slovenska tranzicijska pot v demokracijo uspešnejša… dr. Andreja Valič Zver  http://www.demokracija.si/

Več

Nekirurška vstavitev aortne zaklopke

V torek, 9. 10. 2018, so v katetrskem laboratoriju Oddelka za kardiologijo in angiologijo uspešno izvedli prvo nekirurško vstavitev aortne zaklopke. Zaradi nenehnega staranja prebivalstva je število bolnikov, pri katerih pride do starostne okvare aortne zaklopke vse večje. Klasična metoda zdravljenja je sicer še vedno kirurški poseg, pri katerem je potrebno odpreti prsni koš, ustaviti srce in bolnika prehodno vzdrževati pri življenju z zunajtelesno črpalko. Poglejmo še odzive tistih, ki so sodelovali pri tej operaciji. Mnenje strokovnega direktorja Začetek izvajanja perkutane implantacije aortne zaklopke (TAVI) v UKC Maribor predstavlja velik strokovni korak naprej pri obravnavi bolnikov s kardiološkimi težavami. Uvedba nove metode zdravljenja je izredno pomembna tudi zato, ker omogoča hitrejšo obravnavo bolnikov in posledično krajšanje čakalnih dob. Kot strokovni direktor menim, da je trenutna čakalna doba pri bolnikih, ki čakajo na operacijo srca 12 mesecev, NEDOPUSTNA! Poudariti je treba, da tako dolgo čakanje na ustrezno zdravljenje predstavlja izredno visoko tveganje za bolnike, saj so rezultati zdravljenja bistveno slabši, kot če bi bolnike obravnavali v optimalnem času, stopnja smrtnosti pa občutno višja. Ocenjujem, da je nujno potrebno nadaljevati s perkutanimi implantacijami aortnih zaklopk v UKC Maribor, in sicer v obsegu 50-70 posegov letno. izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. med.Strokovni direktor UKC Maribor Predstojnik Oddelka za kardiologijo in angiologijo V UKC Maribor in na Oddelku za kardiologijo in angiologijo si že vrsto let prizadevamo za vpeljavo programa vstavljanja nadomestnih aortnih zaklopk. Zaradi nenehnega staranja prebivalstva je število bolnikov, pri katerih pride do starostne okvare aortne zaklopke vse večje. Klasična metoda zdravljenja je sicer še vedno kirurški poseg, pri katerem je potrebno odpreti prsni koš, ustaviti srce in bolnika prehodno vzdrževati pri življenju z zunajtelesno črpalko. Nasprotno pa z metodo katetrske oziroma nekirurške zamenjave zaklopke vstavimo nadomestno zaklopko brez kirurškega reza. Poseg je primeren predvsem za starejše bolnike, pri katerih operativni poseg predstavlja veliko tveganje za zaplete. Zaenkrat je takšno obliko zdravljenja bilo možno opraviti le v KC Ljubljana, z naraščanjem števila bolnikov pa njihove kapacitete niso več zadoščale za zagotavljanje ustrezne dostopnosti za bolnike. Z uvedbo metode v UKC Maribor tako povečujemo dostopnost in obenem omogočamo enako kvaliteto zdravljenja pri bolnikih z okvaro aortne zaklopke tudi v severovzhodni Sloveniji. Seveda pa je število opravljenih posegov odvisno tudi od financiranja, zato nujno potrebujemo potrditev odobritve programa s strani ZZZS oziroma vlade RS, saj takšno zdravljenje predstavlja velik strošek za zavod. Za redno kontinuiteto dela, ki je pri tako zahtevnih posegih nujno potrebna, bi morali v UKC Maribor opraviti približno 50 posegov letno. Sicer kardiologi ocenjujemo, da je v Sloveniji potrebno letno opraviti okoli 200 takšnih posegov. Doc. dr. Franjo Husam Naji, dr. med.,predstojnik Oddelka za kardiologijo in angiologijo Član Oddelka za kardiologijo in angiologijo TAVI je perkutana implantacija aortne zaklopke, ki se opravlja pri bolnikih s hudo aortno stenozo brez klasične operacije in brez odpiranja prsnega koša. Ocenjujemo, da je v Sloveniji potrebno opraviti okoli 200 TAVI posegov letno. Pacienti s hudo aortno stenozo imajo zelo visoko smrtnost, ki znaša več kot 30% na leto. UKC Maribor pokriva okoli 800.000 prebivalcev in mariborski kardiologi smo pripravljeni opraviti vsaj 1/3 vseh posegov. Univerzitetni klinični center Ljubljana in prof. Matjaž Bunc so učni center za Evropo, tako da bomo z njihovo podporo in podporo drugih kardiologov ta program zagotovo uspešno nadaljevali. V UKC Maribor smo se pripravljali na ta poseg 7 let. Že leta 2011 smo bili pripravljeni opravljati ta poseg, vendar žal zaradi drugih zadev takrat nismo bili izbrani. Kljub temu smo nadaljevali z izobraževanjem na tem področju, tako doma kot v tujini. Udeležili smo se izobraževanj v Avstriji (deželna bolnišnica v Lipnici, univerzitetna klinika v Gradcu), Italiji ter v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Pred dnevi (9. 10. 2018) smo izvedli prva dva uspešna TAVI posega v našem kliničnem centru. Bolniki so hitro okrevali, nimajo zapletov in se dobro počutijo. Predvidevamo, da bodo čez 2 do 3 dni odpuščeni. V bolj razvitih državah, kot je npr. Nemčija, se ta poseg uporablja pri več kot 50% pacientov s hudo aortno stenozo. S tem posegom bomo zmanjšali čakalne dobe in zvišali preživetje bolnikov. asist. dr. Igor Balevski, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicineOddelek za kardiologijo in angiologijo Predstojnik Oddelka za kardiokirurgijo V UKC Maribor smo opravili uspešna posega s transkatetrsko vstavitvijo aortne zaklopke (TAVR ali TAVI) pri dveh bolnikih. Poseg so izvedli kardiologi. V ekipi je tudi kardiokirurg, ki poskrbi za transkatetrski žilni dostop ali dostop do srca. Ob bolniku je v pripravljenosti tudi kardiokirurška ekipa, ki intervenira v primeru zapletov, ko je potrebna kirurška zamenjava aortne zaklopke. Metoda je v svetu uveljavljena že vrsto let. Primerna je za bolnike z visokim tveganjem za operacijo zaradi spremljajočih boleznih in bolnikih, kjer je aortna zaklopka okvarjena na tak način, da jo je možno z dobrim izidom zamenjati na transkatetrski način. Metoda dopolnjuje kirurško zamenjavo aortne zaklopke (SAVR ali AVR). V UKC Maribor bolnike za program transkatetrske vstavitve aortne zaklopke izberemo z ekipo zdravnikov ali na konziliju, ki skrbno preuči primere in po posvetu z bolnikom svetuje ustrezen način zdravljenja obolele aortne zaklopke. Z razvojem medicinske tehnologije je pričakovati, da bo število teh posegov čedalje večje. S tem se bo pritisk na kirurški program delno zmanjšal, po drugi strani pa je možno s to metodo zdraviti bolnike, ki doslej niso bili primerni ali sposobni za operacijo. V UKC Maribor na operacijo srca čaka 270 bolnikov. Zaradi znanih težav z anestezijo in intenzivno terapijo so čakalne dobe za operacijo na srcu nesprejemljivo dolge. V naši ustanovi je glede na trenutne možnosti programa operacij čakalna doba pod stopnjo nujnosti redno 14 mesecev, pod stopnjo nujnosti hitro pa do 12 mesecev. V kolikor bo program transkatetrskih vstavitev aortne zaklopke priznan in plačan v UKC Maribor, pričakujemo najmanj 50 tovrstnih posegov v naslednjem letu. prim. Gorazd Košir, dr. med., specialist kardiovaskularne kirurgije,predstojnik Oddelka za kardiokirurgijo

Več

SVZ Hrastovec: odprli prostore prenovljene dislocirane bivalne enote Apače

V SVZ Hrastovec so včeraj predali namenu prostore prenovljene dislocirane bivalne enote Apače (DBE Apače). Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik je v svojem nagovoru poudarila, da v SVZ Hrastovec »v težnji k normalizaciji življenja ustanavljajo dislocirane bivalne enote in se s tem vedno bolj odpirajo, kar pa ustvarja strpnejšo in odprto družbo do drugačnosti«. Kulturni program so pripravili učenke in učenci iz OŠ Apače, župnik Janez Ferencek pa je opravil blagoslov prostorov. Otvoritev je potekala v sklopu 70. obletnice Socialno varstvenega zavoda Hrastovec pod sloganom Različnost nas bogati. DBE Apače se je odprla v mesecu septembru 2018. V hiši, ki je zasnovana v modernem slogu z dvigalom in prostori prilagojenim osebam na invalidskih vozičkih, biva 14 stanovalcev, ki potrebujejo 24-urno prisotnost delavca. Stanovalci dnevno potrebujejo pomoč in podporo pri izvajanju osebne higiene ter aktivnemu preživljanju prostega časa. Zaposleni v enoti poskrbijo, da se stanovalci počutijo čim bolj prijetno in domače. Zbrane je nagovorila tudi direktorica SVZ Hrastovec mag. Andreja Raduha je izpostavila, »da za stanovalce iščejo vedno nove, različne izven institucionalne oblike bivanja v skupnosti, ki so za človeka manj stigmatizirajoče, omejujoče in nudijo bolj kvalitetne oblike življenja ter izvajanje psihosocialnih in rehabilitacijskih postopkov,« in dodala »zavedamo se, da so pred nami številni izzivi. Pričeli smo z majhnimi koraki in vztrajali. Vsem svojim sodelavkam in sodelavcem se želim zahvaliti, da s svojimi ravnanji prispevajo k temu, da se v naši družbi gradijo mostovi in ne zidovi. Da se trudijo širiti plemenito idejo strpnosti, sožitja, medgeneracijskega sodelovanja, predvsem pa zavedanja, da živimo drug ob drugem in da drug drugega potrebujemo.« Direktorica se je zahvalila tudi lokalni skupnosti in županu Občine Apače, da so jih sprejeli s kar dvema enotama takšne, kot so. Pozdravni nagovor je imel tudi župan Občine Apače Franc Pižmoht, ki je izrazil naklonjenost in hvaležnost, da lahko s stanovalci in stanovalkami skupaj bogatijo ta kraj, sodelujejo in ustvarjajo ter dokazujejo, da slogan Različnost nas bogati resnično drži. Socialno varstveni zavod Hrastovec je bil ustanovljen leta 1948. V zadnjih dvajsetih letih je postal ustanova, ki ljudem omogoča nov začetek. Trenutno v SVZ Hrastovec prebiva 640 stanovalcev, ki imajo težave v duševnem zdravju in duševnem razvoju. V SVZ Hrastovec so hkrati z investicijo DBE Apače zaključili tudi investicijo na sedežu SVZ Hrastovec, kjer so uredili dodatne prostore za fizioterapijo z dvigalom. Prav tako pa so v SVZ Hrastovec v letošnjem letu pričeli z investicijo v Voličini.

Več

Slovenija

pred 15 urami
Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih ...
Ljubljana 19. oktober 2018 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je skupaj z raziskovalko na Fakulteti za ...
(0)
pred 16 urami
Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek ...
Za uvod obuditev spomina na kalvarijo, ki jo je zadnja tri leta preživljal Ivan Zajc, dolgoletni direktor Pomurskih ...
(0)
pred 16 urami
Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je ...
Evropska poslanka Romana Tomc poudarja, da imamo medije za 4. vejo oblasti, kar priča o tem, kako pomembno je njihovo ...
(0)
pred 17 urami
Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ...
Pod sloganom "Ker nas poznate," se je z današnjim dnem Slovenska ljudska stranka lotila obsežne nacionalne ...
(0)
pred 2 dnevi
Kje se začne politična korupcija? Pri kavi in ...
Zastavica je padla! Ob 19. uri se je iztekel rok za vložitev kandidatur za županske volitve in volitve občinskih ...
(0)
pred 3 dnevi
Sreda v sredo: Mag. Anton Balažek, župan občine ...
Mag. Anton Balažek je na čelu občine Lendava že 16 let oziroma štiri mandate. Že ob nastopu četrtega ...
(0)
pred 3 dnevi
D. Andreja Valič Zver: “Pisma svetemu ...
Sredi letošnjega septembra se je med elektronsko pošto zasvetilo sporočilo organizatorjev poljskega ...
(0)
pred 3 dnevi
Nekirurška vstavitev aortne zaklopke
V torek, 9. 10. 2018, so v katetrskem laboratoriju Oddelka za kardiologijo in angiologijo uspešno izvedli prvo ...
(0)
pred 3 dnevi
SVZ Hrastovec: odprli prostore prenovljene ...
V SVZ Hrastovec so včeraj predali namenu prostore prenovljene dislocirane bivalne enote Apače (DBE Apače). Državna ...
(0)
pred 4 dnevi
Lista novinarja Bojana Požarja podprla ...
"Lista novinarja Bojana Požarja podpira kandidaturo poslanca in ljubljanskega mestnega svetnika Anžeta ...
(0)
pred 4 dnevi
Bo plenilska koalicija SD, SMC tudi v prihodnje ...
Zdaj je že več kot očitno, da ima dosedanji soboški rdeči župan Aleksander Jevšek že položen rdeč ...
(0)
pred 4 dnevi
Janez Magyar kandidat SDS in NSi za župana ...
Janez Magyar, ekonomist in večinski lastnik podjetja Prekmurec d. o. o., je od včeraj uradni kandidat SDS (Slovenska ...
(0)