si

Komnentar

Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež

Obvestila

ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V MARIBORU - PRIČETEK DEL

Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini (Prekmurju)

Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija

Komentar

Slovenci v Slovenski krajini (99 let potem)

ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V MARIBORU - PRIČETEK DEL

Konec junija 2018 sta v prostorih Mestne občine Maribor minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič in mariborski župan Andrej Fištravec podpisala pogodbo z izvajalci gradbenih del za izvedbo podvoza pod železniško progo na Ljubljanski ulici. Sedanji nivojski prehod je glede prometne varnosti neustrezen.  POTEK DEL IN CENA PROJEKTADela bodo potekala v štirih fazah, zaključek pa je predviden v zadnji tretjini leta 2019. Vrednost projekta je ocenjena na 8,9 milijona evrov, financirata pa ga Mestna občina Maribor in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Izvajalec del bo konzorcij podjetij Pomgrad, SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana in GH Holding, državni del projekta pa znaša 60 odstotkov naložbe. Na Ljubljanski ulici bo urejeno nivojsko križanje železniške proge in ceste s pripadajočimi križišči ter navezovalnimi cestami. Z izgradnjo podvoza in spremenjenimi prometnimi ureditvami vozišč in križišč za motorna vozila, kolesarje in pešce na cestni infrastrukturi ter posegi na železniški infrastrukturi bo na omenjenem območju omogočena večja pretočnost prometa in zagotovljena večja varnost udeležencev v prometu. Prav tako bodo na novo uredili železniško postajališče Tabor, vzpostavili krožišči na stiku z Ulico Moše Pijade in Masarykovo ulico ter z Jezdarsko ulico in vzpostavili kolesarsko stezo. Na strehi podvoza bosta na obeh straneh železniške proge urejena dva manjša trga. Poleg gradnje podvoza bo v sklopu investicije vključena še celovita obnova in revitalizacija Magdalenskega parka. PRIČETEK DEL 20.8.2018V ponedeljek, 20. 8. 2018 bo uvedena Ljubljanske ulice od križišča z Jezdarsko ulico do križišča z Masarykovo ulico (dovoljen dostop bo le za stanovalce blokov in lokalni promet po Jezdarski ulici in Betnavski cesti) in popolna zapora priključka z Betnavske ceste na Gorkega ulico. Objavljamo občinsko sporočilo:"Podjetje Nigrad d.d. bo v ponedeljek 20. avgusta zaprlo območje Ljubljanske ulice in uredilo obvoze. Z 20. avgustom bodo obvozi veljali za motorna vozila, medtem ko bo prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje omogočen predvidoma do začetka septembra, ko bodo preusmerjeni na nivojski prehod. Zapore bodo pri križišču Ulice Moše Pijada in Ljubljanske ulice (križišče, kjer je garažna hiša) in pri krožišču ulice Pariške komune in Ljubljanske ulice (do križišča Jezdarske in Ljubljanske ulice dovoljeno samo za lokalni promet). Na tej dolžini Ljubljanske ulice, torej od garažne hiše do križišča z Jezdarsko ulico, bo veljala popolna zapora. Zapora bo prav tako pri križišču Gorkega ulice in Jezdarske ulice. Prav tako bodo na teh relacijah veljale spremenjene trase mestnega avtobusnega prometa in sicer linij 1, 2, 17 in 21. Prikaz predvidenih obvozov.Naslovna slika prikazuje izgled dokončanega podvoza. Do dokončanja gradbenih del ne bodo obratovala postajališča:1.   Postajališče »Ljubljanska – II. gimnazija« v mesto,2.   Postajališče »Ljubljanska – II. gimnazija« iz mesta,3.   postajališče »Magdalenski park«,4.   postajališče »Betnavska cesta – Žolgarjeva« v mesto,5.   postajališče »Betnavska cesta – Žolgarjeva« iz mesta.- Postajališče »Maribor - UKC« obratuje za vse linije nemoteno. - Linija 1 »Tezno«, bo preusmerjena na Titovo cesto do Europarka in naprej na Pobreško cesto v in iz smeri mesta, nadomestna postajališča so »Magdalena« na Pobreški cesti v in iz mesta. - Linija 2 »Betnavska«, v smeri mesta vozi od križišča z Betnavsko cesto/Ul. Pariške komune na Gorkega ulico, ne uporablja postajališč »Betnavska – Žolgarjeva« v in iz mesta, nadomestno postajališče je postajališče in »Gorkega – Preradovičeva« v smeri mesta in »Gorkega ulica« v smeri iz mesta. - Za linijo 17 »Studenci – Ribniško selo« ne obratujejo postajališči »Ul. Pariške komune« in »Magdalenski park«, v smeri iz mesta se uporablja postajališče »Tabor« (namesto postajališča »Magdalenski park«), pot nadaljuje v smeri Gorkega ulice in naprej po obstoječi trasi, za smer v mesto ne vozi po Ulici Pariške komune, vozi po Gorkega ulici. - Linija 21 »Ljubljanska«, v smeri mesta vozi od krožišča z Ul. Pariške komune do križišča z Gorkega ulico in naprej v mesto do postajališča »Maribor - UKC«, linija po novem uporablja postajališči »Ulica Pariške komune«, v smeri iz mesta uporablja postajališče »Tabor« namesto »Magdalenski park«."   Povzel Andy

Več

Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini (Prekmurju)

Danes je 17. avgust 2018, danes je v Sloveniji državni praznik, ki ga sicer ne spremlja dela prost dan. Na današnji dan natanko pred 99. leti je v Beltincih na množičnem ljudskem zborovanju jugoslovanska vojska, ki je pet dni pred tem zasedla Prekmurje, oblast predala v civilne roke. Tako so se  odločili zmagovalci  1. svetovne vojne na Pariški mirovni konferenci, da Prekmurje postane del Kraljevine SHS. Danes torej slavimo Prekmurci oziroma Slovenci v slovenski krajini, enako bi pričakovali, da o zgodovinskem pomenu tega dogodka razmišljajo tudi Slovenci v preostalem delu države. Hvalevredno je, da so tokrat prvič proslavo pripravili tudi v Državnem zboru. Parlamentarcem je pred inštalacijo 13. mandatarja slovenske vlade, to naj bi postal Marjan Šarec LMŠ, o zgodovinskem pomenu dogodka izpred 99 let spregovoril predsednik DZ mag. Matej Tonin, prisluhnili so prekmurskim pevcem in se posladkali s prekmursko gibanico. Verjamem, da je prenekateri izbranec(ka) ljudstva prvič slišal za zgodovinski pomen današnjega praznovanja. Prekmurje oziroma slovenska krajina je še vedno slepo črevo te države, kar konec koncev izpričujejo tudi uradne statistike.  Zato je sinoči v uvodu regijske proslave v Črenšovcih, pred spomenikom narodnemu buditelju in duhovniku Jožefu Kleklu, kjer je predsednik Republike Borut Pahor že šestič položil venec, državnozborski poslanec NSi Jožef Horvat jasno in glasno sporočil bodoči slovenski vladi: »zahtevam, da se vendarle in končno začne dosledno izvajati politika skladnega regionalnega razvoja. Le država, ki ima močno periferijo in obmejno območje, je  močna in čvrsta!« Osrednja proslava, ki sta jo v Parku spominov ob pomoči občine Črenšovci pod naslovom Spominčice  pripravila tamkajšnje Turistično-kulturno društvo Črenšovci in domače društvo Generala Maistra, je vnovič izpričala kako močna je slovenska zavest v prekmurskem življu.  Svečani govorec, predsednik RS Borut Pahor je zato v uvodu dejal, da se je slovensko ljudstvo  že tedaj dobro zavedalo pomena politične sloge in enotnosti za dosego velikopoteznega programa, ustanovitev samostojne države. Pogoji za ustanovitev so nastajali postopoma, od  programa Zedinjene Slovenije, preko taborskih zahtev, do združevanja slovenskega ozemlja. »Tudi v tem smislu lahko praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Skupaj z vrnitvijo Primorske k matični domovini in Maistrovo odločnostjo glede Štajerske zaokroža prelomne zgodovinske dogodke, ki so v osnovi omogočili ozemeljsko celovitost za razglasitev samostojne slovenske države.  Za vsakega od teh zgodovinskih dogodkov in za vse skupaj se dejansko izkazuje modrost o pomenu ljudske povezanosti in enotnosti. Nocoj, na predvečer državnega praznika si želim, da bi to modrost razumeli tudi za potrebe sedanjega časa,« je dejal Pahor. Morda je prav zato posebej opozoril na sicer razumevajoč, zato pa močno zavajujoč občutek, da pred današnjo slovensko politiko ni velikih nalog in ciljev, ki bi jo morale povezati. »Značilnost tega obdobja je prav povečana nepredvidljivost. Prav mogoče je, da imamo v evropskem in svetovnem merilu opravka samo z začasnimi zaskrbljujočimi pojavi, ki se bodo unesli. Ne moremo pa izključiti možnosti, da so pred nami preizkušnje, ki bodo znova terjale vso našo pozornost, izkušenost, odločnost in enotnost.« Tako Pahor, ki zato od slovenske politike pričakuje okrepljeno medsebojno politično in vsestransko sodelovanje za krepitev naše države. Krepitev demokratične države, pravne države, socialne države, kulturne države in državnosti v vseh drugih razsežnostih. Ob koncu proslave so v Parku spominov odkrili  kip Jožefa Godine, Maistrovega borca, duhovnika in urednika Kleklovih novin, ki je 17. avgusta 1919 v Beltincih prvi spregovoril zbrani množici. Ps.  Kar pa se državnih slovenskih zastav tiče. Tudi v Prekmurju jih ob prazniku ni videti veliko. Celo javne zgradbe, ki so v državni ali občinski lasti, danes nimajo izobešenega simbola slovenske države.Prekmurka metropola Murska Sobota, ki si želi na vsak način "prisvojiti" monopol nad praznovanjem 100 letnice, je nekaj malega izobesila zastave le na ulici Štefana Kovača. Središče mesta pusto, zastav nikjer. Verjetno ima soboški župan Aleksander Jevšek veliko sladkih skrbi, kako do prihodnjega leta od ostalih pomurskih občin zmolsti 400 tisoč evrov za soboško praznovanje 100 letnice. Sinončnja v Črenšovcih je lahko vzor vsem organizatorjem državnih proslav, pa še z majhnimi stroški za povrh. B.C

Več

Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija

V Združenju za slovensko besedo – vseslovenskem združenju pisateljev, pesnikov, publicistov in prevajalcev – s skrbjo in strahom spremljamo odzive na intervju dr. Jožeta Možine z gostom dr. Jožetom Dežmanom, predvajan na TVS dne 22. 7. 2018. S skrbjo, ker opažamo procese, ki ogrožajo demokratično kulturo in uničujejo svobodo javnega prostora; in s strahom, ker dogajanje prerašča v gonjo proti dr. Možini, z vidnimi aspiracijami po cenzuri in suspendiranju cenjenega novinarja in nekdanjega direktorja TVS; kot skrajnost, primerna za kazenski pregon, pa se pojavljajo celo grožnje dr. Možini kot osebi. Menimo, da je bil intervju pripravljen zelo kakovostno in profesionalno. Izhaja iz civilizacijske norme, da je za kritično presojo potrebno slišati tudi drugo, doslej neupoštevano stran (audiatur et altera pars). Četudi je bila vsebina izjav dr. Dežmana prej že objavljena v specializiranih študijah in s tega gledišča ni bila nova, je imela široka slovenska javnost tokrat prvikrat priložnost slišati v razumljivo govorico strnjen povzetek raziskav novejšega zgodovinopisja, ki jih je dr. Dežman strnil v tri lapidarne stavke o partizanih: 1) da so pobili več Slovencev kot okupatorjev; 2) da so pobili več neoboroženih kot oboroženih ljudi; 3) da so pobili več ljudi v času po vojni kakor v času vojne. Ti stavki vsebujejo resnico, ki bi nas morala do dna pretresti in spremeniti naš odnos do slovenske realnosti v celoti; najširšo javnost so povedli k spoznanju, da slovenski narod živi s potvorjeno predstavo o svoji zgodovini in da je bila zgodovinska resničnost vse drugačna. Iz tega spoznanja bi lahko sledili pomembni premiki v vrednotenju nekdanje in sedanje slovenske družbe ter politike. Javni zavod RTV Slovenija bi moral zaznati izjemen družbeni pomen tu posredovanih spoznanj in sporočilo intervjuja dodatno podpreti, tako da bi se v njem izražena spoznanja mogla v slovenski javnosti široko uveljaviti. Obžalovanja vredno je, da je Javni zavod RTV Slovenija ravnal v nasprotju s pričakovanji demokratične slovenske javnosti. Ne le, da niso sledila dejanja, s katerimi bi zavod RTV sporočilo intervjuja okrepil. Tudi za avtorja, dr. Jožeta Možino, svojega zaposlenega, se zavod ni zavzel, mu spričo grobih napadov ZZB ni izrekel zaupanja, nasprotno: generalni direktor je v odgovoru ZZB nakazal, da bodo v zavodu preučili morebitne nepravilnosti, s čimer se je od dr. Možine posredno distanciral. Zelo pristransko je ravnala varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski, ki s svojim poročilom za mesec julij ni niti toliko počakala, da bi vanj vključila tudi zagovor, ki ga je pripravil dr. Možina, temveč je njegovo obsežno pojasnilo objavljeno v prilogi k njenemu poročilu, s tem pa je komunikacijsko oslabljeno. In kar je najhuje: protestni »miting« ZZB v Kopru dne 2. 8. 2018, ki je bil že napovedan kot zahteva za rušenje dr. Možine v okviru TVS, so zaradi ekstremistične vsebine domala vsi večji mediji ignorirali; le TVS je o njem poročala istega dne v Odmevih in s tem sama napadla svojega kolega Jožeta Možino – zlasti, ko je prikazala miting tako, kakor da gre za poziv ZZB proti pojavom fašizma (s čimer je bil dr. Možina, sin partizanske družine, medijsko subtilno insinuiran kot simpatizer fašizma s strani lastne ustanove TVS), medtem ko je prispevek v Odmevih hkrati nemoralno zamolčal, da so na mitingu grozili dr. Možini celo z mučenjem. Po vsem tem smo zelo zaskrbljeni za prihodnost resnicoljubnega govorjenja in poročanja, za usodo resnice v javnem prostoru nasploh. Ali bo resnica – bodisi zgodovinske ali politične ali ekonomske narave – v zavodu RTV Slovenija odvisna od dovoljenja organizacij, kakršna je ZZB, katere predhodniki in nekateri člani so obremenjeni z najhujšimi dejanji proti človečnosti? Ali bodo takšne interesne skupine lahko odločale, kaj bo komu v zavodu RTV dovoljeno in kaj ne? To bi pomenilo polaščanje in zapiranje prostora javne kulture, kar je tembolj nezaslišano, ker nimajo ZZB in njeni somišljeniki nikakršnih stvarnih argumentov zoper dejstva, navedena v oddajah dr. Možine, temveč to počnejo v absolutno protidemokratičnem, predmodernem duhu in v bistvu napadajo dejstva s svojimi vrednotami. S to skrbjo in strahom pozivamo zavod RTV Slovenija, njegovo vodstvo in urednike, da v skladu z zakonom in etičnimi vodili svoje službe ukrepajo v vseh treh vidikih, ki jih ta primer vključuje in izpostavlja: 1. Vsebina problema. Zavod RTV Slovenije naj se zave svojega izjemno velikega zaostanka in deficita na področju obravnav komunistične revolucije oziroma državljanske vojne v Sloveniji. To je tematika, ki po številu človeških žrtev, po neizmernem trpljenju njih in njihovih zatiranih družin, kot tudi po kazensko-pravni razsežnosti storjenih zlodejstev ter po pomenu, ki ga je imela revolucija za poznejše družbeno življenje Slovencev, presega vse druge slovenske teme zadnjih stoletij vse do danes. Intervju dr. Možine z dr. Dežmanom je zgolj razgalil pasivnost in nezmožnost zavoda RTV Slovenija na tem obširnem, bolečem in etično pomembnem področju v življenju slovenskega naroda. V tej najbolj boleči temi, kjer je potreba po resnici in katarzi največja, zavod RTV, razen častnih izjem, doslej slovenskemu narodu ni stal ob strani. 2. Avtor oddaje. Od vas pričakujemo, da boste učinkovito in javno zaščitili integriteto dr. Jožeta Možine ter pripoznali etično vrednost njegovih prizadevanj za resnico o komunistični revoluciji na Slovenskem, s katerimi kot eden redkih na tem deficitarnem področju rešuje čast in poslanstvo zavoda RTV Slovenija. Ob tem v javnosti bode v oči, da ste se kot zavod hitro in energično odzvali na incident nad Mojco Dumančič, medtem ko na napade in grožnje dr. Jožetu Možini reagirate mlačno ali se ne odzivate. 3. Javnost. Velik del slovenske javnosti, zlasti osebe in celi segmenti družbe, ki jih je komunistični sistem nekoč zatiral ali jim kratil pravice, se za komaj katero temo zanima tako zelo, kakor za oddaje dr. Jožeta Možine. Obžalovanja vredno je, da zavod RTV Slovenija velike potrebe in želje teh ljudi doslej ni čutil ali vsaj ne dovolj upošteval. V javnosti smo upravičeno imeli občutek, da je Jože Možina s svojimi oddajami vsakokrat prebijal zid uradne politike zavoda in hodil proti toku. Sedanja gonja proti dr. Možini ima prozoren cilj, da se ukine njegovo oddajo Pričevalci in da se mu odvzame dosedanjo dokumentarno tematiko. Vodstvo zavoda in varuhinjo pravic gledalcev Ilinko Todorovski pozivamo, da pri tem brani naše pravice do nepristranske besede o novejši slovenski zgodovini. Varuhinja pravic gledalcev RTV naj svojo verodostojnost izkaže z dejanji pravičnosti do žrtev komunizma in njihovih svojcev, ki jih mora kot varuhinja prav tako zastopati kakor člane ZZB. Do vseh, ki plačujejo prispevek, mora zavod izkazati enakovreden odnos.   Vodstvo zavoda RTV Slovenija prosimo, naj se zaveda, da je v službi slovenskega naroda. Pred njegovo zgodovino je odgovorno, da širi besedo resnice in pravice.   Ljubljana, 12. avgusta 2018 Združenje za slovensko besedo dr. Stane Granda, predsednik

Več

Slovenci v Slovenski krajini (99 let potem)

Pred 99 leti so se po porazu Avstroogrske Slovenci na levi strani Mure pridružili takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skozi tisočletje pred nami so naši očetje s pomočjo neomajne vere in ljubezni do matere ohranili svojo jezikovno identiteto. "Slovenci v Slovenski krajini". Od nekdaj tako. Večina v Slovenski krajini so bili reveži brez ali z zelo malo svoje imovine. Presežke, kar jih je bilo, se je prodajalo preko raznih "verižnikov" (org. Jožef Klekl st.). Ti so brez sramu goljufali ob plačilu (glej "Rejcs k-nasim vogrszkim Szlovenom!", Károlyi Mihál) zaradi neznanja njihovega jezika s strani preprostega ljudstva. Vedelo se je, kdo je kdo in kdo govori v katerem jeziku. Klekl je verižnike imenoval vse, ki so preprosto ljudstvo izkoriščali za svoj nepošten zaslužek. Laž, prevara in prezir so se tako odvijali pretežno takrat, ko je bilo potrebno vnovčiti sadove svojega dela. Diglosija (uporaba drugega jezika) služi kot obrambni in preživetveni mehanizem tistemu, ki čuti, da je v taki izmenjavi ogoljufan. Tak jezik, kot prepoznavni element ljudi drugega reda (z manjšo družbeno močjo), tako preživi in služi kot ščit lastne identitete. Iznajdljiva katoliška inteligenca je pri ameriških zaveznikih v Parizu izkoristila ugoden časovni okvir. Trianonska pogodba je nastala v času madžarske boljševistične oblasti, skupno delovanje zavedne katoliške inteligence z obeh bregov Mure je prineslo nepričakovan uspeh. Kljub svoji previdnosti so se tudi takratni plivanošje* (današnji katoliški župniki) odkrito poveselili odprave "robstva" in nove domovine. Zdelo se je, da bo nova domovina uresničila vsa zatrta pričakovanja prejšnjih stoletij. Vendar, po pridružitvi kraljevini SHS pred 99 leti, je Slovenska krajina postala razdeljena. Del inteligence, ki se je v 30. letih prejšnjega stoletja veselil "uboju Boga" (Nietzsche), je tako iskal možnosti za postavitev novih skupnih vrednot. Madžaronska inteligenca je upala na ponovno "vendizacijo" (Totsag) in priključitev nazaj k Madžarski. Ideje o skupnem prekmurskem jeziku v obdobju "romantizma" (1935 - prekmurski knjižni jezik) so se tako razblinile že leta 1940. Klekl je leta 1940 predal svoj časopis Novine, te pa so prenehale pisati v domačem jeziku. Še prej, v času svojega službovanja v Beogradu (poslanec SLS), je omagal pri ideji avtonomije. Sokolsko gibanje je pod vtisom "pravičnih" ureditev (boljševizem, nacizem, fašizem) spremenilo smer. Vse se je podredilo nadrejeni skupini in enotni normi. Vse, kar je štrlelo iz povprečja oziroma ni sodilo v okvir enotnega, je bilo prej ali slej odstranjeno. Leti 1941 in 1945 sta prinesli ne samo prepoved, ampak tudi brisanje jezikovne identitete. To so boljševiki povezali z vero, ki je kot taka bila sovražnik naroda. Ikonoklazma (brisanje vseh simbolov določene identitetne skupine) tako traja, z manjšim preporodom v začetku 90. let prejšnjega stoletja, vse do današnjih dni. Prekmurščina je tako povezana z nazadnjaškim vernim narodom. In ker so preživeli prevara, laž in prezir, je preživela tudi diglosia. Slovenci v Slovenski krajini se tako nimamo kaj bati za naš materni jezik. Naslednjih 1000 let nas bodo  prvojezični "verižniki" razveseljevali s tezami o drugorazredih jezikih, ki ne bodo preživeli, saj so ekonomsko ali kako drugače neupravičeni. In če parafraziramo enega izmed takratnih plivanošov, Jožefa Klekla st.: "Dokler se drži vera v srcu in je ljubezen do maternega jezika prisotna, se nam ni bati preživetja". Slovenci v Slovenski krajíni mo tak še dale gúčali, se štükali o ton, ka je kolek in a se prav právi bot ali bat, na kraji mo pa itak dale štango držali. * Beseda "plivanoš" je bila prepovedana leta 1933 s strani srezkega poglavarja dr. Terstenjaka, izdan je bil poseben dekret. Danes take dekrete poznamo pod imenom "prisiljen (vsiljen) govor" (compelled speech). "Rejcs k-nasim vogrszkim Szlovenom!" (Károlyi Mihál) (vir dlib) http://www.dlib.si/stream/URN: NBN:SI:DOC-IKTY2W8L/378dbfe9- 2957-4bb2-a4cd-7d5868952f67/ PDF O.B.

Več

Ptujska Gora: Nagovor mariborskega nadškofa dr. Alojzija Cvikla ob prazniku Marijinega vnebovzetja

Ob prazniku Marijinega nebovzetja je v baziliki na Ptujski gori v občini Majšperk, v osrednjem romarskem središču mariborske nadškofije, slovesno mašo vodil mariborski nadškof metropolit dr. Alojz Cvikl. Njegovo pridigo objavljamo v nadaljevanju. Dragi Marijini častilci in romarji, prav prisrčno pozdravljeni! Božja beseda današnjega prazničnega dne nam ospredje približa dve dogajanji, dve podobi: V prvem berilu, iz knjige Razodetja, je predstavljen boj med ženo, ogrnjeno s soncem, in med zmajem. Druga podoba pa nam približa, srečanje Marije s sorodnico Elizabeto. Ti dve podobi si po vsebini stojita nasproti, kot sta si nasprotna pojma »bojevati se« in »srečati se«. Boj je nasprotje srečanja. Pri boju se dva postavita eden nasproti drugemu, pri srečanju je v ospredju sprejetje drugega. Knjiga Razodetja postavi boj med ženo in zmajem v puščavo, kajti boj nas ne vodi v toplino hiše, ampak ustvarja pregrade in izločevanje. V obeh podobah, tako pri boju, kot pri srečanju, pa je v ospredju otrok. Otrok, ki ga Marija nosi, še pod srcem, je tisti, ki Marijo vodi k sorodnici Elizabeti. V Elizabetinem domu ne pride samo do srečanja dveh žena, ki pričakujeta otroka, ampak pride tudi do srečanja dveh otrok, saj lahko beremo, kako se je ob srečanju z Marijo veselo zganilo dete pod srcem Elizabete.  V knjigi Razodetja pa je otrok, ki ga je porodila žena obdana s soncem, »bil odnesen k Bogu«. Rojstvo tega otroka pa takoj rodi tudi nasprotovanje, kajti: »zmaj se vstopi pred ženo, da bi otroka požrl«. Ta podoba iz knjige Razodetja kaže na Jezusa, Božjega Sina. Kaže pa tudi na Božje kraljestvo, ki ga Marija, pa tudi Cerkev v vsakem času zgodovine, vedno znova rojevata. Jezus, Marijin sin in Božje kraljestvo pa sta bila v toku zgodovine vedno tudi znamenje nasprotovanja. Nasprotovanje je Mariji napovedal že starček Simeon, ob darovanju Jezusa v Templju, ko je napovedal: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamenje, ki se mu nasprotuje« (Lk 2,34). V teh dveh podobah lahko odkrijemo še dva druga protagonista. V Lukovem evangeliju je to Sveti Duh. Z njim je »napolnjena Elizabeta« na poti k svoji sorodnici. Sad delovanja Svetega Duha je veselje, zato Elizabeta »na ves glas vzklikne in izreče dobrodošlico Mariji, prav tako tudi Marija zapoje hvalnico Gospodu: »Moja duša poveličuje Gospoda!« Nasprotno pa je v knjigi Razodetja, v odlomku današnjega prvega berila, na delu »hudi duh«. Tisti hudi duh, ki je omenjen že na začetku Svetega pisma, ko prvo ženo Evo pregovori, da vzame prepovedan sad z drevesa sredi Edenskega vrta. Posledica delovanja hudobnega duha pa ni veselje, ampak strah, nezaupanje, osamljenost in občutek izgube nečesa, kar je človeka prej osrečevalo. Kot kristjani smo poklicani, da ta naš svet, v katerem živimo, bolj in bolj spreminjamo v kraj srečevanja, zaupanja in medsebojnega sodelovanja, ne pa v kraj izključevanja, sovraštva in nezaupanja. Kristjani smo poklicani, da se prepustimo delovanju Svetega Duha, ne pa hudemu duhu. Marija in Elizabeta sta se prepustili delovanju Svetega Duha, zato sta postali rodovitni za novo življenje, ki je večno, v nasprotju s hudim duhom, ki nas zavaja s tem, ko nas vodi v temo in smrt.  Vsak dan smo mi vsi postavljeni pred izbiro, ali bomo delali za kulturo srečevanja ali pa za kulturo prezira, za rojevanje življenja ali za uničevanje življenja in za smrt.  Otrok, ki ga je rodila Marija, je postavljen kot znamenje, ob katerem se tudi danes krešejo različna mnenja in odločitve. Vse pa je odvisno od tega, kateri duh deluje v nas, kajti vse to se potem odraža v naših besedah in dejanjih. Marija je postala prevzeta in je začutila iskreno notranje veselje ter izpolnitev, ko je doživela, da je Bog sam stopil v njeno življenje in da se je Bog sam ozrl nanjo in na njeno nizkost. Na isti način se Bog ozira tudi na vsakega od nas in se sklanja tudi v naše življenje. Ob Marijinem veselju in poveličevanju Gospoda se nam ni treba bati, da bi Bog omejeval našo svobodo, da bi nam hotel Bog kaj vzeti ali nas omejevati v našem življenju. Marijina hvalnica nam govori, da če damo v svojem življenju prostor Bogu in dopustimo, »da je On velik za nas«, potem smo ob njem in z njim tudi mi deležni njegove veličine. Če pa Bogu ne damo prostora, ali pa morda tako čisto na ozko in na malo odpiramo svoje srce za Gospoda, takrat pa ostajamo tudi mi sami majhni, ujeti sami vase, in naše življenjsko obzorje ostaja ozko in zaprto, naše upanje pa skromno.  Danes želim z vami razmišljati tudi o naši mladini, kajti oktobra bo v Rimu potekalo generalno zasedanje škofovske sinode, ki bo tokrat posvečena mladim: »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti«, je naslov srečanja škofov iz vsega sveta. Vem, da je tudi v življenju mladih vse polno bojev. Vsaka resna odločitev terja boj. Terja neko notranje srečanje s seboj v samem sebi, kot bi rekel sv. Avguštin. V mnogih svojih osebnih odločitvah se mladi danes počutijo osamljene in zapuščene, velikokrat tudi zato, ker nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali. Cerkev si želi s sinodo ponovno pridobiti zaupanje mladih. Pripravljalni dokument na sinodo nas vse vabi k temu, da začnemo razmišljati in raziskovati o kulturi mladih. Kulturo, ki se nam duhovnikom in pastoralnim delavcem večkrat zdi kot tisti zmaj v knjigi Razodetja – zmaj, ki požira našo mladino. Ravno zaradi zgrešenih predstav, ki jih imamo o kulturi mladih, velikokrat ne pride do srečanja, ampak so postavljene meje in zidovi med mladimi in Cerkvijo. Sanjam o posinodalnem dogajanju, kjer bodo pastoralni delavci z novo vnemo stopili v sodobni svet mladih in jim bodo upali spregovoriti tudi o njihovem najglobljem nemiru in iskanju. V današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja vidimo Boga, ki tiste, ki ljubijo, priteguje k sebi. Marija je v svojem življenju resnično ljubila, se v tej ljubezni borila in v tej ljubezni tudi trpela. Marija je svoje življenje darovala, dala na razpolago. Morda smo mlade predolgo puščali živeti v utvari, da bo Bog vse naredil sam. »Res je, da lahko Bog dela brez nas, toda odrešil pa nas ne bo brez nas«, tako je razmišljal škof in cerkveni učitelj sv. Avguštin in s tem pokazal na našo osebno odgovornost za svoje življenje in svoje odločitve. Vsak izmed nas ima v svetu neko poslanstvo; še posebej mladi so, kot pravi papež Frančišek, »tiste iskrene priče moči in energije, ki je je največ v tem življenjskem obdobju, in s tem lahko mladi spreminjajo svet, začenši tam, kjer živijo«. Praznik Marijinega vnebovzetja je tako praznik optimizma, tistega optimizma, ki ga človeku lahko da edinole Bog, ki se je v stvarstvo podpisal kot Stvarnik, v naša srca pa kot Oče in vir življenja. Že veliki ruski mislec Solovjov je pisal, da je kraljestvo narave kraljestvo smrti. Vse, kar je v naravi, je podvrženo propadanju, zato tukaj na zemlji ne moremo ohraniti svojega življenja. Naj se še tako trudimo, z nobenim delom se ne bomo sami rešili. Življenje lahko le vzdržujemo, slej ko prej pa človeku spolzi iz rok. Ko je Bog vzel Marijo k sebi, je s tem jasno povedal, da življenje nima cilja samo v sebi. Mladim, ki iščejo smisel svojega življenja, Marijino vnebovzetje kaže, kje je pravzaprav lahko naše življenje uresničeno: v Njem, ki ne samo spreminja srca, ampak stori, da mrtvo postane živo. Če je verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju spregovorila o duši, nam dogma o Marijinem vnebovzetju spregovori o telesu. Vsem nam govori, da je telo Gospodova lastnina. Da, telo ni nekaj, kar nas vodi v obup in nekaj, kar bi lahko ljudje umirili s tem, da strežemo raznim poželenjem ali da ga omamljamo. Telo ostaja prostor upanja, veselja! Kolikokrat slišim iz ust mladih: »Saj bi veroval …, ampak trpljenje, bolezni, smrt …?! Kje je tukaj tvoj Bog?« Res je, da je trpljenje skala ateizma in vzrok neštetih dvomov in kriz naše vere. Naj podelim z vami misel, ki jo je zapisal Gilbert Keith Chesterton, eden velikih mislecev 20. stoletja: »Nesmisel ne prihaja iz izčrpanosti zaradi trpljenja. Nesmisel prihaja iz izčrpanosti zaradi uživaštva. Obup ne tiči v izčrpanosti zaradi trpljenja, marveč v izčrpanosti zaradi lažnega veselja.« - Solzna dolina današnjega časa je posledica utrujenosti od uživaštva. Velike napetosti v srcih mladih ne morejo umiriti ne droge ne uživaštvo. Vse to človeka zgolj utruja in mu jemlje smisel.  Upamo, da bo sad sinode mladih tudi nova vnema voditeljev mladinske pastorale. Res je, da gre za sinodo o mladih, iskanje poti do mladih, vendar je treba poudariti, da je eden od problemov mladinske pastorale povezan z voditelji tovrstne pastorale. Slomšek je evangelizacijsko vnemo povzel z besedami: »Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.« Vnema nam je potrebna! Vsem skupaj je potrebno nekaj Élijevegaduha, ki bo mlade poslušal in jim razlagal govorico Boga. Voditelji mladih so prevečkrat obupani nad svojim delom, ki kdaj ne daje pravih sadov. Tudi za voditelje mladih je Marija velika učiteljica. Lahko nam pove, kakšen je recept, da se Bog ozre na nas. Marija je bila dekla, znala se je izničiti, izničiti do te mere, da se je Bog ozrl na njeno ponižnost. Bog, ki se je ozrl na nizkost svoje dekle, je to deklo tudi povišal. Njeno povišanje je vnebovzetje.  Naj nam Marija, v nebesa vzeta izprosi, da bomo vsi, tudi naši mladi, rastli v veri in v zaupanju, da naše življenje ne drsi v prazno ali v nič, saj vsakega od nas čaka in vabi On, ki nam je v svoji dobroti najprej podaril življenje. Naj nas današnje praznovanje utrdi v veri, da bomo še bolj zavzeto hodili za njim v trdni veri, da bo tudi naše telo nekoč poveličano, kot je po vstajenju od mrtvih poveličano telo Božjega Sina. Tako kot je on, ki je vstal od mrtvih, poveličal Marijo in jo je z dušo in telesom sprejel k sebi v nebesa, tako bomo tudi mi deležni Božje slave v večnosti. Amen.   Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit Vir:https://katoliska-cerkev.si

Več

Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na prazniku Marijinega vnebovzetja

Na praznik Marijinega vnebovzetja je slovesno sveto mašo ob petih somašnikih v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču daroval soboški škof dr. Peter Štumpf. Ob tej priložnosti je blagoslovil tudi obnovljeno prižnico, Marijin tron in druga obnovitvena dela. V cerkvi in okrog nje se je zbralo veliko vernega ljudstva, ki so zbrano prisluhnili škofovi pridigi in sodelovali z molitvijo in petjem. Pridigo soboškega škofa dr. Petra Štumpfa objavljamo v nadaljevanju. Dragi bratje in sestre! V Kristusu vas vse pozdravljam! Prišli smo v Turnišče. Prišli smo k nebeški Materi Mariji. Prišli smo, ker z vero vidimo v sijaj večnosti, kjer je dušo in telesom poveličana Božja Mati.  Mnogim se zdi pripoved Knjige Razodetja o noseči Ženi, obdani s soncem, ki vpije v porodnih bolečinah, kot nekakšne sanjske more. Ognjeno rdeči zmaj, ki hoče škodovati ženi in požreti njeno dete pa kot mitološki dodatek tem težkim sanjam, ki nas begajo (Raz 11, 19a; 12, 1-6a.10 ab). Nočne more so lahko težki spremljevalec življenja. Po prebujenju se lahko samo tolažimo, da vse skupaj ni res.  Toda Božja beseda je resna beseda. Še celo sanje v Svetem pismu imajo vedno Božjo govorico, ki nam daje sporočilo o tem, da ne sanjamo mi, ampak da o nas sanja Bog tisto, kar se bo z nami zgodilo.  Knjigo Razodetja je napisal apostol Janez, ki je videl to, kaj naj nam Bog hoče povedati: Kristus je resnično vstal od mrtvih in Marija mu je kot njegova Mati najbolj blizu. Do tega spoznanja lahko pridemo samo z vero. Vsi mi smo priče strahotni odsotnosti večnosti. Lahko se danes vprašamo, kdo sploh še veruje v nebesa in pekel? Kdo sploh si še želi priti v nebesa in kdo sploh se še boji pekla? Verjamemo samo to, kar vidimo. Če bi mi vsi sedaj oslepeli in bi ne videli sonca, bi sonce še vedno sijalo. In to ne bi pomenilo, da sonca ni.  Zelo pomenljive so besede nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije Združenih Narodov, Daga Hammarskjloda: »Ko ljudje nehajo verovati v nebesa, zemljo spremenijo v pekel«. In mnogo reči nas danes pekli. Iz dneva v dan je vse več vprašanj o tegobah in mračnostih, ki nas strašijo, pa na ta vprašanja ne bo odgovorov in ne rešitev, dokler ne bodo v nas vstopila nebesa.Nebesa pa se v nas pričnejo šele takrat, ko si želimo, da bi mi bili z Bogom in ko storimo vse, da pridemo v nebesa. Sveti Janez Bosko je mladim rad ponavljal: »Vsak največji napor na  zemlji ni nič v primerjavi s tem, kako veliko je plačilo, ki nas čaka v nebesih.« Življenje ni igra, kot to slišimo večkrat. Življenje je odgovornost do Boga, sebe in drugih.  V Knjigi Razodetja Žena obdana s soncem trpi in vpije v porodnih bolečinah. Ta žena je podoba vseh, ki tudi za ceno velikega trpljenja ljubijo življenje, ga varujejo in ohranjajo, ker verujejo v Boga. Satan v podobi ognjeno rdečega zmaja si v svoji predrznosti ne pomišlja ogrožati življenja Žene obdane s soncem in Otroka, ki ga je rodila. Zmaj sovraži življenje, zato ga napada in ga hoče uničiti.  Če v tej pripovedi vidimo samo pravljico, se zelo varamo. Koliko ljudi danes uničuje življenje tako, da ga hoče otrebiti vsake ranjenosti, pomanjkljivosti in krhkosti. Zmaj je med nas vrinil »spolirano« ali zloščeno življenje. Kot mehanik »spolira« avto in iz njega odpravi vse praske ali kot lepotni kirurgi odpravljajo telesne nepopolnosti, tako Zmaj odpravlja iz naše srede ljudi s posebnimi potrebami, z duševnimi težavami, da bi mi, ki zase pravimo, da smo »normalni in sposobni« živeli mirno, brez težav in brez nepotrebnih sitnosti. Že v času zgodnje nosečnosti so matere podvržene pregledom, ki ugotavljajo ali je otrok zdrav ali ni. In če otrok ni zdrav, so pritiski na mater strahotni, da bi naredila splav.  Danes je  biti mati in oče otroku, ki je po merilih družbe »oporečen« veliko junaštvo, ki mora prenašati tudi očitke, natolcevanja in mnoga druga poniževanja. Že Hitler je z uničevanjem »oporečnih« otrok hotel ustvariti čisto raso. Včasih smo se nad tem vsaj zgražali. Danes molčimo. Na Islandiji ni več otrok z »Dawnovim sindromom«. Tudi med nami je takih otrok vse manj. Ali smo jih prepustili ognjeno rdečemu Zmaju, da jih je pred njihovim rojstvom požrl po naših klinikah? V svoji veri si ne moremo domišljati ali se slepiti, da so tisti, ki so morali umreti pred rojstvom, samo odplaknjeni v greznico Zmajevega žrela. Ne! Bili so vzeti k Bogu. Za vsakega otroka je mesto pri Bogu.  Več bo ubitih otrok pri Bogu, manj bo človečnosti med nami  - ali kot je dejal nekdanji generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Dag Hammarskjlod, več bo pekla med nami. Vsak rojen otrok pomeni slavljenje Boga. Vsak ubit otrok pa pomeni atentat na Boga.  Zloščeno ali »spolirano« življenje je življenje brez smisla, ker išče samo še to, kako bi lagodno živelo zase. Življenje, ki ne živi za druge, izgubi smisel ter pred seboj vidi samo še smrt. Odgovornosti za otroke s posebnimi potrebami ne moremo nalagati samo na institucije. Potrebno je razvijati pomoč in podporo družinam, da bodo lahko sprejemale tudi take otroke. Zato je naloga institucij, da razvijajo podporne službe, predvsem pa nas osveščajo, da v svoji okolici sprejemamo takšne ljudi. Otroci s posebnimi potrebami niso breme, ampak so dar. Oni nas učijo preprostosti, vdanosti, ponižnosti in služenja. Ob takšnih otrocih družba ostaja človeška, ker je sposobna ohranjati, negovati in celo braniti dostojanstvo vsakega človeka.  Apostol Pavel Prvem pismu Korinčanom opozarja, da je Kristus sicer smrt premagal, vendar smrt še vedno ostaja naš sovražnik. Smrt se še vedno bohoti kot gospodar vsega stvarstva. Čeprav bomo vsi umrli, pa zaradi Kristusa v sebi nosimo, kali večnega življenja (prim 1 Kor 15, 20-26). Marijino Vnebovzetje je zato praznik, ki nam razodeva, kako je v Kristusu najprej Marija bila z dušo in telesom obujena od mrtvih in kako Bog prav to namenja tudi nam. Marija je bila tega vredna, ker je darovala in ohranjala Kristusu življenje. Mimo tega sporočila ne moremo. Naša večnost bo takšna, kakršna bo naša človečnost ali nečlovečnost. Vera nas spodbuja naj, sprejmemo Božjo pomoč za srečno večnost in sledimo Mariji, ki je znamenje, kako priti v nebesa.  Vsako leto nas praznik Marijinega Vnebovzetja spodbuja k obnovitvi in poglobitvi vere v Boga in v naše vstajenje od mrtvih. Onkraj naših zemeljskih dni in let je mesto živega Boga, ki je mesto pravičnosti. Marija je v to verovala in zato je na svoji zemeljski poti do nebes njena duša pela svoj hvalospev Bogu (prim. Lk 1, 39-56). Od spočetja do svoje smrti je Marija ostala Brezmadežna.  Mi nismo brezmadežni. Na sebi nosimo madeže in brazgotine grehov. Smo kot okno, skozi katerega drugi radi pogledajo naše grehe in slabosti in nas zato tudi obsojajo. Vendar vsi imamo Kristusa, ki nas je s svojo krvjo umil grešne nesnage ter nas tako pred svojim Očetom v nebesih opravičil, da smo vredni vstajenja od mrtvih.  Čas je kratek! Življenje je eno samo! Odgovornost je za to zelo velika! Samo Bog ve ali se bomo prihodnje leto še lahko srečali na ta praznik tukaj v Turnišču.   V moči vere skrbimo in negujmo dostojanstvo življenja s tistim veseljem in spoštovanjem, kot ga je negovala Marija in Bog bo s svojo dobroto in zvestobo z nami iz roda v rod.  - amen  Peter Štumpf, soboški škof Foto: Klavdija Dominko Izvirno objavljeno: http://www.skofija-sobota.si/#

Več

Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo permanentne politične krize v Sloveniji

Z dr. Andrejo Valič Zver, anglistko in doktorico zgodovinskih ved, sicer pa direktorico Študijskega centra za narodno spravo in predsednico sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, sva v uvodu oddaje spregovorila o njenem sodelovanju na nekajdnevnem poletnem taboru stranke Fidesz v romunski Transilvaniji, ki se ga je udeležil tudi prvak stranke Fidesz in predsednik madžarske vlade Viktor Orban. S tovrstnimi poletnimi tabori skuša stranka Fidesz, seveda pa tudi država Madžarska čim bolj politično integrirati pripadnike madžarske narodnosti, ki živijo v diaspori. Na tem področju slovensko politiko čaka še veliko dela.V nadaljevanju sva spregovorila o pomenu poimenovanja ene od dvoran v Evropskem parlamentu po očetu slovenske osamosvojitve dr. Jožetu Pučniku. Spregovorila sva tudi o tem, kako Inštitut dr. Jožeta Pučnika uresničuje svoje poslanstvo pri razvoju politične kulture. Če bi tudi druge politične stranke poskrbele za delovanje tovrstnih inštitucij, ki bi skrbele za vzgojo in izobraževanje svojih kadrov, ki slej ko prej morajo voditi državo, se ne bi ves čas srečevali s pojavi "novih obrazov," ki najbolj odgovorne funkcije prevzemajo brez znanja in izkušenj. Tudi zato je Slovenija ves poosamosvojitveni čas v permanentni politični krizi.

Več

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo?!

"Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo," je naslov odprtega pisma poslancem državnega zbora, ki jim ga je pred petkovo sejo, na kateri naj bi za mandatarja 13. slovenske vlade izvolili liderja stranke LMŠ Marjana Šarca, poslal upokojeni odvetnik Ingo Falk Pasch Wallersberg. Spomnil jih je, da na  Ustavnem sodišču in na Upravnem sodišču RS spodbija veljavnost državo-zborskih volitev 3. junija 2018.  "Vložil sem ustavno pritožbo in tožbo, ki vam ju - obenem s predlogom za začasno odredbo - v priponkah posredujem. Posredujem vam tudi fotoposnetke o načinu rokovanja z volilnim gradivom in resno pripombo uradnega opazovalca volitev g. Tomaža Štebeta. O načinu poslovanja direktorja Državne volilne komisjie Dušana Vućka ter njemu podrejenega vodje VE Ljubljana Bežigrad g. Vladimirja Balažiča se lahko prav tako seznanite iz priložene dokumentacije," je še v spremnem dopisu poslankam in poslancem DZ zapisal Ingo Falk Pasch Wallersberg. Da se mora enkrat za vselej končati komunistično urejanje/prirejanje volilnih izidov, zaradi katerih Slovenija v celotnem poosamosvojitvenem obdobju preživlja krizo političnega sistema, dodaja Ingo Pasch.  Temu dejstvu je treba pripisati posledično tudi bedo, ki se kaže "na področjih naše politike, prava in sodstva, bančništva in gospodarstva. Grozljivo je, kje smo se znašli v teh desetletjih naše post-komunistične dobe," sklene dopis poslancem Ingo Falk Pasch Wallersber. Na koncu dopisa apel poslancem DZ, da na petkovem zasedanju odklonijo vsak akt k oblikovanju nove Vlade, dokler ne bodo razčiščeni ti dokumentirani očitki škandaloznega ravnanja naših državnih volilnih organov. 

Več

Je Matej Tonin ustavil vpletanje globoke države v pravila igre parlamentarnega monopolija?

Monopoli je ena najbolj znanih družabnih iger na deski, v kateri največ do šest igralcev prevzema vlogo posestnikov in med premikanjem po označenih poljih kupujejo ali prodajajo ta polja, investirajo vanje v gradnjo hiš, hotelov ali drugih objektov. Cilj igre je s premišljenim investiranjem prevzeti večino polj in prisiliti ostale igralce v bankrot. In če si zmagal, si vsaj za kak trenutek živel v iluziji, da si kot zmagovalec postal multimilijonar ali nepremičninski mogotec,ki je ostale "pognal" na beraško palico, v bankrot!  Slovenci smo že več kot 27 let priča Monopolija, ki se ga z nami in na naš račun gre "globoka" država, ki ustreza samo njej in njenemu omrežju. Globoka država ima monopol nad monopolijem v zdravstvu, v saniranju milijardnih lukenj v državnih bankah, pri prodaji najboljših državnih naložb... pred leti je v njenem imenu  njen stric med strici in boter med botri Milan Kučan opravičeval, da gre "za slovensko družinsko srebrnino!" V slovenski privatizacijski monopoli so se želeli vključiti tuji investitorji, kar Milanu ni bilo po godu, zato je "družinsko srebrnino" namenil Šrotu, Bavčarju, Kordežu, Zidarjem, Černigojem, Tovšakom in še komu. Mimogrede, kdo je zdaj lastnik Pivovarne Laško, kdo lastnik Radenske, kdo lastnik Fructala, kdo lastnik Mercatorja..... Ampak, monopoliju globoke države ni in ni videti konca. Zadnjo igro, upajmo da zadnjo, so začeli pred letošnjimi državnozborskimi volitvami. Igra s Cerarjem se jim je sfižila, zato so v trenutku z odstopom Cerarjeve vlade, pometli z igralno površino in vztrajali pri vnovični delitvi. S premišljenim investiranjem v nove obraze, pa tudi tiste, ki se jim pretekla štiriletna igra ni povsem posrečila, seveda tudi v medije, so skušali prevzeti večino polj in ostale prisiliti v predajo. Pirova zmaga, bi lahko rekli, kajti globoki državi se naklep 3. junija ni povsem posrečil. Zmagala je SDS in pokrila 25 od 90 polj parlamentarnega monopolija, NSi pa 7. Levičarski šestorček globoke države pa jih je sicer skupaj osvojil 52, vendar med sabo tako različni za skupno prevzemanja polj, da bi bi v predajo in "politični" bankrot prisilili SDS in NSi. Serpentinškov Marjan Šarec pač ni avtoriteta, četudi medijsko nabildan do te mere, da se bo vsak trenutek razpočil od napuha in samovšečnosti, zato je v igro vnovič posegla globoka država.  Podpisan je bil protokol levičarskega šestorčka LMŠ, SD, SMC, SAB, Desus in Levice, ki sicer naj ne bi bila del oblastne koalicije, temveč bi kot opozicijska stranka podpirala kršenje pravil igre parlamentarnega monopolija. Intenzivno so se že pričele deliti karte za novo igro, mimogrede so dali vedeti Mateju Toninu, da se naj čim prej »spakira« z mesta predsednika Parlamenta, kajti prihaja naš čas, se je šopiril Marjan Šarec. Globoka država in z njo stric vseh stricev Milan Kučan so si zadovoljno meli roke: »Slovenija bo še štiri leta igrala monopoli po naših pravilih, v tem času pa bomo osvojili in odtujili še to, kar je še ostalo od naših dosedanjih plenjenj, Šarec pa bo vse lepo pokril z ustreznimi predpisi!« Toninona »klofuta« levičarskemu šesterčku Matej Tonin je danes sicer sporočil, da je že napisal odstopno izjavo s položaja predsednika Državnega zbora. Vendar pa ob tem Šarcu in levičarskemu šestorčku, s tem pa tudi omrežju Kučanove globoke države »prisolil klofuto« v pojmovanju in spoštovanju Ustave, zakonov in hišnega reda v Državnem zboru. Njegov odstop lahko  pričakujejo šele, ko bo prisegla Serpentinškova vlada. Tako je tudi obljubil v svojem nagovoru po tem, ko ga je kar 80 poslancev DZ, le Levica je bila proti, izvolilo za predsednika Državnega zbora. »Obljubo bom držal. Z mesta predsednika državnega zbora bom odstopil na dan izvolitve nove vlade, zato sem danes že spisal odstopno izjavo, ki je podpisana. Na dan izvolitve vladne ekipe zgolj vpišem datum in jo formalno vložim v sistem. Tako bosta vladna ekipa in novi predsednik Državnega zbora izvoljena na isti dan in na isti seji. Pri meni beseda velja, verjamem, da tudi pri koaliciji,« je povedal Matej Tonin. Dokler še ostaja predsednik DZ, namerava postoriti še nekaj ključnih stvari. Izpostavil je oblikovanje komisij in odborov ter dogovor o izvolitvi podpredsednikov državnega zbora. “V življenje želim spraviti še nekaj administrativno-tehničnih aktov in sklepov, ki smo jih v teh dveh mesecih pripravili z ekipo državnega zbora in jih uskladili z vodji poslanskih skupin. Opraviti pa želim še nekatere dogovorjene obveznosti na Blejskem strateškem forumu,” je še dodal Tonin. Poleg tega je potencialnemu mandatarju Marjanu Šarcu dal jasno vedeti, da  je morebitno slikanje glasovnic na tajnih volitvah mandatarja, ki je slednji javno napovedoval, skregano z ustavo, zakoni in »hišnim redom« DZ! IN če do tega vseeno pride, bo s pravnimi sredstvi spodbijal njegovo izvolitev za mandatarja. Spoštovati se mora  inštitut tajnega glasovanja, je opozoril Tonin in liderje levičarskega šestorčka opozoril, da  se na petkovem glasovanju te prakse ne poslužijo. Poleg tega je Matej Tonin tudi jasno povedal, da ima Levica Luke zaradi svojega dogovora s Šarčevo koalicijo, status koalicijske  in ne opozicijske stranke, zato pričakuje, da ne bo jeziček na tehtnici v komisijah, kjer ima večino opozicija. “Ne more biti jeziček na tehtnici v opozicijski komisiji za nadzor obveščevalnih služb ali za nadzor proračuna, tu gre za ravnotežja moči v državnem zboru,” je bil jasen  Matej Tonin. Le kaj bo do petka, ko naj bi na seji poslanci Državnega zbora na »tajnem« glasovanju odločali o Marjanu Šarcu kot mandatarju za sestavo nove, ušpičila globoka država, le kaj bo stricu vse stricev in botru vseh botrov padlo na um, da bi  Šarčev šestorček speljal na »drum« njena pravila monopolija?! Boris cipot

Več

Slovenija

pred 13 urami
Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež
Ob vsakoletnem prazniku politične združitve Prekmurja, se človek vedno zamisli nad izjemno narodno trdoživostjo ...
(0)
pred 14 urami
ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V ...
Konec junija 2018 sta v prostorih Mestne občine Maribor minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter ...
(0)
pred 2 dnevi
Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini ...
Danes je 17. avgust 2018, danes je v Sloveniji državni praznik, ki ga sicer ne spremlja dela prost dan. Na ...
(0)
pred 2 dnevi
Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija
V Združenju za slovensko besedo – vseslovenskem združenju pisateljev, pesnikov, publicistov in prevajalcev ...
(0)
pred 3 dnevi
Slovenci v Slovenski krajini (99 let potem)
Pred 99 leti so se po porazu Avstroogrske Slovenci na levi strani Mure pridružili takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in ...
(0)
pred 3 dnevi
Ptujska Gora: Nagovor mariborskega nadškofa dr. ...
Ob prazniku Marijinega nebovzetja je v baziliki na Ptujski gori v občini Majšperk, v osrednjem romarskem ...
(1)
pred 3 dnevi
Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na ...
Na praznik Marijinega vnebovzetja je slovesno sveto mašo ob petih somašnikih v škofijskem romarskem ...
(0)
pred 3 dnevi
Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo ...
Z dr. Andrejo Valič Zver, anglistko in doktorico zgodovinskih ved, sicer pa direktorico Študijskega centra za ...
(0)
pred 4 dnevi
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Teater se nadaljuje - ...
"Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo," je naslov odprtega pisma poslancem državnega zbora, ki jim ga ...
(0)
pred 4 dnevi
Je Matej Tonin ustavil vpletanje globoke države v ...
Monopoli je ena najbolj znanih družabnih iger na deski, v kateri največ do šest igralcev prevzema vlogo ...
(0)
pred 5 dnevi
56. AGRA - Sejem nove generacije
V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove ...
(0)
pred 6 dnevi
Politično svingerski klub Marjana Šarca
Stric vseh stricev in boter vseh botrov Milan Kučan je lahko pomirjen. V petek bo Serpentiškov Marjan ...
(1)