si

Komentar dr. Stane Granda

Pomembno je, da zmagamo!

zdravstvo

UKC MARIBOR Svet zavoda zahteva dopolnitev strateškega načrta

Sreda v sredo z Rudijem Matjašičem

Prebivalci podeželja so za državo drugorazredni v primerjavi z metropolo

Po Nato fiasku enote SV

SLS bo naredila vse, da bo Slovencem zagotovila varnost

Dr. Boštjan Jazbec pustil najboljši vtis pred člani odbora EU za gospodarske in denarne zadeve

Pomembno je, da zmagamo!

Predvolilna vročica je močnejša kot obstoječi in napovedan mraz. Stranke zelo nesramežljivo izjavljajo, da je njihov poglavitni cilj volilna zmaga ali vsaj odločilno vplivanje na sestavo naslednje koalicije. To je nedvomno iskreno! Zato sploh so starnke. Glede na dejstvo, da so volitve še razmeroma daleč, volilni programi še niso razgrnjeni. Po nekih anketah, ki jim ni popolnoma zaupati, se izjemen razultat, če že ne zmaga, obeta stranki kamniškega župana Šarca. Igralec postaja poglavitni problem slovenskih političnih strank in njihovi voditelji kar  tekmujejo, kdo ga bo manj grobo nevtraliziral. »Poglavitno je, da zmagamo!« je prevladujoče geslo slovenskih politikov. Volilec, zlasti strankarsko neopredeljen in zanj potekajo predvolilni boji, se sprašuje, zakaj je to poglavitno, kaj bo potem drugače, v čem in kako se bo njegovo življenje izboljšalo. Imamo odgovor? Nimamo! V tem je ena skrivnosti novih obrazov, ki obljubljajo, da bo drugače in boljše. Samo to hočemo! Ljudje smo zaradi kratkosti našega življenja nestrpni. Ne želimo več komunističnega raja v neskončni prihodnosti, ampak želimo boljši jutri. In to dobesedno! V kakšnih stiskah je sodobna Slovenija, ker se želi povrniti na stanje pod prvo Janševo vlado, kažejo pretekli in napovedani štrajki. Nihče tega glasno ne prizna, toda dejstvo je, da stavkajoči najprej hočejo, kar so že imeli v letih 2004-2008. Prepričani so, da jim  pripadajo drobtine z bogatinove mize s katero se vladna koalicija neprestano hvali. Ta ne razume, da s samohvalo iiziva ljudi, ta ne razume, da je ob takem gospodarskem napredku, nihče pravzaprav ne mara. Danes je najtežje biti član SMC. Seveda ni žrtev nehvaležnosti, ampak samopašnosti in samohvalisanja. Te dni lahko preberemo, da imajo nekatere stranke volilne programe, ki obsegajo več kot 100 tiskanih strani. Slišimo tudi, da jih nihče ne bere in ne pozna, predvsem pa ne vplivajo na volilne rezultate.  Resničen program za volilce ne sme biti daljši od ene strani. Kdor ve, kaj hoče, pove to na kratko in jasno. Dovolj nam je korupcije, neurejenaga zdravstva, grozljivega sodstva, nizkih plač, stalnega dvigovanja cen ključnih življenjskih potrebščin, zlasti energije, kraje v večini državnih podjetij, lažidemokracije… Obljubite, da boste to rešili in do kdaj in kaj boste storili, če časovno določene obljube ne izpolnite! Dovolj nam je poudarjanja ključnega zvišanja dodane vrednosti, večje gibljivosti trga delovne sile, več svobode za kapital… To so lahko zgolj in samo sredstva za cilje, katerih uresničitev zahtevamo, ne pa naš cilj. Ne mešajte orodja z izdelkom! Ne posnemajte nekdanjih volilnih programov socializma z človeškim obrazom(?) in peklensko hinavščino!

Več

SLS bo naredila vse, da bo Slovencem zagotovila varnost

"V Slovenski ljudski stranki (SLS) smo zelo zaskrbljeni zaradi negativne ocene preverjanja usposobljenosti slovenske vojske. Slovenija varnosti in miru ne sme jemati samoumevno. Še bolj pa nas skrbi, da si predstavniki generalštaba slovenske vojske, ministrstvo za obrambo in celo premier Miro Cerar medsebojno prelagajo odgovornost za to mednarodno blamažo," je zapisano v sporočilu za javnost. V SLS že leta opozarjajo na finančno podhranjenost slovenske vojske in nerazumno krčenje proračuna za obrambo, ki se zmanjšuje že od leta 2008,ko ga je vlada Boruta Pahorja praktično prepolovila. "Aktualna vlada pa ob tem od začetka mandata le ugotavlja že znana dejstva in napoveduje povečanje finančnih sredstev šele čez nekaj let," kar je kot nesprejemljivo ocenil tudi odbor SLS za obrambo. SLS bo naredila vse, da bo Slovencem zagotovila varnost. Zaradi povečanega varnostnega tveganja kot posledice množičnih migracij in terorističnih aktivnosti v Evropi mora to postati ena od ključnih prioritet v državi. V SLS podpiramo  povečanje prispevka za NATO za dodaten 1 %, v okviru katerega pa bo SLS v naslednjem mandatu namenila za gasilce za +0,50 % BDP povečanje prispevka, drugih 0,5% BDP, ki ga zahteva NATO, pa za Slovensko vojsko. Sistem obrambe ter zaščite lahko bistveno izboljšamo, če ga nadgradimo z vključitvijo odlično organiziranih gasilcev v sistem. Konec koncev je tudi slovensko osamosvojitev izborila nepoklicna sestava teritorialne zaščite skupaj s slovensko policijo. Gre za veliko denarja, saj 0,5 % BDP pomeni 200 milijonov evrov na leto. Ta prispevek za gasilce po oceni SLS lahko doseže takšno višino v naslednjih štirih letih, pri čemer začnemo s prispevkom v višini 0,20 % v prvem letu in postopno dvigujemo za 0,10 % na leto.  Polovico tega zneska bomo porabili za ureditev statusa 150.000 prostovoljnim gasilcem, drugo polovico pa za oblikovanje enote in nakup opreme za 5.000 prostovoljnih gasilcev – rezervistov, usposobljenih za mednarodne enote civilne zaščite, za pomoč ob elementarnih nesrečah doma in v sosednjih državah. Prav tako pa so to lahko učinkoviti sestavi ob slovenski vojski in policiji v primeru varnostnih problemov v državi ali na naših mejah po zgledu teritorialne obrambe.  Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek ob tem dodaja: »Zavedamo se, da moramo zaveznice zagotoviti tisto, kar smo obljubile, vendar smo glede na velikost in strukturo našega BDP prepričani, da je to najboljša in najhitrejša možnost, da zagotovimo varnost slovenskih državljanov. Verjamemo, da zveza NATO tega ne bi vzela napačno, zlasti zaradi naše geostrateške pozicije, zaradi katere smo primorani ukrepati kar najhitreje.« S komentarjem se je oglasil tudi  evropski poslanec Franc Bogovič: »Slovenija naj v EU prevzame pobudo pri ustanovitvi regionalnih sil zaščite in reševanja, ki bodo lahko pomagale pri reševanju v primeru naravnih nesreč v sosednjih državah. Kot smo se lahko prepričali v primeru migrantske krize, pa tudi v vojnih žariščih okoli nas, smo v zadnjih letih zelo zmanjšali obrambno sposobnost naše države. Imamo bistveno premalo operativno sposobnih ljudi za takšno delo. Gasilci so tisti, ki se sedaj prostovoljno razdajajo za varovanje naših domov. V kolikor povabimo posamezne gasilce v  prostovoljne rezervne sestave enot, jim damo neko pavšalno mesečno nadomestilo v višini 300 do 500 evrov, jih usposobimo za delo tako z opremo za zaščito in varovanje, kakor tudi z vojaško opremo, bomo imeli dodaten operativen sestav, ki bo po številu enako velik kot operativni del slovenske vojske in policije.«

Več

Opozicija poziva ministrico Katičevo k odstopu

Po tem, ko je na Počku na Natovem preverjanju bojne usposobljenosti pogrnila tako rekoč elitna enota SV, gre za 74. polk 72. brigade s kakimi 800 vojaki in vojakinjami, iz katerih generalštab SV kadruje enote za udeležbo v Natovih mirovnih operacijah, so se naposled zganili tudi na vladi Mira Cerarja. Od obrambne ministrice Andreje Katič Cerar zahteva podrobno poročilo, oglasil pa se je tudi vrhovni poveljnik PRS Borut Pahor, ki je "boter" propada SV, ko je kot predsednik vlade pred devetimi leti prepolovil vojaški proračun. Ostri odzivi so prišli tudi iz opozicijskih SDS in NSi, ki sta vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora in predlagale, da svoje mnenje pred poslanci DZ izreče tudi predsednik Republike Slovenije, ki je tudi vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil. Tako je poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Žan Mahnič zaradi škandalozne ocene borbene usposobljenosti pripadnikov SV pozval obrambno ministrico Andrejo Katič k odstopu.  »2 leti in pol sem predsednik odbora za obrambo in v tem času sem sklical številne redne in izredne seje odbora, skupaj s Slovensko demokratsko stranko sem opozarjal na stanje v Slovenski vojski, pa tudi na splošno na stanje v slovenskem obrambnem sistemu. Ves ta čas so se nam smejali, nam govorili, da zavajamo, strašimo ljudi, da smo neresni in da prikazujemo izkrivljeno sliko, meni osebno so očitali politično zlorabo odbora za lastne potrebe, preko medijev so naročali mojo diskreditacijo in diskreditacijo SDS in na koncu je Zveza Nato dala prav SDS. Ne, da Slovenske vojske leta 2020 ne bomo več imeli, kot je dejal general Alan Geder in si zato prislužil neocenjenost, Slovenske vojske danes praktično ni več in jo imamo le še na papirju,« je uvodoma dejal Mahnič in dodal, da je ministrica za obrambo Andreja Katič za to stanje odgovorna in »danes jo pozivam naj odstopi, in to kljub temu, da so le še trije meseci do volitev. Naj odstopi in naj da možnost nekomu, ki bo vsaj pokazal interes, da se stanje popravi,« je dejal Mahnič. »Dovolj je bilo načrtnega škodovanja Slovenski vojski, Republiki Sloveniji in našim zaveznikom v zvezi Nato,« je na tiskovni konferenci še dejal Mahnič. V imenu NSi se je s sporočilom za javnost oglasil strankin predsednik odbora za obrambo Valentin Hajdinjak. "V Novi Sloveniji smo zaskrbljeni nad katastrofalnim stanjem v Slovenski vojski. Ta je namreč pred kolapsom zaradi dolgoletnega pretiranega varčevanja. Obrambni resor je največ sredstev izgubil ravno v obdobju, ko so obrambno ministrstvo vodili Socialni demokrati. Zato gre odgovornost za katastrofalno stanje v prvi vrsti iskati pri ministrici za obrambo, ki Slovenski vojski ni zagotovila dovolj denarja za nemoteno delovanje, usposabljanje njenih pripadnic in pripadnikov ter njeno modernizacijo. V Novi Sloveniji smo na pomanjkanje sredstev in katastrofalno stanje v Slovenski vojski vseskozi tudi javno opozarjali in predlagali konkretne rešitve.  Žal so bila naša opozorila preslišana, še več, vladna koalicija je celo zavrnila naš amandma k proračunu za letošnje leto, s katerim bi vojska dobila dodatnih 70 milijonov evrov za nemoteno delovanje. So pa s tem koalicijski poslanci jasno pokazali svoj odnos, ki ga imajo do Slovenske vojske. V tem trenutku se pogovarjamo o negativnih ocenah in omrzlinah vojakov, ob nadaljnem neukrepanju pa bomo lahko zelo hitro soočeni z bistveno hujšimi posledicami. Tega pa si Slovenija in Slovenska vojska zagotovo ne zaslužita. Zato od vlade zahtevamo, da odločno ukrepa in končno izboljša stanje v Slovenski vojski."

Več

Timmermans vs. Orban ali kako še razložiti politične cepitve v EU

Na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta smo pričakovali že pripravljen pogrom nad poljsko, na naslednji seji pa še nad madžarsko vlado. No, leva večina, ki postavlja dnevne rede zasedanj, je presodila, da je bolje obe razpravi za nekaj časa preložiti. Pri Madžarski jih je najverjetneje prepričalo dejstvo, da vsako polaganje premierja Viktorja Orbana na pranger le še dviga njegovo popularnost. Zato so nanizanko, ki bi jo brez težav lahko imenovali »kozlovsko« sojenje, raje prestavili na čas po volitvah. Pa vendarle, tu ne gre le za simpatije ali antipatije med Fransom Timmermansom in Viktorjem Orbanom, niti zgolj za politiko, ampak je potrebno pogledati tudi na razlike, ki obstajajo med severno-zahodnim in srednjeevropskim kulturno-političnim prostorom.  V zvezi s tem je zelo pomenljiva izjava vodje politične skupine Evropske ljudske stranke Manfreda Webra, ki je pred dnevi na svojem tvit računu zapisal: »Wir wollen kein Europa des Multi-Kulti, sondern ein Europa der europaeische Werte«. (Nočemo multi-kulti Evrope, ampak Evropo evropskih vrednot). Izjava nima le političnega, ampak globoko družbeno, zgodovinsko in kulturno sporočilo.  Začnimo s političnimi napetostmi. Poljski vladi se očita, da izvaja reformo oziroma vzpostavlja nov sistem »zavor in ravnovesij« med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo, in to na škodo sodne oblasti. Reforme naj bi bile nesorazmerne v tem smislu, ker omogočajo neposredni politični vpliv na delo ustavnega sodišča, rednih sodišč in sodnega sveta. Zato je Komisija sprožila postopek po členu 7(1) Pogodbe EU, ki pomeni, da obstaja »očitno tveganje, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2 Pogodbe EU. Ta člen pa se glasi: "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških".  Toda dodati je potrebno, da to še ni postopek po členu 7(2) Pogodbe, ki je šele pravna podlaga za ugotavljene hujše in vztrajno kršenje vrednot iz tega člena. Pri Poljski smo glede sankcij, če poenostavimo, šele na predstopnji. O kršitvi Pogodbe mora po Evropskem parlamentu odločati še Svet s štiripetinsko večino. Tam pa bo, kot je bilo napovedano, vsako sankcijo proti Poljski blokirala Madžarska, in obratno.  Nekateri ukrepi nove poljske vlade na prvi pogled morda res niso v skladu z nekaterimi načeli pravne države, npr. z delitvijo oblasti. Toda zahodni politiki običajno spregledujejo - recimo temu – družbeni kontekst. Poljska se kot postkomunistična država srečuje s tipičnimi tranzicijskimi vprašanji, ki jih je potrebno razrešiti. Očitno lustracijski poseg po padcu komunizma ni bil v celoti uspešen. Pravosodni sistem tako kot v slovenskem primeru ni razvil avtonomnih mehanizmov normalizacije.  Tudi madžarska vlada je pod pritiskom. Potem ko je postopoma začelo prevladovati mnenje, da je »imel prav Orban«, evropska levica s podporo liberalcev - tu je najglasnejši Guy Verhofstadt - še bolj pritiska na madžarsko vlado. Kot je znano, madžarska vlada želi na področju nevladnih organizacij  ustvariti pregledno situacijo, zlasti na področju financiranja le teh. Na tej točki je stopila na žulj Sorosu, ki je velik financer mnogih nevladnih organizacij, noče pa finančnega nadzora. Orban ureja tudi razmere na univerzi, vključno z razvpito Srednjeevropsko univerzo. Toda največji trn v peti evropske mainstream politike naj bi bili ukrepi vlade v zvezi z urejanjem nezakonitih migracij. V Evropski koimisiji so nekateri prepričani, da nova madžarska zakonodaja ni skladna z zakonodajo EU in z Listino o temeljnih pravicah. Podobno kot za Poljsko je tudi evropska parlamentarna večina izrazila prepričanje, da razmere na Madžarskem pomenijo »očitno tveganje«, zaradi česar naj bi prišlo do »hudih« kršitev vrednot iz člena dve Pogodbe EU. Madžarska vlada je utemeljeno zavrnila vse očitke. Zahod in Srednja Evropa: isto jedro, a tudi značilne razlike Kako torej razumeti stalne pritiske na srednjeevropske države? S politično cepitvijo na leve in desne se vsega ne da pojasniti. Češka in Slovaška sta bili prav tako pod pritiskom, čeprav sta imeli leve vlade. V zvezi z nezakonitimi migracijami pa sta podobno reagirali kot Poljska, Madžarska ali Avstrija. Razlike med Zahodom (t.i. okcident) in Srednje Evropo so očitno bolj globoke, da bi jih lahko pojasnili le z dnevno-političnimi razlogi.  Tega vprašanja se je pred leti v enem od svojih govorov lotil že Viktor Orban. V njem je zahodni liberalni demokraciji postavil nasproti drugačno politično platformo, ki jo je enostavno imenoval krščanska demokracija. Orban je govoril v imenu regije, ki ima skupno novejšo zgodovino, izkušnjo s totalitarnim režimom, večina od njih se sooča s pastmi prehoda v normalnost. In vse so večinsko katoliške. Morda bi bilo bolje, če bi uporabil kar pojem katoliška ali še bolje solidaristična demokracija (znano je, da sodi v okvir krščanstva tudi protestantantizem, ki je odločilno vplival na oblikovanje zahodnega liberalizma). V zadnjih dveh stoletjih se je v Evropi oblikoval pluralni politični prostor. Versko-kultrune ločnice (npr. tudi med protestantskim in katoliškim pogledom na svet oziroma družbo) so izdatno definirale vsakokratne politične zemljevide.  Srednje-evropski (katoliški) »Software of Mind« se je v politiki oblikoval nekoliko drugače kot v severnih in zahodnih protestantskih okoljih. V Srednji Evropi so bolj kot vsesplošno tekmo vseh proti vsem, trg in absolutno svobodo posameznika v ospredje postavili nekoliko drugačno lestvico vrednot, na kateri izpostavljajo solidarnost, avtonomijo skupnosti (subsidiarnost) in socialno pravičnost. Podobne različne poudarke bi lako opazili, če bi pazljivo brali politične dokumente CDU (Krščansko-demokratske unije) in CSU (Krščansko-socialne unije). Bavarska spada v srednje-evropski okvir in ni čudno, da se Bavarci in Madžari med seboj odlično razumejo, če bi sodili po pogostnosti obiskov na najvišji ravni. Seveda pa po drugi strani ne moremo trditi, da v Srednji Evropi ne sprejemajo koncepta odprte družbe. Vendar pa so pripravljeni veliko več vlagati v negovanje tradicij, v varovanje in razvijanje lastne kulture in identitete.  CSU je bila kar nekaj časa ujetnica govorice in drže t.i. politične korektnosti koalicijske partnerice, ki se je glede migranstke politike dostikrat postavila onkraj razumnega in stvarnega. Izgubo političnega stika z volivci so le ti kaznovali in najmočnejša bavarska stranka je padla v doslej največjo krizo. Horst Seehofer in Manfred Weber, dva najvidnejša bavarska politika, sta odločena napraviti konec multikulturalizmu, ki je svojo nemoč dokazal v zadnjih treh letih, ko se Evropa sooča z neuspelo integracijo prišlekov.    Seveda pa je potrebno vedeti, da so razlike med t.i. Okcidentom in Srednjo Evropo danes veliko manjše kot so bile nekoč, npr. pred stotimi in več leti. Podobnosti so vedno večje in prav je tako. Srednja Evropa je tudi sestavni del Zahoda, slednji pa Srednje Evrope. In jasno je, da so skupne, tudi kulturne podlage močnejše kot razlike. Toda kljub temu ostajajo nekatere značilne razlike, ki se zrcalijo v postavljanju političnih odločitev, ciljev in vrednot.  In kje smo mi?  Če bi primerljali politično-kulturne orientacije srednjeevropskega prostora, se bojim, da bi glede Slovenije lahko prišli do nekaterih ne najbolj prijetnih ugotovitev. Slovenija, v kateri je tranzicijska dinamika najpočasnejša izmed vseh primerljivih držav Srednje Evrope, je v sedmih, osmih desetletjih postala izrazito sekularizirana družba; delež kristjanov je nižji kot drugje. Kultura se odraža tudi v strukturi družbe. V Sloveniji je neprimerljivo visok delež gospodarstva, bank, šolstva in medijev v državnih rokah, ki jih upravljajo leve elite in globoka država. Namesto podjetništva prevladuje egalitarni sindrom, namesto participacije apatija, namesto spoštovanja sovraštvo. Medtem ko so drugje spravo že dosegli, pri nas državljanska vojna še kar traja, le da z drugimi sredstvi. Skratka, današnjo Slovenijo bi po nekaterih sistemskih in kulturnih kazalcih težko uvrstili v srednje-evropski prostor, še manj pa v zahodno liberalnega. Zaenkrat smo še otoček. Ko bodo uveljavljene ustrezne reforme, bomo spet celina.

Več

Dr. Milan Zver s pobudo Evropski komisiji za odpravo pribitkov na mednarodne klice znotraj Unije

Evropska unija se pripravlja na dobo vsesplošne povezljivosti zelo visokih hitrosti, ki jo bodo prinesle tehnologije naslednje generacije, kot je 5G, zaradi česar tudi spreminja skupna pravila, ki urejajo telekomunikacijski sektor. Na evropski ravni so se tako že začela pogajanja o zakoniku o elektronskih komunikacijah. Potrošniki in podjetja se vedno bolj zanašajo na podatke in dostop do interneta, zato je tudi izvedbena uredba (EU) 2016/2286 z dne 15.7. 2017 o določitvi podrobnih pravil glede uporabe politike poštene uporabe in metodologije za oceno trajnosti odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje ter glede vloge, ki jo predloži ponudnik gostovanja za namene navedene ocene, postala toliko bolj uporabljiva v vsakdanjem življenju.  V luči pogajanj o zakoniku o elektronskih komunikacijah in glede na to, da je izvedbena uredba uvedla nova pravila gostovanja, ki prinašajo določene koristi vsem uporabnikom mobilne telefonije, je dr. Milan Zver na Evropsko komisijo naslovil vprašanje o tem, kakšni so prvi vtisi Evropske komisije glede uspešnosti izvedbene uredbe (EU) 2016/2286. Dr. Milan Zver obenem še opozarja, da odkar izvedbena uredba velja, lahko Evropejci v vseh državah članicah mobilno gostujejo pod enakimi pogoji kot v domači državi, vendar pa imajo v nekaterih primerih  (nerazumno velika količina podatkovnega gostovanja) operaterji možnost, da se plača pribitek za podatkovno gostovanje. Glede na to, da se je po podatkih slovenskega telekomunikacijskega podjetja A1 število uporabnikov, ki v drugih državah EU uporabljajo prenos podatkov, podvojilo, količina prenesenih podatkov v tujini pa se je povečala kar za šestkrat, je dr. Zver podal tudi pobudo za odpravo pribitkov na klice iz domače države v druge države EU. Izvedbena uredba je med Evropejci torej vsekakor zelo priljubljena, saj omogoča brezskrben dostop do spleta, tudi ko potujejo. Seveda je za podrobne analize po preteku nekaj mesecev od uveljavitve uredbe minilo premalo časa, a je že sedaj očitno, da je le-ta močno vplivala na vedenje prebivalcev pri uporabi mobilnih storitev v državah članicah EU. Ker pa bodo internetne storitve, gigabitna povezljivost, povezljivost s hitrostjo najmanj 100 Mb na sekundo, omrežja 5G v kratkem času postale realnost, se dr. Zveru zdi pomembna odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje v Uniji kot tudi odprava pribitkov na klici iz države, v kateri je bila sklenjena naročnina za mobilni telefon, v druge države članice. Pobuda dr. Zvera je tako toliko bolj pomembna, saj bi dokončno omogočila, da se v celoti uresniči bistvo uredbe, ki je „gostovanje kot doma“.  Evropska komisija je dr. Zveru odgovorila, da so mobilni operaterji že javno poročali o znatnem porastu uporabe mobilnega gostovanja, zlasti za prenos podatkov ter obenem še sporočila, da klici iz države, v kateri je bila sklenjena naročnina za mobilni telefon, v druge države članice (mednarodni klici znotraj EU) niso zajeti v omenjeno uredbo. Sicer pa je dr. Zver s strani Evropske komisije prejel zagotovilo, da bo Komisija izvedla pregled novih pravil o gostovanju iz izvedbene uredbe do konca leta 2019 ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložila vmesno poročilo o učinkih odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje do 15. decembra 2018.  Po mnenju dr. Milana Zvera je Evropska komisija korektno odgovorila, obenem pa evropski poslanec dodaja, da se je potrebno prilagoditi novi stvarnosti na področju tehnologij, obenem pa zagotoviti tudi visoko raven varstva potrošnikov in konkurenčnosti na trgu.

Več

KAJ SE DOGAJA Z BORCI T.I. ISLAMSKE DRŽAVE

T.i. Islamska država (IS) je teritorialno gledano dejansko že poražena. Pod nadzorom ima le še manjša omejena območja na meji med Irakom in Sirijo, delno pa nadzira tudi nekaj puščavskega ozemlja, ki pa je brez strateške vrednosti. Večjih mest IS nima več pod kontrolo, prav tako je velika večina borcev IS bodisi ubita, zajeta ali pa so se razbežali. Poraz IS pa predvsem pri zahodnih obveščevalnih strukturah povzroča skrbi saj kaže, da se bo del borcev IS poskušal vrniti ali pa infiltrirati na področje Evropske Unije. Nekateri borci IS se želijo vrniti v države EU Zahodne službe so se v skupnem prizadevanju za identifikacijo in zajetje nekdanjih pripadnikov IS zbrale v ameriško vodeni obveščevalni operaciji imenovani "Gallant Phoenix". V operacijo je vključenih 21 držav, sedež pa ima v Jordaniji. Glavna naloga operacije je zbrati vse razpoložljive podatke o IS na enem mestu in vzpostaviti enotno bazo  tujih borcev, ki so se borili v IS. Prav tako je cilj nadaljnje spremljanje aktivnosti borcev IS in seveda preprečiti teroristične napade. Pred kratkim je izraelski premier Netanjahu opozoril, da so z dobrim obveščevalnim delom preprečili teroristom IS, da bi ugrabili letala in z njimi strmoglavili na evropska mesta. Takšne informacije kažejo, da IS ni odstopila od želje po izvedbi novih terorističnih napadov na prostoru Evrope. Potrebno je poudariti, da se je v IS borilo okoli 40.000 tujih borcev, večinoma iz muslimanskih držav, okoli 7000, pa iz zahodnih držav. Takšno število je tudi za skupne obveščevalne operacije problematično, saj je domala nemogoče, da bi identificirali vse. Prav tako ni popolnoma jasno, kakšne usmeritve so pred padcem IS dobili tuji borci in ali so bile te usmeritve načrtovane ali bolj ali manj podane iz nuje. Glede na nekatere informacije domnevam, da je vsaj del nekdanjih borcev IS dobil navodilo kam naj gre in kakšne aktivnosti naj izvede v bodoče. V mesecu januarju so kurdske sile na severu Sirije (YPG) sporočile, da so v zadnjem času zajeli več pripadnikov IS, ki so preko kurdskega ozemlja bežali proti Turčiji. Med njimi je bilo tudi več francoskih državljanov, ki so potrdili, da so poskušali priti preko Turčije nazaj v Francijo. Med zajetimi naj bi bilo več tujih borcev IS, tudi Nemci, Albanci, Britanci in Švedi. Očitno je vsaj del borcev IS iz evropskih držav dobil navodilo, naj se vrne v matične države. Nekateri so, po vsej verjetnosti, ostali prepuščeni sami sebi in so se verjetno po lastni iniciativi želeli vrniti v države od koder so odšli na sirsko bojišče. Evropske obveščevalne službe so na povratek borcev IS relativno dobro pripravljene in jih, tudi zaradi prej omenjene operacije Gallant Phoenix, ti povratki niso presenetili. Je pa zanimivo, da so zahodne obveščevalne službe pričakovale, da bo povratek nekdanjih borcev IS v tej zadnji fazi še bolj številen, kot pa dejansko je.   Načrtna infiltracija nekdanjih borcev IS v EU Drug problem, po moji oceni še večji, kot pa ga predstavljajo povratniki IS v EU, pa predstavlja operacija IS, da v EU infiltrira nove teroriste. Že julija so mediji objavili informacijo, da IS pripravlja posameznike, ki bodo poslani v Evropo z nalogo izvedbe terorističnih napadov. IS naj bi s tem želela pokazati, da kljub izgubi teritorialnega nadzora ni izgubila vse moči delovanja. Informacija je bila sicer zaskrbljujoča a je bila presplošna in je bila v poplavi podobnih informacij težko oprijemljiva. Potem pa so konec meseca januarja mediji razkrili, da Interpol išče 50 posameznikov, osumljenih, da so borci IS. Interpol domneva, da gre za Tunizijce, ki so s čolnom, kot migranti prispeli v Italijo, poskušali pa naj bi vstopiti v druge evropske države, kar naj bi vsaj enemu tudi uspelo.   Na strani IS se je borilo več kot 5000 Tunizijcev, Tunizijci pa so bili najštevilčnejši tuji borci v IS. Ker je Tunizija relativno blizu EU in ker preko Sredozemlja potekajo stalne migrantske poti, so očitno v IS ocenili, da bi bilo v EU najlažje infiltrirati ravno Tunizijce. Potrebno je poudariti, da imajo Tunizijci v Franciji in Belgiji veliko izseljeniško skupnost. Dosedanji džihadistični teroristi, ki so izvedli napade v Parizu in Bruslju so bili prav tako v veliki večini tunizijskih korenin. Skratka infiltracija Tunizijskih borcev IS v EU je logična poteza, ki pa je za evropski varnostni sistem lahko zelo problematična. Nekoliko pomirja dejstvo, da je Interpol infiltracijo zaznal in da so osebni podatki pripadnikov IS znani. Ker je operacija zajetja vseh teh potencialnih teroristov v teku tudi ni verjetno pričakovati, da bodo varnostne službe sporočile koliko posameznikov so že zajeli, upajmo pa, da čim več.  Čudna vloga Turčije pri obravnavi nekdanjih borcev IS Velik del borcev IS se je zatekel v Turčijo. Turčija je opozarjala EU na ta problem, kot tudi na možnost prehajanja borcev preko Turčije v EU. Meseca decembra 2017 so turške varnostne sile po celotni državi v dveh dneh aretirale okoli 200 domnevnih borcev IS. Razlog v množični aretaciji je verjetno v strahu, da bi le ti lahko izvedli teroristične napade ob novoletnem praznovanju. Racija pa kaže, da so turški varnostni organi vedeli, kje se nahajajo pripadniki IS in da so jih očitno imeli pod nazorom. Nekoliko bolj zaskrbljujoče informacije prihajajo iz britanskih medijev, saj le ti trdijo, da je Turčija nekdanje borce IS rekrutirala za potrebe svojih najnovejših operacij v Siriji. Borce naj bi izučila v novi taktiki delovanja, potem pa naj bi se pridružili pro-turškim silam sirskih upornikov (SDF), ki so začeli ofenzivo proti Kurdom na severu Sirije. Tudi nekateri objavljeni vojni zločini teh upornikov nad kurdskimi borci kažejo, da takšne informacije imajo podlago. Že pred zadnjo ofenzivo je bilo znano, da nekateri elementi SDF odkrito podpirajo džihadistične ideje. Ni pa novo »angažiranje« borcev IS nobena noviteta na sirskem bojišču, saj je znano, da so v preteklosti celotne formacije IS prešle pod kako drugo džihadistično organizacijo oziroma, da so zamenjale strani, kar pa seveda ne pomeni, da so zavrgle svojo ideologijo. Del borcev IS se bo(je) raztepel po svetu Del borcev IS je z ukazom ali pa samoiniciativno odšel na druga džihadistična bojišča po svetu. Britanske obveščevalne službe so zaskrbljene, da bi del britanskih tujih borcev IS iz Sirije krenil proti Afganistanu. V Afganistanu so se namreč že "pojavili" nekateri borci IS francoski korenin, kar nakazuje, da je vsaj en del tujih borcev IS krenil na bojišča Afganistana. Borce so opazili tudi na Filipinih, v Egiptu, podsaharski Afriki in drugod, tako da sem prepričan, da bomo o pripadnikih IS še slišali.    

Več

Zame je Ljubljanska banka po tem, kar sem slišal in kar prebral, dosti večji kriminal, kot je afera Rajski dokumenti

Se kdo še spomni afere Rajski dokumenti, ki je prve dni lanskega novembra polnila »preiskovalne in raziskovalne« medije in bila predmet vsesplošnega prežvekovanja ob gostilniških pultih. Tako imenovani Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), njegov krak seže tudi v časopisno hišo Delo, je prečesal kakih 13,4 milijona dokumentov in zapisov, del gradiva, ki naj bi bil povezan s Slovenijo, pa prepustil novinarjem Dela. Ti naj bi v teh dokumentih odkrili podatke, da naj bi 76 slovenskih pravnih in fizičnih oseb poslovalo preko davčnih oaz Cipra in Malte. Kapitalni »ulov« je pomenilo ime Ivana Simiča, nekdanjega direktorja slovenske davčne uprave in davčnega svetovalca, kar pa se je pozneje izkazalo kot neresnično.  MSM mediji so kar tekmovali, kdo bo aferaško bolj »namočil« Simiča v umazane rabote preko prej omenjenih davčnih oaz. Prednjačili so seveda pri Delu, ki so Simiču namenili kar precej črnila. Do 6. novembra lani, ko je Delo objavilo prvo »rajsko bombo,« povezano s Simičem, se je javnost ukvarjala z iransko pralnico denarja preko državne NLB, čeprav so MSM mediji o tem poročali precej rezervirano. Zato je bil preiskovalni dosežek novinarjev pri Delu, ki naj bi Ivana Simiča ujeli »s prsti v davčni marmeladi,« več kot dobrodošel tako vlado Mira Cerarja, kakor tudi za »botre« iranske pralnice denarja in pa tiste, ki že leta in leta skrivajo svoje prste, popackane z »marmelado« davčnih oaz. Danes, skoraj štiri mesece po tistem, ko je bil Ivan Simič nataknjen na medijski pranger, se o rajskih dokumentih več ne piše, še manj govori. Zato povsem razumljivo vprašanje Ivanu Simiču, ali se mu ne zdi, da je bila »medijska bomba« z rajskimi dokumenti naklepno vržena v javnost le zato, da se  pozornost preusmeri od preveč »vroče« vsebine IranNLBgate afere? »V tistem tednu, ko so bili objavljeni »rajski dokumenti« in jaz kot ena ključnih oseb v teh spisih, so mi mnogi rekli, da sem neke vrste »mašilo« za Novo ljubljansko banko, ker so ravno takrat v Bruslju potekali pogovori ali bo kazen ali ne bo kazen in ali bo slovenski vladi uspelo preložiti privatizacijo največje državne banke. Seveda sam nisem mogel verjeti, da sem lahko za slovensko javnost tako zanimiv, da bi bil »mašilo« za NLB. Ker je zame Ljubljanska banka po tem, kar slišim in kar preberem, dosti večji kriminal, kot je afera Rajski dokumenti. In zato se sprašujem, kako ima kdo počenjati kar koli drugega, dokler se ne počisti Nova ljubljanska banka. Rajski dokumenti pa so se že itak pokazali, kot pravi Trump za »fake news,« ki so jo slovenski javnosti servirali pri Delu oziroma njihova novinarka Anuška Delić Zavrl. V teh par mesecih se je pokazalo, da v njih mene ni poleg, da je vse izmišljeno. Vprašanje je ali bo zato sploh kdo odgovarjal? Kolikor slišim, je njihova novinarka Anuška Delić Zavrl že nekaj mesecev na bolniškem, pa tudi pri Delu naj se več ne bi ukvarjali z rajskimi dokumenti.  Vseeno me zanima, ali se je Delu splačalo, da me je lažno vtaknil v to zgodbo in da o tem več ne bo poročalo?!« Zanimivo, ko se je javnost lotila glodanja »kosti« se je izkazalo, da je prav lastnik Dela Stojan Petrič na veliko posloval z davčno ugodnimi območji oziroma območji v katerim obstaja večja verjetnost pranja denarja ali financiranja terorizma? »Dejstvo je, da so pri nas te davčne oaze preveč stigmatizirane. Seveda se je nekaj dogajalo, gotovo se je prelival tudi denar. Toda, ko zdaj poslušam »zgodbe« o Novi ljubljanski banki, ki je v lasti davkoplačevalcev, se je veliko prelivalo tudi pri njej. Ko so pri teh rajskih dokumentih o meni objavili neresnico, sem se lotil preiskovanja o poslovanju osebe, ki je odgovorna oziroma naj bi bila solastnica te ustanove. Ker je pri časopisu Delo »glavni« Stojan Petrič, ki ima veliko podjetij, sem predvideval, da bom sigurno kaj našel. Spletna stran Urada za preprečevanje pranja denarja mi je na vtipkano besedo Kolektor navrgla kopico podatkov o nakazilih zadnja štiri leta, ki so bila razpršena po Evropi, v Luxembrug, Bosno in tako naprej in prišel do zneska 36 milijonov evrov. Ko pa sem skušal na enak način prečesati svoja podjetja in njih nakazila, nisem našel nič. Gre res za sprenevedanje brez primere, ko mene in moj primer Delo objavi na celotni časopisni strani, o Petriču, ki je prelil 36 milijonov pa nič.  Kaj pa podjetja v državni lasti, o katerih sem tudi pisal? Samo leta 2015 so tri  podjetja (Telekom, Gen-I, Dars) v Luxembrug nakazala 162 milijonov evrov. Seveda sam nimam nič proti tem nakazilom, ker so morda upravičena. Vendar pa se ljudje morajo zavedati, da če nekdo kupuje v davčno bolj ugodnih državah, preprosto pomeni, da je do nekega blaga ali storitve prišel ceneje kot drugje. Zato ne velja vsa nakazila v davčne oaze stigmatizirati in trditi, da je to odtekanje denarja, je povsem nepredmetno, ker odtekanje denarja brez zakonske podlage lahko državni organi brez problema ugotovijo, ker gredo vsa nakazila preko bank, Banka Slovenije pa vse to nadzira, enako Urad za preprečevanje pranja denarja, davčni organi in Policija. Nemogoče je kar koli nakazati, da se to ne ugotovi. Seveda ni lepšega, kakor v umazano raboto povleči bivšega direktorja davčne uprave, da so se mnogi naslajali na moj račun. Vest, da vse skupaj ni bilo res, je ostala brez odmeva. Nihče se mi ni opravičil, razen radia Ognjišče in pa Leo Oblak v imenu svojih medijev. Da so pač informacijo povzeli STA, ta pa se je sklicevala na zapis v Delu. To, kar je pri tem za mene šokantno, kako se novice povzemajo, po nekom, ki naj bi bil verodostojen, je pa prodal »fake news« pa se zato še opravičil ni.« Sam sem na področju davščin »gol in bos,« zato mi vi kot davčni strokovnjak povejte, kako so lahko ob vseh ustanovah, inštrumentih in varovalkah, ki naj bi jih imeli, nekomu uspelo oprati skoraj milijardo evrov? »To se lahko zgodi le tako, da to nekdo dovoli! Drugače si tega ne morem pojasniti. Imamo preveč organov, ki nadzirajo. Vidimo, kako ti organi funkcionirajo, kar sem tudi sam malce spoznal, ko so mene vzeli v primež, a so se zadeve ustavile, ker niso odkrili nič. Pri tem me seveda zanima, so posledice za tiste, ki sprožijo take postopke. Njega pa noben organ ne bo vprašal »po zdravju« za lažne obtožbe, kajti sprožen postopek proti finančnemu inšpektorju, ki je vložil krivo kazensko ovadbo, se lahko v podobnem postopku jutri najde drugi inšpektor,  tržni inšpektor, lahko odgovarja tožilec in na koncu sodnik. Vrana vrani pa nikoli ne bo skljuvala oči! Dejstvo je, da državna uprava ščiti sama sebe!« Občutek imam, da je vsaj koalicijskim poslancem državnega zbora povsem vseeno, ko je govora o aferi IranNLBgate, ki močno odmeva v mednarodnih okoljih, doma pa bi jo radi čim prej pospravili pod preprogo? »Niste daleč od resnice. Le primer, poslancem Državnega zbora, svetnikom Državnega sveta in tudi slovenskim novinarjem sem ponudil brezplačno predavanje in posvet o poslovanju v davčno ugodnih območjih. Na posvetu sem jim hotel predstaviti območja, ki štejejo za davčne oaze, način poslovanja v teh oazah, davčna bremena slovenskih podjetij, ki poslujejo s podjetji iz davčnih oaz, slabosti zakona za vračilo denarja iz posameznih davčnih oaz, ki so ga državni svetniki vložili v parlamentarno proceduro, pa se je na vabilo odzval le eden (1.) državnozborski poslanec. Sem bil dovolj prepričljiv?« Do državnozborskih volitev so še dobri trije meseci, vlada Mira Cerarja odhaja na smetišče zgodovine, za seboj pa na področju financ in davščin pušča pravcati kaos? »Treba je reči, da so davčni prihodki vse večji….« Pa ne na račun dobrega dela vlade?! »Nekaj tudi na ta račun. Sicer pa je poglavitna visoka morala davčnih zavezancev, po podatkih FURS se več kot 95 % davčnega prihodka pobere prostovoljno, vse ostalo je potem kontrola. Po tej plati to v Sloveniji poteka v redu, imamo pa visoke davke, tudi zaradi predrage države. Zanimivo, ko se približujejo volitve, so usta političnih strank polna obljub o znižanju davščin, ko pa pridejo na oblast zagovarjajo višje davke. Kot davčni svetovalec se seveda zavzemam za nižje davke, ko pa sem bil direktor Davčne uprave je bilo prijetno spremljati, kako je bilo vsak dan pobranega več davka. Dejstvo je, da bi morala GZS in ostala interesna gospodarska združenja v dialogu z državo vztrajati na nižjih davčnih stopnjah. Ampak Cerar je že pravočasno poskrbel, da je država najela strokovnjake iz OECD, ki naj bi nam ponudili formulo, kako zmanjšati obremenitve dela. Sami si tega ne upajo povedati, da bodo zmanjšali obremenitev dela tako, da bodo zmanjšali pokojninski in zdravstveni prispevek, ker jih bo jutri ob minusih v teh blagajnah nekdo vprašal po zdravju. Če pa bodo to povedali eksperti OECD, si bodo naši politiki oprali roke in rekli, da je to pač zahteva OECD, zato mi nismo nič krivi. Sam trdim, da mi lahko zmanjšamo davke, vendar moramo tudi zmanjšati porabo. Zdaj se vrstijo stavke za večje plače, jaz pa pravim, da mora državna uprava najprej opraviti samoočiščenje. Tisti, ki ne delajo nič in takih je po mojih izkušnjah, ko sem še delal v državni upravi, kar precej, se je treba znebiti! Ker pa jih ščiti zakonodaja, so praktično nedotakljivi. In tako pridne delavke v državni upravi delajo skoraj za dva, ker ena tretjina zaposlenih ne dela nič!« Kdo pa bi se jih lotil, ko pa so idealno volilno telo za sedanjo oblastno garnituro? »Kakih 170 tisoč jih je v državni upravi in državnih podjetjih in če to pomnožimo s štiri, kolikor je pač družinskih članov, prideva do izjemne armade volivcev, s katerimi so volitve že dobljene! Če bo udeležba na volitvah okoli 800 tisoč volivcev, ti glasovi državnih in javnih uslužbencev prinesejo ne le vstop v parlament, temveč tudi zmago in sestavo vlade. Zato bo pred volitvami Cerarjeva vlada popustila sindikalnim zahtevam, da se obdržijo na oblasti. Vsaj dvema od sedanjega oblastnega trojčka, SD in Desus javnomnenjske ankete dobro kažejo, Cerarja pa naj bi zamenjal Šarec, kar je zame povsem nerazumljivo. Nerazumljivo, da se lahko nekdo pojavi kar tako, ki nima ničesar, ne programa, ne obrazov, pa je že zmagovalec in predsednik vlade. Morda Šarec res skriva program, da mu ga kdo ne ukrade, tudi meni se je zgodilo nekaj podobnega, da sem prišel ven z neko informacijo, pa so jo drugi kopirali. Ampak, res ne morem razumeti, kako je lahko nekdo, Cerar pred štirimi leti, zdaj Šarec, uspel brez vsebine. In  takim štiri leta mandata minejo, ne da bi se upali lotiti  državne uprave. Le spremenjena zakonodaja, ki bo omogočila, da jih lahko pokličeš na odgovornost in tudi pokažeš vrata slabim delavcem in brezdelnežem. In še nekaj bi morala dovoliti spremenjena zakonodaja. Ob menjavi vlade bi morali državni uslužbenci do četrtega nivoja  kolektivno ponuditi odstop. Nova vlada bi jih znova zaposlila v skladu z organizacijskimi potrebami posameznih resorjev in služb, ostali pa brez odpravnin lepo na zavod za zaposlovanje. Slovenska resnica pa je, da prav državni uslužbenci na nižjih ravneh v resnici vodijo državo, ker žal nimamo ministrov, ki bi bile dovolj zgrajene in močne osebnosti ter se spoznale na delo resorja, ki ga vodijo. Sam zase dobro vem, da ne bi mogel biti na čelu niti enega vladnega resorja. Prepričan pa sem, da lahko vodim državno davčno upravo, ker se ne to pa res dobro spoznam! Pri nas pa postajajo ministri in ministrice osebe, ki se na to sploh ne spoznajo. Z državnim sekretarjem, ki tudi ni vešč tega dela, sta že vsaj dva, ki ne vesta kaj in kako, zato pa ju krmarijo birokrati na 3. in 4. ravni in ti vodijo državo!« Kako je z davkom na dodano vrednost? Zlasti opozicijske stranke so njegovo znižanje v predvolilne programe zapisale z debelimi črkami. »DDV zelo  hitro pripelje prilive v državni proračun, ne vpliva pa v toliki meri na dohodke ali odhodke državljanov. Zato sem že leta 2011 predlagal, da se visok DDV kompenzira z olajšavami na področju dohodnine. Občan tako preko dohodnine dobi denar, da lahko plača DDV.S tem zagotovi država boljši nadzor, ljudje dobijo večjo plačo, ki jo porabijo in porabijo še več DDV-ja. Zdaj je kriza mimo, smo znova v obdobju debelih krav, bi bilo dobro razmisliti, da se stopnja DDV vrne na raven pred gospodarsko krizo, torej na 20%. Tako, kot sem bil takrat pristaš dviga DDV na 22%, s katerim si je država zagotovila hitre prihodke, sem zdaj mnenja, da bi ga  lahko znižali na 20%. Pogovarjal sem se s tujci, za katere je davek od dohodka pravnih oseb v višini 19% odločno previsok. Z znižanjem na 15% bi naše poslovno okolje postalo zanimivo za tuja podjetja in  vlagatelje. In če k temu dodamo še nestabilno davčno okolje, se odgovor zakaj ni tujcev ponuja sam po sebi, saj ne vedo, kaj jih čaka naslednje leto na področju davščin. Verjamem, da državljani ne vidijo in ne zvedo, kaj vse se dogaja, koliko denarja se iz državnega proračuna preliva v pokojninski sklad, pa v zdravstvenega …postajamo starejši, življenjska doba se povečuje, starost pomeni tudi večjo porabo zdravstvenega denarja. To pa sta pri naših plačah dva največja prispevka. Ne vem, kako ju zmanjšati in ne nadomestiti s prispevki z drugih virov. Sam zdravstveni sistem je v redu, deluje solidarnost za vse, vendar pa je preslab nadzor nad vsem. Spomnil bi le na stente/žilne opornice in zadnjo 70 milijonsko afero UKC Ljubljana, se moja trditev o slabem nadzoru le potrjuje.« Kaj menite, bodo tudi letos volivci pri svojem odločanju komu dati glas, tokrat vseeno bolj upoštevali vsebino, ki jo ponujajo politične stranke ali pa zopet padli na prijaznost obrazov? »Naš problem je, da se ljudje na volišča odpravijo brez vpogleda v programe, temveč se odločajo na osnovi tega, kar jim nekdo priporoča, to pa so v glavnem mediji, ali pa po obrazih. Poglejte primer Šarca?« Osebe, ki so izpolnile pogoje za upokojitev in se čutijo še dovolj sposobne da bi bile še naprej v službi, se znajdejo pred dejstvom, da morajo v pokoj. Kako rešiti njihov problem, da še naprej ostanejo aktivni v poklicu? »Zadeva je enostavno rešljiva. Tisti, ki izpolni pogoje za upokojitev,  lahko počne kar hoče, seveda če bo obveljala moja rešitev. Določimo pač neko davčno stopnjo za njegovo delo in ga ne omejujemo v ničemer. On lahko dela, kaj in kolikor hoče, lahko je direktor,  lahko zasluži šest ali pa 100 tisoč evrov. Žal, pri nas se gremo neke formalnosti,  da taki, ki želijo delati, morajo vrniti pokojnino. Lepo vas prosim, pustimo jim delati, ker imajo voljo, ker imajo znanje in sposobnosti. Vse to se da storiti z manjšimi korekcijami zakona«  

Več

40 dni brez alkohola, ali si upaš?

Slovenska karitas s soorganizatorjema Javno agencijo RS za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net že trinajsto leto spodbuja k preventivni akciji 40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Akciji se pridružujejo tudi Zavod Varna pot, Zavod Vse bo v redu, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici), društvo Žarek upanja, NIJZ – Projekt SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), Društvo Abstinet in Zveza klubov zdravljenih alkoholikov. V letošnjem letu se akciji kot gosta pridružujeta tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveza Tabornikov Slovenije. S svojo odpovedjo alkoholu sporočamo, da nam ni vseeno za ljudi, ki trpijo zaradi alkohola v naših družinah, na cestah in zaradi zdravstvenih težav. Hkrati pa je preventivna akcija tudi povabilo za oseben preizkus našega odnosa do alkohola. K sodelovanju v akciji je povabljen vsak posameznik osebno, povabljene pa tudi družine, društva, ustanove, da v času akcije ne uživamo in ne strežemo alkohola. Tisti, ki se želijo udeležiti akcije lahko svojo odločitev simbolno izrazijo in potrdijo na www.brezalkohola.si in na Facebooku 40 dni brez alkohola. K akciji smo povabili vse župnije, skupine, lokalne skupnosti, zdravstvene domove, Centre za socialno delo, osnovne šole, srednje šole. Nagovorili smo jih s posebno zgibanko, solzico, s plakati. Pripravili smo tudi TV, časopisne, radijske oglase, ki vabijo posameznike k pridružitvi k akciji v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola ali pa da preizkusijo sebe, če so zmožni zdržati 40 dni brez alkohola in se zabavati tudi brez alkohola. Letos smo se vsebinsko osredotočili na mlade, zato tudi geslo »Mlad vesel in pogumen«. K akciji se kot gostje pridružujejo tudi Slovenski katoliške skavtinje in skavti ter Zveza tabornikov Slovenije, ki bodo z vsebinami nagovorili otroke in mlade v svojih organizacijah, pripravili bodo tudi fotonatečaj na temo pogumen in vesel brez alkohola. Letošnji ambasador akcije bo motokrosist Tim Gajser, ki s svojim odnosom do življenja in alkohola spodbuja mlade k veselemu, aktivnemu, pogumnemu življenju brez alkohola in drugih drog. Tako kot vsako leto zdravljene alkoholike, svojce in udeležence akcije vabimo na srečanja v romarska središča:  v soboto, 17. 2. 2018 na Brezje, (ob 10h sveta maša, ob 11h bomo gostili dr. Andreja Perka in ddr. Vereno Vidrih Perko, ki bosta spregovorila na tematiko prekomernega uživanja alkohola), v nedeljo, 11. 3. 2018 na Sveto Goro. Ob 14.30 zbiranje na prvi postaji križevega pota in nadaljevanje s sveto mašo ob 16.00. Na Karitasu smo pripravili tudi nagradni literarni natečaj »Mlad, vesel in pogumen – brez alkohola« za učence zadnje triade osnovnih šol in srednjih šol. Želimo jih spodbuditi, da bi razmišljali in udejanjali preživljanje prostega časa na odgovoren način brez alkohola in drugih drog ter obenem veselo, zabavno in pogumno. Natečaj bo potekal do 16. aprila 2018. Avtorji najboljših izdelkov bodo prejeli privlačne nagrade, ki jih je omogočil Adrenalinski park Krvavec in Agencija za varnost v prometu. Podrobnosti bodo objavljene na www.karitas.si/natecaj. Vsak dan šteje, vsak dan ne alkoholu nas vodi k bolj zmernemu odnosu družbe do alkohola in s tem k manjšanju tragičnih posledic. mag. Cveto Uršič        generalni tajnik Slovenske karitas

Več

Zakonodajalec; za imenovanje v.d. direktorja lekarniškega javnega zavoda ni potrebno soglasje ustanovitelja

Pomursko, pa tudi slovensko javnost je v zadnjih mesecih pritegnila medijska zgodba o konfliktu med mestno občino Murska Sobota, točneje njenega župana Aleksandra Jevška in Svetom javnega zavoda Pomurske lekarne, ki je propti volji soboških oblastnikov za v.d. direktorja imenoval sicer dolgoletnega direktorja Ivana Zajca. Tudi zadnja izredna seja Sveta zavoda ni prispevala k rešitvi problema, konflikt je celo zaostrila. Iz kabineta župana Aleksandra Jevška so v sporočilu za javnost svetnikom Pomurskih lekanr zagrozili s kazenskimi ovadbami in odškodninskimi tožbami, ker so vztrjali na tem, da je Ivan Zajc zanje legitimno imenovan za v.d. direktorja. Danes so v Pomurskih lekarnah pripravili še dodatna pojasnila. V uvodu je v.d. direktorja Javnega zavoda pomurske lekarne Ivan Zajc zagotovil, da bo spoštoval obveznosti, h katerim je zavezan na podlagi sprejema mandata, vse dokler ne bi bilo z učinki pravnomočnosti odločeno, da sklep o njegovem imenovanju za v.d.direktorja ni veljaven. S tem želi preprečiti škodo, ki bi nastala, če bi bil zavod brez poslovodstva. Sicer pa v Pomurskih lekarnah ugotavljajo, da so se v preteklih dneh o njihovem zavodu v medijih pojavila nekatera neresnična oziroma nepravilna navajanja, ki zahtevajo pojasnilo. Po nekaterih navedbah naj bi bilo delovanje Pomurskih lekarn in v. d. direktorja nezakonito. Temu nasprotujejo v odvetniški družbi Ilič & partnerji. V pravnem mnenju izpostavljajo, da iz 34. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) ne izhaja, da bi moral k imenovanju v. d. direktorja soglasje podati ustanovitelj: »V tem členu je določeno, da za vršilca dolžnosti direktorja veljajo enaki pogoji, kot se zahtevajo za direktorja, vendar pa soglasje ustanovitelja ni pogoj, ki se zahteva za direktorja, temveč pogoj, ki se zahteva za svet zavoda v postopku njegovega imenovanja.« V odvetniški družbi Ilič & partnerji dodajajo, da je institut v. d. direktorja namenjen zagotovitvi nemotenega poslovanja zavoda v primeru, ko nihče ni imenovan za direktorja. S tem pravnim mnenjem se strinjajo tudi v Lekarniški zbornici Slovenije in izpostavljajo vidik začasnosti: »Poleg tega se vršilec dolžnosti direktorja javnega lekarniškega zavoda imenuje le začasno (trajanje je omejil že sam ZLD-1) in naj bi se imenoval le izjemoma, saj bi moral biti cilj sveta in ustanoviteljev javnega lekarniškega zavoda, da javni razpis uspe in se na podlagi uspešnega javnega razpisa s soglasjem ustanovitelja imenuje direktor javnega lekarniškega zavoda za celotno mandatno obdobje petih let. Zakonodajalec zato za postopek imenovanja vršilca direktorja javnega lekarniškega zavoda utemeljeno ni predvidel soglasja ustanovitelja.« Z vložitvijo pritožb in posledično na drugi stopnji izdanim sklepom Višjega sodišča v Mariboru, da v. d. direktorja potrebuje soglasje ustanovitelja, je Mestna občina Murska Sobota (MO MS) povzročila stanje, ki nima primerjave v sodni praksi. S tem, ko je brez soglasja ostalih občin soustanoviteljic s pritožbo na višje sodišče blokirala vpis v. d. direktorja v sodni register, ne da bi obenem poskrbela za drugega kandidata za v. d. direktorja, je MO MS ravnala izrazito neodgovorno in povzročila nepotrebne motnje v poslovanju zavoda. MO MS je za funkcijo v. d. direktorja sicer predlagala kandidatko Polonco Fiala Novak, ki pa je predlogu nasprotovala in ni podala svojega soglasja k imenovanju. MO MS, ki v skladu z odlokom o ustanovitvi  Pomurskih lekarn po pooblastilu 15 občin soustanoviteljic izvršuje ustanoviteljske pravice pri imenovanju direktorja, za vložitev pritožbe ni imela soglasja nobene od ostalih občin soustanoviteljic. Prav tako za pritožbo ni imela soglasja organa, ki imenuje direktorja, to je Mestnega sveta Občine Murska Sobota. V zvezi z očitki o izvedbi javnih naročil v Pomurskih lekarnah ponavljajo, da je težava sistemska in je en sam javni lekarniški zavod ne more rešiti. Nepravilno je bilo iz medijev slišati, da naj bi Mestne lekarne Kamnik same uspešno izvedle javno naročilo. To ne drži, kar je razvidno iz izjave direktorja Mestnih lekarn Kamnik Dionizija Petriča, v kateri je zapisal: »Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti tega naročila smo se pridružili skupnemu javnemu naročilu nabave zdravil in ostalega blaga preko Lekarniške zbornice Slovenije.« Osnovni problem pri izvedbi javnega naročila za posamezen zavod je strnil v dve točki, ki povzameta glavni težavi in tudi že objavljeno stališče Pomurskih lekarn. Prvič, javni zavodi ne vedo, katera zdravila bodo v prihodnjem obdobju predpisana s strani zdravnikov. Drugič, javni zavodi ne poznajo količin teh zdravil. Pomurske lekarne so k sporočilu za javnost priložile tudi pravno mnenje odvetniške družbe Ilič&partnerji, mnenje Lekarniške zbornice Slovenije in tudi izjavo direktorja Mestnih lekarn Kamnik Dionizija Petriča. Le nekaj ur po tem, ko so Pomurske lekarne v sporočilu za javnost pojasnile, zakaj Svet javnega zavoda vztraja, da je Ivan Zajc legitimno imenovan za v.d. direktorja, je sledil protiudarec iz kabineta soboškega župana Aleksandra Jevška. V maniri absolutnih oblastnikov zavračajo lekarnišpka pojasnila in znova obtožujejo Pomurske lekarne, da poslujejo nelegalno in nezakonito, s čimer naj bi v javnem zavodu nastaja gospodarska škoda.

Več