SI

Ne pozabite danes oditi na volišča! Tudi glas na lokalnih volitvah šteje!

Evropski utrip

Film “Bojevnica” je dobitnik nagrade LUX

Evropski utrip

Romana Tomc: Begunska in migrantska problematika: Humanitarne vize in kreditne kartice

Praznovanje v občini Turnišče

Borut Korun: Utopija, resničnost, razkroj!?

Film “Bojevnica” je dobitnik nagrade LUX

“Bojevnica” (Islandija/Francija/Ukrajina) je zmagovalka 12. LUX filmske nagrade, je v sredo v Strasbourgu razglasil predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani.Predsednik Tajani je čestital vsem trem finalistom in povedal: “Zelo sem ponosen na naše filmsko tekmovanje, od leta 2007 namenjeno evropski filmski produkciji o temah, ki so ključne za našo Evropsko unijo: univerzalnost evropskih vrednot, integracija in strpnost ter kulturna raznovrstnost. Razglasiti LUX nagrajenca še nikoli do sedaj ni bilo tako težko kot letos. Nominiranci so bili izjemni, tako glede na originalnost kot relevantnost. Finalisti se lotevajo treh ključnih tem za prihodnost Evrope: ekstremnega nacionalizma, nujnosti rešitev za varovanje okolja in potrebe po oblikovanju skladnih in koherentnih odzivov na migracijske izzive. Razlikujejo se glede na žanr in objekt, imajo pa pomembno skupno točko: pripovedujejo zgodbe o močnih ženskah, ki so odločene spremeniti status quo.” Predsednik je še dodal: “V imenu Evropskega parlamenta bi se rad zahvalil prisotnim režiserjem, avtorjem in vsem, ki so kakorkoli prispevali k produkciji teh filmov in uspehu tokratnega LUX tekmovanja. S tem, ko ste pokazali nova in osebna stališča o naši Evropi, ste znatno prispevali k politični razpravi, ki poteka vsak dan v naši instituciji. “Bojevnica” (Kona fer í stríð) islandskega režiserja Benedikta Erlingssona je film s politično tematiko, ki pripoveduje o učiteljici glasbe z dvojnim življenjem predane okoljske aktivistke. Njena politična prepričanja so postavljena pred izziv, ko se uresničijo njeni načrti o posvojitvi otroka. so končno sprejeli.” Dva preostala finalista za nagrado LUX 2018 sta bila film “Druga stran vsega” srbske režiserke Mile Turajlić in film Stiks režiserja Wolfganga Fischerja (Nemčija/Avstrija). Novinarska konferenca s podpredsednico Evropskega parlamenta Evelyne Gebhardt (S&D, Nemčija), predsednico Odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) Petra Kammerevert (S&D, DE) in z režiserji vseh treh filmov bo v sredo, 14. novembra ob 15. uri v Strasbourgu.

Več

Romana Tomc: Begunska in migrantska problematika: Humanitarne vize in kreditne kartice

Humanitarne vize omogočajo iskalcem azila legalen in varen dostop do tretjih držav. Evropski uniji predvsem primanjkuje formaliziran humanitarni sistem vizumov. Gre za kratkoročne vize z omejenim teritorialnim dostopom, izdana pa je lahko diskretno na ozmelju posamezne države članice. Potrebno je pojasniti, da humanitarna viza ni običajna viza države, gre le za varno zagotovitev prehoda do Evrope. Humanitarne vize so eno izmed orodij, ki jih države članice EU lahko uporabijo za zagotovitev, da lahko ljudje potrebni pomoči, zakonito dostopajo do mednarodne zaščite v Evropi. Humanitarni vizumi so tudi danes, čeprav gre za aktualno dogajanje in ogromno »povpraševanje«, zelo podcenjeni. Pogovore o humanitarnih vizah je začela Evropska komisija, a jih je Evropski Parlament po letu dni, zaradi sodbe Evropskega sodišča v zadevi Belgija, umaknil in določil, da države članice EU niso dolžne podeljevati takšnih vizumov. Predlog Evropske komisije iz aprila 2014 za prenovitev vizumskega zakonika ne vsebuje nobenih sprememb trenutnega okvira za humanitarne vizume. Evropski Svet je predlog obravnaval med aprilom 2014 - 2016. 12. aprila 2016 je resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Sredozemlju in potrebah po celovitem pristopu EU k migracijam poudarila, da humanitarni vizumi osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotavljajo sredstva za dostop do tretje države, ter tam zaprosijo za azil. Zato je Odbor pozval države članice, naj uporabijo vse obstoječe možnosti za zagotavljanje humanitarnih vizumov, zlasti za ranljive osebe v ambasadah Unije in konzularnih predstavništvih v državah izvora ali tranzita. Evropski parlament je menil, da bi morali osebam, ki iščejo mednarodno zaščito omogočiti, da zaprosijo za evropski humanitarni vizum neposredno v konzulatu ali veleposlaništvu katere koli države članice. V skladu  z resolucijo poročila Odbora LIBE dne 25. aprila 2016, se spreminja predlog Komisije za prenovljeni vizumski zakonik tako, da lahko osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, zaprosijo za Evropski humanitarni vizum neposredno v konzulatu ali veleposlaništvu katere koli države članice. 7. marca 2017 je Sodišče Evropske unije sprejelo svojo sodbo, v skladu s katero državam članicam, v skladu z zakonodajo EU ni treba podeliti humanitarnega vizuma za osebe, ki želijo vstopiti na njihovo ozemlje z namenom vložitve prošnje za azil, vendar imajo to pravico na podlagi svoje nacionalne zakonodaje. Države članice s sedanjimi pravili uživajo diskrecijsko pravico glede tega, ali želijo odobriti dostop prosilcem za azil iz humanitarnih razlogov. Poleg zahtevanih humanitarnih kriz se danes pojavlja tudi problematika pojava predplačniških Mastercard kartic, katere prejemajo migranti. Omenjeno plačilno sredstvo so pri migrantih opazili predvsem socialni delavci, ki na mejah pomagajo pri soočanju z velikim številom migrantov. Tudi hrvaški policisti so opazili, da migranti s predplačniškimi mastercard karticami na bankomatih dvigujejo gotovino. Pri pregledu kartic so ugotovili, da na njih ni imen in priimkov, le številke. Mastercard je leta 2016 tudi uradno objavil, da so predplačniške kartice izdali za mobilnost, fleksibilnost in dostojanstvo migrantov, s sredstvi pa naj bi si pokrili hrano, prenočišče in morebitne zdravstvene storitve. Milijarder George Soros je hkrati objavil, da bo namenil 500 milijonov $ za investiranje v humanitarno pomoč migrantom, ki se soočajo z revščino po celem svetu. Kreditna kartica ima na prednji strani tudi dva logotipa: logotip EU ter OZN. UNCHR (Agencija za begunce OZN) navaja podatek, da je za finančno pomoč, ki bo šla v direktno v roke beguncem oz. migrantom, pripravljenih 430 milijonov dolarjev. Sredstva za kreditne kartice omogočajo Avstralija, Belgija, Kanada, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Koreja, Nizozemska, Norveška, Velika Britanija in USA. 

Več

Borut Korun: Utopija, resničnost, razkroj!?

V prostorih Celjske Mohorjeve družbe v Celju, je potekal zanimiv  pogovor s predstavitvijo knjige  Boruta Koruna,  sicer v svojem primarnem poklicu zobozdravnik, z pomenljivim naslovom: »Utopija in resničnost«-ob zatonu evropske civilizacije. Njegova notranja, duhovna intima je zavezana resnici in skrbi za Slovenijo, slovenstvo, posledično temu za ohranjanje civilizacijskih dosežkov na naših,  ki so grajena in utrjevana skozi stoletja. Njegova skrb je tako vidna in občutena skozi poglobljena razmišljanja  o tem, kaj se bo zgodilo z našo civilizacijo v kolikor bomo nadaljevali  s tako »dobrohotnim« nekritičnim sprejemanjem drugega in predvsem precej drugačnega vedenjskega, mentalnega in civilizacijskega vzorca na naših Evropskih tleh. Ta »benevolenca« je najprej izzvana iz humanitarnih razlogov in potrebe po pomoči, kasneje pa  je  bila izrabljena za sebične cilje in reševanje težav starajoče se evropske populacije v določenih njenih članicah. Ob delnem orisu poti nastajanja civilizacije nasploh, kakor tudi pogojev in zemljepisne lege nastajanja in utemeljitve krščanstva kot temelju evropske civilizacije,  avtor navaja bistvene razlike med dvema civilizacijama, ki trčita medsebojno. Mišljen je trk med krščanstvom in civilizacijo, utemeljeno na podlagi islamske religije.  Evropska civilizacija premore toleranco  in popuščanje v tuzemskih zadevah, islam to ne dovoljuje in zatira vse drugo in drugačno,  ki je nastalo ali ostalo na njihovih tleh. »Civilizacija ki ji pripadamo je evropska in Evropa je utemeljena na krščanstvu in na tradiciji povezana s krščanstvom,« je dejal Borut Korun.  Utemeljitev evropske civilizacije  izhaja iz pozitivnega dela grške civilizacije ter kasnejšega razvoja krščanstva na evropskih tleh.  Krščanstvo je dopuščalo toleranco do tuzemskih potreb, iz katerih je kasneje nastala razvijajoča se evropska znanost in gospodarstvo.  Tam, kjer to ni bilo možno in dopustno, je prihajalo do zaostanka. Vse to v svetu orientalske civilizacije ni imelo razumske razlage kar je kasneje sproduciralo negativno nastrojenost do krščanskega sveta in napredka.  Če to apliciramo na današnjo situacijo, pridemo do tega, da je Evropa in na njej temelječe krščanstvo krivo za vojne, lakote, zaostalosti in še mnogo česa, kar je po normalnih dojemanjih stvar normalne poti razvoja civilizacije. Evropa, posledično mi,  smo pred tem, da smo obremenjeni z vsiljeno krivdo za tujo nesrečo, ki se manifestira preko nenadzorovanih migracij in »pomoči« ponižanim  in siromašnim iz drugih celin. Da bi servilnosti bilo zvrhano preveč, je nekaj let nazaj Evropa in Evropska skupnost izvzela iz preambule evropske ustave krščanstvo kot temelja evropske civilizacije. V  vsakdanjem življenju pa to del » nezdrave« Evrope uveljavlja koncept multikulturnosti v škodo domači kulturi, jezikov, tradicije. Do kod in kam? Do popolnega razkroja, razpada in razgradnje vsega evropsko pristnega? Se lahko nadejamo  prebujenja in streznitve Evrope dokler je še čas? Vane K. Tegov

Več

Evropski utrip: Videopismo Patricije Šulin iz Strasbourga

Več

Dr. Milan Zver s predlogi sprememb poročila odbora TERR zaostruje pogoje za ilegalne migrante in opozarja na IranNLBgate

Včeraj pozno ponoči je posebni odbor o terorizmu, ki je bil oblikovan v Evropskem parlamentu kot odziv na večje število terorističnih napadov po Evropi v preteklih letih, obravnaval poročilo, v katerem predvideva vrsto ukrepov, predlogov in priporočil za države članice v povezavi z učinkovitim bojem proti terorizmu. Poslanci Evropske ljudske stranke, ki so sodelovali v tem odboru, si želijo zagotoviti, da bi si države članice izmenjevale informacije, da bi se doseldno blokiralo financiranje terorizma ter da se ščiti žrtve in njihove družine. Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je tudi član omenjenega odbora, je pomembneje sodeloval v pripravi poročila s svojimi razpravami ter zelo konkretnimi predlogi rešitev. Evropski poslanec je tako v razpravah na sejah odbora kot v samem poročilu večkrat izpostavil, da je zaskrbljen zaradi ugotovitev o vse pogostejših dejavnostih pranja denarja v velikem obsegu kot vira financiranja terorizma prek nekaterih bančnih institucij v evro-območju. Pri tem je opozoril na primer pranja denarja v največji slovenski sistemski banki NLB in na podlagi tega primera predlagal t.i. »slovenski amandma« k poročilu o boju proti terorizmu. Poročilo tako poziva tudi k vzpostavitvi sistema Evropske unije za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti za transakcije posameznikov, ki so povezani s terorizmom in z njegovim financiranjem, znotraj enotnega območja plačil v evrih, ki bi dopolnjeval program ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. V luči vprašanj o terorizmu pa so evropske poslanke in poslanci spregovorili tudi o problematiki množičnih migracij. Znano dejstvo je, da je kar nekaj posameznikov, ki so v zadnjih letih storili teroristična dejanja v različnih evropskih mestih, v Evropo prišlo po eni izmed migrantskih poti, nekateri tudi čez Balkan.  Prav zato se je dr. Milan Zver skupaj z avstrijskimi kolegi ter v nasprotju z nekaterimi slovenskimi kolegi iz levih strank zavzel za bolj ostro obravnavo migrantov in prosilcev za azil. Glede migrantov, ki jih bodo države članice na lastno željo sprejele, dr. Zver poziva k uvedbi obveznega podpisa sporazumov o vključevanju za migrante, ki bi pričali o njihovi dejavni pripravljenosti na vključevanje, na primer z uradnim podpisom novo oblikovane zaveze evropskim pravicam in vrednotam (European Rights & Values Commitment). S podpisom omenjene listine bi se migranti zavezali, da bodo sprejeli vse evropske temeljne pravice in živeli v skladu z njimi ter da sprejmejo evropsko „Leitkultur“ (način življenja). Kot so prepričani tako slovenski poslanec kot njegovi avstrijski kolegi, bi podpis takšne izjave povečal zavedanje migrantov o tem, da se morajo, v kolikor želijo živeti na evropskih tleh, integrirati v evropsko družbo. Poslanec v zvezi s tem še poudarja, da je v primeru nespoštovanja evropskih temeljnih pravic, vključno s kršenjem evropske zakonodaje, vračilo/repatriacija logična posledica. Evropski poslanec dr. Milan Zver je v okviru priporočil v zvezi s financiranjem terorizma predlagal tudi, da bi države članice morale prepovedati financiranje mošej in sakralnih objektov s strani tretjih držav, ki ne spoštujejo načel in vrednot Evropske unije oz. katerih vir financiranja ni jasen.

Več

Okrogla miza z EU poslanko Romano Tomc o socialni problematiki v Pomurju

V nedeljo, 11. novembra 2018 je v Apačah potekala okrogla miza o socialni problematiki, o obdavčevanju delavcev migrantov in o evropskih projektih na področju Pomurja. Sodelovali so evropska poslanka Romana Tomc, poslanec SDS Franc Breznik, kandidat SDS za župana Občine Apače dr. Andrej Steyer, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Mario Fekonja in v. d. direktorja PORA Gornja Radgona dr. Milan Svetec. vir: sds.si

Več

Patricija Šulin o večletnem finančnem okviru: »Temeljev hiše ni modro oslabiti.«

Vzpostavitev novega večletnega finančnega okvira, v katerem so določeni celoten znesek in zneski po posameznih področjih dejavnosti, ki jih EU v določenem letu lahko porabi pri prevzemanju pravno zavezujočih obveznosti, bo omogočil sprejetje skupne dolgoročne vizije in odločitev o prihodnjih političnih prednostnih nalogah.»Odločitev ima vedno svojo ceno, najpogosteje povezano tudi z denarjem. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bo določil smernice glede višine in porabe evropskega denarja po letu 2020, pri čemer se bo poznalo, da Evropsko unijo zapušča druga največja neto plačnica,« je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v razpravi o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021–2027 dejala evropska poslanka Patricija Šulin. Patricija Šulin, članica Odbora za proračun, opozarja na krepitev monetarne in gospodarske politike. »Evropa in evro morata postati močnejša, zato moramo okrepiti monetarno in gospodarsko politiko. Čim prej se bo potrebno odločiti, koliko bo znašal prispevek držav članic in kaj vse bo predstavljalo lastna sredstva evropskega proračuna. Cilje, ki so pred nami, bo potrebno doseči, zato bo potrebno zagotoviti zadostna sredstva na področjih pomembnih za našo prihodnost, je jasna evropska poslanka. »Spodbujati moramo raziskave in inovacije za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in nova delovna mesta, vlagati v kohezijo, v izobraževanje in v mlade, še posebej pa vlagati v krepitev varnosti, da se bomo lahko soočali s terorističnimi grožnjami in migrantskimi izzivi. Temeljev hiše ni modro oslabiti, zato moramo ohraniti tradicionalne programe in politike, ki predstavljajo dodano vrednost državam članicam in EU,« je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin. Vzpostavitev novega večletnega finančnega okvira, v katerem so določeni celoten znesek in zneski po posameznih področjih dejavnosti, ki jih EU v določenem letu lahko porabi pri prevzemanju pravno zavezujočih obveznosti, bo omogočil sprejetje skupne dolgoročne vizije in odločitev o prihodnjih političnih prednostnih nalogah.

Več

Dr. Milan Zver: »Erasmus+ je prava dodana vrednost Evrope«

Glavni pogajalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ dr. Milan Zver je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovoril o povečanju proračunskih sredstev za omenjeni program. Dr. Zver se namreč pogaja za trikratno povečanje sredstev za ta program v prihodnjem finančnem načrtu. Tako bi Evropska unija za ta program namenila skupno kar 45 milijard evrov proračunskega denarja. Uvodoma se je evropski poslanec iskreno zahvalil poslanskim kolegicam in kolegom, ki trikratno povečanje proračunskih sredstev za Erasmus+ podpirajo. Omenjeno podporo je označil tudi kot »zelo uvidevno odločitev.« Nadalje je dr. Zver dejal, da jutrišnja odločitev ne bo pomenila »nove vizije Evrope«, ampak bo pomembna, ker bo omogočila materialne pogoje za nadaljnji razvoj, bolj pošteno porazdelitev bremen, in to brez privilegijev. »Pomenila pa bo tudi zahtevo po lastnih proračunskih virih,« je prepričan evropski poslanec dr. Zver. Poslanec, ki je obenem tudi stalni poročevalec za program Erasmus+, je v nagovoru poudaril še, da je omenjeni program »eden od najbolj uspešnih evropskih programov« in tudi »prava dodana vrednost Evrope.« Evropski poslanec je prepričan, da so potenciali tega programa veliko večji, »kot smo jih sposobni sfinancirati«. »Ne gre pozabiti, da imajo koristi od programa Erasmus+ ne le sodelujoči, ampak tudi univerze, lokalne skupnosti ter celoten trg dela, saj so Erasmusovci bolj konkurenčni na trgu dela, pa tudi gospodarstva,« je v razpravi še opozoril dr. Zver. Ob koncu nagovora se je evropski poslanec zahvalil tudi komisarju, ki je prav tako izjemno pozitivno ocenil prednosti programa Erasmus+ za celotno Evropsko unijo.

Več

Manfred Weber: S Francem Kanglerjem kot županom bo Maribor znova učinkovito črpal evropska sredstva za razvojne projekte

Manfred Weber, kot kandidat ELS/EPP najverjetnejši bodoči predsednik Evropske komisije, o čemer bomo volivci odločali na volitvah maja 2019, je v videonagovoru izrekel jasno podporo kandidaturi Franca Kanglerja za župana  mestne občine Maribor. Med drugim je povedal, da je v šestih letih županovanja Franca Kanglerja Maribor podiral "rekorde," kar se tiče učinkovitosti črpanja evropskih sredstev za razvoj mestne infrastrukture in večjih projektov, med katere je uvrstil uspešno izvedbo projekta Evropske prestolnice kulture, gradile so se ceste in mostovi, atmosfera v Mariboru je bila optimistična. Manfred Weber verjame, da se bo Maribor s Francem Kanglerjem kot županom vrnilna pota blaginje.   

Več

Evropska unija

pred 19 urami
Film “Bojevnica” je dobitnik nagrade LUX
“Bojevnica” (Islandija/Francija/Ukrajina) je zmagovalka 12. LUX filmske nagrade, je v sredo v Strasbourgu ...
(0)
pred 19 urami
Romana Tomc: Begunska in migrantska problematika: ...
Humanitarne vize omogočajo iskalcem azila legalen in varen dostop do tretjih držav. Evropski uniji predvsem ...
(0)
pred 23 urami
Borut Korun: Utopija, resničnost, razkroj!?
V prostorih Celjske Mohorjeve družbe v Celju, je potekal zanimiv  pogovor s predstavitvijo knjige  Boruta ...
(0)
pred 3 dnevi
Evropski utrip: Videopismo Patricije Šulin iz ...
(0)
pred 4 dnevi
Dr. Milan Zver s predlogi sprememb poročila ...
Včeraj pozno ponoči je posebni odbor o terorizmu, ki je bil oblikovan v Evropskem parlamentu kot odziv na večje ...
(0)
pred 4 dnevi
Okrogla miza z EU poslanko Romano Tomc o socialni ...
V nedeljo, 11. novembra 2018 je v Apačah potekala okrogla miza o socialni problematiki, o obdavčevanju delavcev ...
(0)
pred 4 dnevi
Patricija Šulin o večletnem finančnem okviru: ...
Vzpostavitev novega večletnega finančnega okvira, v katerem so določeni celoten znesek in zneski po posameznih ...
(0)
pred 4 dnevi
Dr. Milan Zver: »Erasmus+ je prava dodana ...
Glavni pogajalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ dr. Milan Zver je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu ...
(0)
pred 5 dnevi
Manfred Weber: S Francem Kanglerjem kot županom ...
Manfred Weber, kot kandidat ELS/EPP najverjetnejši bodoči predsednik Evropske komisije, o čemer bomo volivci ...
(0)
pred 5 dnevi
Anžetu Logarju, kandidatu SDS za župana ...
Naj se "globoka država" še tako trudi, se v zadnjih dneh povečuje javna podpora dr.Anžetu Logarju, kandidatu ...
(0)
Nov 07, 2018
Janez Janša v Helsinkih: "Obramba osnovnih ...
Prvi dan kongresa Evropske ljudske stranke v Helsinkih je zaznamoval tudi govor Janeza Janše, predsednika ...
(2)
Nov 06, 2018
Tudi SLS bo podprla Manfreda Webra
 SLS letošnji Kongres Evropske ljudske stranke (EPP), ki bo potekal od 7. do 8. 11., vidi kot izjemno ...
(0)