SI

stane granda

Še vemo zakaj smo se osamosvojili?

kronika

PU Celje: »Oropali Sintalovo vozilo za prevoz denarja«

aktiva varovanje

Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od izginulega milijona EUR, preko samomorov, do spornega prevzema Varnosti Maribor

romana tomc

Komentar

Romana Tomc: Vladni predlogi sprememb pokojninske zakonodaje so finančno nevzdržni in škodljivi

Humanost in solidarnost soboških obrtnikov pri obnovi hiše za materinski dom

Ob svetovnem dnevu hrane EU poslanec Franc Bogovič izpostavil nujo odprave podhranjenosti in prekomerne debelosti otrok

Bruselj, 16. oktober 2019 - Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob današnji obeležitvi Svetovnega dneva hrane izpostavlja nujo po odpravljanju tako podhranjenosti otrok kot nezdravih prehrambnih navad pri otrocih in mladostnikih, ki vodijo v debelost. Njegova celotna poslanica je podana v nadaljevanju: “Poleg vode je hrana osnova za naše življenje. Ni pa nujno, da je vsa hrana tudi osnova za zdravo življenje. Daleč od tega. Če želimo živeti zdravo, mora biti naš jedilnik čimbolj raznolik in vključevati vse vrste zdravih hranil, tako živalskega kot rastlinskega izvora, poleg vsega ostalega. Žal pa dandanes število ljudi z nezdravim načinom življenja strmo narašča. Če to na nek način še lahko razumemo pri populaciji odraslih ljudi, ki so sami odgovorni za posledice svojih (slabih in nezdravih) odločitev, pa je to toliko bolj težko razumeti pri otrocih in mladostnikih, za način prehranjevanja katerih so odgovorni njihovi starši. Trendi so namreč zaskrbljujoči. Debelost pri otrocih in mladostnikih med 5. in 19. letom starosti se je v zadnjih 20 letih praktično podvojila. Po podatkih UNICEF-a je zaradi posledic nezdravih prehrambnih navad skoraj 20 % otrok in mladostnikov po svetu predebelih, medtem ko je na drugi strani okrog 540 milijonov otrok, mlajših od 5 let, podhranjenih. Milijoni otrok po svetu jedo bodisi premalo hrane, bodisi preveč nezdrave hrane, zato morajo predvsem nacionalni prehrambni sistemi postaviti prehrano otrok in mladostnikov v središče svojih aktivnosti. Izboljšati je treba predvsem dostopnost do zdrave in lokalno pridelane hrane ter okrepiti izobraževalno aktivnost te populacije glede zdrave oz. nezdrave hrane. S predstavniki Organizacije za kmetijstvo in hrano pri Združenih narodih (FAO) sem zato že pričel z aktivnostmi, v okviru katerih bi prenesli idejo Pametnih vasi tudi v države v razvoju, predvsem v Afriki, in jim tako pomagali z vzpostavljanjem pogojev za ohranjanje življenja na podeželju, da bodo znali sami pridelati dovolj hrane za svoje preživetje in tako krepiti lokalne prehrambne verige, ter s tem tudi ostajali na svojem podeželju.   Prekomerno izseljevanje s podeželja v mesta je namreč eden ključnih razlogov za podhranjenost otrok, ki tam večinoma životarijo in se prehranjujejo s ceneno pridelano hrano dvomljivega izvora in kakovosti, do kateri imajo dostop v teh mestih. V kolikor sploh imajo dostop do nje, seveda.”

Več

Bruxelles: Makedonija z dolgim nosom iz Evropske prestolnice - z začetkom predpristopnih pogajanj ne bo nič

V torek je Predsedstvo in Svet  EU, ki ga vodi Finska, umaknil priporočilo  za začetek pristopnih pogajanj  za članstvo v Evropsko unijo za Makedonijo in AlbanijoEvropska prestolnica Bruxelles ni kraj z »zlatimi« črkami zapisan v zgodovino Makedonskega naroda.      Svet EU Vse, kar so pričakovali, želeli, svetovali ali izsiljevali, so naredili z namenom pogajanja za vstop Makedonije v Evropske  ekonomske, politične in vojaške integracije. Veste zakaj? Zato, ker vse kaj so počeli, so počeli s figo v žepu. Poznaš sebe in veš, da samo s prilagajanjem v skladu z  tehnicističnimi merili dosežeš veliko, vse pa zagotovo nikdar. To se je zgodilo z Makedonijo. Niso znali, niso mogli, tudi zmogli ne, biti pristni, biti oni, takšni kot so. Namesto tega so izbrali napačno, škodljivo, samouničujočo politiko do lastnega naroda. Zato so jo (in jo bodo) odnesli še hujše kot so pričakovali. Ne da ne bodo dobili datum začetka predpristopnih pogajanj, celo so vzeli, povlekli nazaj  priporočila nazaj, ki so jih dobili junija o morebitnem začetku predpristopnih pogajanj za vstop  Albanije in Makedonije v Evropsko unijo. S tem  se tudi pove, da taista priporočila ne bodo imela nobeno težo  v nadaljnjih postopkih ob morebitnem pogajalskem procesu. Kot navajajo nekateri belgijski mediji, sta poleg Francije proti začetku predpristopnih pogajanj tudi Danska in Nizozemska. Kako naprej? Težko. Do sedaj se je zgodilo največ tega, kar se ne bi smelo niti v sanjah. Najhujših. V želji, da ugodi silam in stanjem, ki nimajo nič skupnega z normalnostjo države, je Vlada Zorana Zaeva uničevala sistematično in nevednosti in neumnosti vse pomembne dejavnike v državi, ki bi bili lahko področja o katerih se odloča, kadar se odloča o usodi države. Odločilno vprašanje poleg nekih formalnih, za lase privlečenih, je vprašanje korupcije v državi. Tej korupciji lahko rečemo  »polnovredna« sistemska in sistematična. Korupcija, ki je zažrta v vse pore družbe, v vse pore aparata, ki se imenuje država, kjer se za navadno »prejemanje«  pisarniške kljuke v provinci kasira določena tarifa. Ni ga področja, kjer ne bi mogli srečati korupcijska dejanja in rizike. Da se cela mesta vodijo na klasičen mafijski in podkupovalni sistem «zaščite« je jasno kot beli dan sredi Jeruzalema. Ta gospa »korupcija« v državi z nesrečno usodo kljub odličnim ljudem, je v zelo »blizkem« sorodstvu s klientelizmom in nepotizmom. Država, kjer predsednik Vlade prakticira vse prvine prej omenjenih »sorodnih« sestavin, ne more in ne sme v EU sestavo, preden ne opravi dolgotrajno očiščevalno terapijo. Drugo boleče področje, ki ga je razbolel do metastaz, je tako imenovana izguba suverenosti.  Makedoniji se je to zgodilo. Prvič v odnosih z Grčijo. Po dolgoletni blokadi s strani Grčije, sta se »Vladi« Grčije in Makedonije dobili na Prespanskem jezeru in prvič je Makedonska vlada brez legitimacije lastnega naroda izdala državo in narod, in iz »fundamenta« potegnila glavno »opeko,« na kateri  sloni samobitnost naroda in suverenosti države, to je  sprememba imena. Garancije ni, da se ne bodo pojavile nove oblike izsiljevanja ali zaviranja procesov. Drugo področje izgube suverenosti je meddržavni  dogovor z Bolgarijo. S tem meddržavnim dogovorom se Zaev kapitulantsko  podredi dogovoru z bolgarskim  predsednikom o revidiranju zgodovine makedonskega naroda, oziroma s floskulo, da sta oba naroda dejansko podobne ali enake usode ter da so dogodki iz zgodovine enega naroda, tudi del zgodovine drugega naroda, seveda enosmerno, njim v prid, Makedoniji pa samo v škodo. Tudi da sta jezika dva elementa enega istega. Ko se je nekdo pozanimal, ali ni to želela Evropa spremembo imena za začetek, pa so dobili odgovor, da je to bil pogoj lokalnih (regionalnih) igralcev  na  politični sceni, kot sta  Grčija in Bolgarija, sicer pa to ni pogoj »conditio sine qua  non«.   Suverenost in svoboda nimata cene, s katero bi lahko trgovali in pričakovali primerno plačilo. Tretje področje kjer je Makedonija izgubila in nič dobila, je bilingvizacija  države. Uvajanje albanskega jezika kot drugi jezik na celotnem območju države. S tem je izvedla redefiniranje države v še enem elementu državnosti. Beneška komisija, ki so ji zaupane presoje v tovrstnih primerih, je ocenila kot  nepotrebno, nekoristno celo  nesmiselno glede na učinke, ki jih proizvaja kot je status enega od dveh jezikov za manjšinskega. O finančnem dejavniku ter  administrativnem nesmislu in primerne zastopanosti ter razvodenitve še tistega  malo veznega tkiva v delovanju prava na celotnem območju njihove države. Paralela s Slovenijo daje zanimivo sliko. Makedonija je padla na vseh omenjenih področjih in ne more nikamor, zaradi prežetosti z omenjenimi anomalijami v državi. V Sloveniji pa vse, kar je bilo  do sedaj narejenega z nezmanjšano hitrostjo uničuje in razgrajuje s strani  Vlade in predsednika, ki je svetonazorsko blizu makedonskemu predsedniku vlade. Celo tako daleč lahko gremo, da lahko rečemo, da so slovenski predstavniki, ki delujejo v Makedoniji, med glavnimi »kreatorji« neuspeha, ki smo mu priča danes. Posledice so  lahko dolgotrajne in težke. Za začetek za prvi korak k streznitvi in terapiji je odstop in umik Zaeva ter začetek saniranja posledic  njegovega političnega » salto mortale«. Bomo priča temu? Kmalu? Ostaja da vidimo kako bo. Mora se zgoditi. Pričakujmo! Opazujmo! Dočakajmo. Vane K. Tegov

Več

Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke Mure povezuje slovensko in avstrijsko Radgono

Bila je nedelja, 12. oktobra 1969. leta, ko sta takratni jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito in predsednik republike Avstrije Franz Jonas odprla novozgrajeni betonski most na reki Muri, ki je povezoval Gornjo Radgono in Bad Radkersburg. V titem času je šlo za izjemno pomembno pridobitev, ne toliko zaradi tega, ker je betonski most zamenja pontonskega, ki so ga 1952. leta postavile enote britanske vojske, temveč zato, ker je odprtje mostu, poimenovaega Most prijateljstva, načel železno zaveso, ki je komunistično Jugoslavijo delila od demokratične Evrope. In to v času, ko je sovjetski vojaški škorenj teptal svoboščine prebivalcev Češkoslovaške. Most je imel tudi močan simbolni pomen pri razvijanju gospodarskih, družbenih in kulturnih vezi med obema Radgonama, ki sta v času avstro Ogrske bili praktično eno mesto. Radgonski most čez reko Muro upravičeno nosi naziv most prijateljstva Ob polstoletnem jubileju, kar je bil most odprt, so na njem pripravili prisrčno slovesnost, na kateri sta zbrane nagovorila deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer in slovenski zunanji minister dr. Miro Cerar.  Schützenhöfer je poudaril, "da je naša naloga mladim generacijam povedati, da mir in svoboda nista nekaj samoumevnega, da se je treba zanju dnevno truditi, da bodo lahko tudi mladi nekoč živeli skupaj, drug z drugim, zato se moramo vsi truditi za ohranitev svobode, miru in blaginje." Ob tem je zbrane spomnil na junijsko osamosvojitveno vojno 1991, ko je bil most prijateljstva "priča" brutalnemu in krvavemu napadu enot agresorske JLA na Gornjo Radgono, pa tudi na to, da sta bili Avstrija in Nemčija praktično prvi, ki sta priznali novonastalo državo Slovenijo.  Miro Cerar je spomnil na povezovalni pomen Mostu prijateljstva: "Ta most povezuje dve mesti, dve državi, dve kulturi, dva jezika in na simbolni ravni predstavlja tudi prijateljsko povezavo med dvema sosednjima državama – Slovenijo in Avstrijo." Ob tem je poudaril, da sta tako Slovenija kot Avstrija članici EU in schengenskega območja, s čimer je "zabrisana" fizična meja med državama. Zato se moramo "vsi potruditi, da bo tako tudi ostalo, storiti vse, da se bo duh schengena ohranil, da tudi kontrole na meji ne bodo potrebne, ter da bodo lahko ljudje res prosto prehajali čez mejo in se družili," je še dejal Cerar, ki je v posebni izjavi po koncu slovesnosti jasno povedal, da bo Slovenija pri vstopanju Hrvaške v schengensko območje dosledno vztrajala na hrvaškem udejanjanju vseh zahtev Slovenije in EU držav. Sicer pa Miro Cerar pričakuje nadaljnje korake k uresničevanju pravic slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem in izboljšanje dialoga z novo zvezno vlado. Z avstrijsko Štajersko opravi namreč Slovenija največ blagovne menjave med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami, leta 2018 se je menjava povečala na 1,3 milijarde evrov. Gornja Radgona in Bad Radkersburg sta v zanjih letih okrepila sodelovanje, uresničuje se kopica projektov, podprtih z evropskimi sredstvi. Prav zdaj sta vključeni tudi v projekt Sodelovanje mest 2, v katerem je 24 srednjeevropskih mest. Župana obeh Radgon, Stanislav Rojko in Heinrich Schmidlechner, ki sta tudi spregovorila na slovesnosti, želita sodelovanje še okrepiti, na obeh straneh si želijo nove povezave, med katerimi so pohodniški, železniški in cestni ter železniški most. Avstrijske deželne in državne oblasti podpirajo izgranjo železniškega mostu, s čimer bi se tudi ta del Pomurja povezal z đelezniškim omređjem Avstrije, kar bi nadvse ugidno vplivalo na gospodarski razcvet, zlasti na področju turizma. "In ta most si obe Radgoni zaslužita," je bil odločen radgonski župan Stanislav Rojko in ob tem spomnil na prispevek Radgončaov pri osamosvojitvemi vojni 1991. Ob koncu slovesnosti je 50 učencev ljudske šole Bad Radkersburga in osnovne šole Gornja Radgona v zrak spustilo 50 balonov za 50 let mostu prijateljstva. 

Več

Franc Bogovič: Čas zbijanja vicev je mimo, gospod Šarec, začnite z delom!

Bruselj, Ljubljana – 8. oktober 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je odzval na danes objavljeno letno poročilo Računskega sodišča EU. "Ta žal zgolj potrjuje to, kar smo številni člani odbora Evropskega parlamenta (EP) za regionalni razvoj (REGI) izpostavljali v celotnem prejšnjem mandatu, in sicer, da je tako na strani Evropske komisije kot držav članic EU bistveno premalo aktivnosti za pospeševanje črpanja sredstev strukturnih skladov EU. To so nam nenazadnje priznali tudi predstavniki Evropske komisije na enem prvih sestankov odbora REGI« v odzivu navaja Bogovič.  24,2 % počrpanih EU sredstev v Sloveniji v petih letih trenutne finančne perspektive, ob trenutnem razsulu na pristojni Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), po Bogovičem mnenju žal ni nobeno presenečenje. »Bistveno bolj me skrbi, da ob takšni dinamiki črpanja enostavno ne bomo porabili vseh sredstev, ki jih imamo na voljo. Takšen rezultat je po moji oceni posledica nerazumevanja pomena evropske kohezijske politike in politike regionalnega razvoja s strani trenutne vlade in prejšnjih dveh, ki so s popolnoma zgrešeno strategijo pametne specializacije postavile trhle temelje za črpanje teh sredstev. Ob tem, ko številne občine čakajo v vrstah s svojimi pripravljenimi infrastrukturnimi projekti, do katerih pa zaradi usmerjenosti Vlade RS v t. i. »mehke vsebine«, ki se večinoma financirajo iz strukturnih skladov EU, ne morejo dostopati, je se človek resnično vpraša, kdo je tu nor,« je kritičen Bogovič.   Aktualni podatki se lahko primerjajo s finančno perspektivo EU 2014-2020, ko je bilo črpanje v primerljivem obdobju višje skoraj za 10 odstotnih točk (33,4 %). »A tudi ta odstotek črpanja se v nadaljevanju ne bi povišal, če ne bi bilo ustrezne reakcije Vlade RS pod vodstvom Janeza Janše, v kateri sem kot minister za kmetijstvo in okolje sodeloval tudi sam, ko smo z Evropsko komisijo najprej izpogajali dodatna sredstva in prenesli evropska sredstva iz nerealnih oz. neizvedljivih projektov na tiste, ki so imeli projekte pripravljene za izvedbo. Delovali smo sistematično, operativno in učinkovito, česar pa žal ne morem reči za vse 3 vlade, ki so nas nasledile. Ali lahko kaj podobnega pričakujemo od aktualne vlade? Odgovori si naj vsak sam,« še pravi Bogovič  Črpanje EU sredstev bi po mnenju Bogoviča morala biti ena ključnih prednostnih nalog Vlade RS, nad katero bi moral bdeti sam predsednik vlade. Seveda s podporo strokovnega in operativnega ministra ter ustrezno kadrovsko zasedbo, ki bi vedela, kaj dela. »Žal pa so to očitno zgolj pobožne želje, saj je funkcija ministra za razvoj in kohezijo v aktualni vladi očitno rezervirana kot odlagališče nekompetentnih kadrov ene izmed koalicijskih strank, ki bi raje razmetavala z davkoplačevalskimi milijoni za nesmiseln referendum o financiranju zasebnih šol in letalske povezave ter se udinjala slovenskim gradbenim tajkunom pri blokiranju gradnje 2. cevi karavanškega predora, namesto, da bi se resno lotila problematike črpanja evropskih sredstev, ki so za Sloveniji izredno pomembna razvojna sredstva,« še kritično meni Bogovič   Slabo črpanje sredstev v aktualnem obdobju je po njegovem mnenju tudi slaba popotnica za bodočo finančno perspektivo 2021-2027, ki se trenutno sprejema v Evropskem parlamentu. »Zagovorniki ohranitve sredstev za kohezijo na trenutni ravni smo namreč deležni očitkov, zakaj se borimo za več denarja, če še tega, kar imamo na voljo, ne znamo počrpati. Zato pozivam vlado, na čelu s predsednikom Vlade RS Marjanom Šarcem, da se zresni in črpanje evropskih sredstev uvrsti med strateške prioritete, pri čemer naj končno začne poslušati potrebe slovenskih občin. Čas zbijanja vicev je mimo, gospod Šarec, začnite z delom!,« vlado poziva Bogo

Več

Celje - Singen: 30 let plodnega sodelovanja med mestoma - izraz človeške in kulturne pripadnosti materi Evropi

Mesti Celje in Singen, ki leži ob Bodenskem jezeru, sta leta 1989 prvič podpisali partnersko pogodbo. Že 30 let nas druži iskreno prijateljstvo,  ki je povezalo mnoge prebivalce obeh mest, predvsem na področju kulture, šolstva, rdečega križa in gasilstva. Danes je dolgoletno prijateljstvo že drugič dobilo korenine, saj sta župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in nadžupan mesta Singen Bernd Häusler v Mestnem parku posadila lipo, drevo ki simbolizira druženje, pogovori, odločanje, sodelovanje. Naj traja in raste kot bo ta lipa prijateljstva med Singnom in Celjem. Mesti  negujeta dolgoletno, letos jubilejno 30 leto prijateljevanja, sodelovanja in plemenitenje kulturnih in medčloveških odnosov. Izmenjujeta dobre prakse. Prijatelji se učijo drug od drugega, se dopolnjujejo in se tega veselijo. Nastalo je še v času nekdanje skupne države, pravi zagon pa po osamosvojitvi Slovenije. Mesti sta si  v oporo v dobrem in slabem. Tudi v najtežjih trenutkih, ob naravnih nesrečah, kot so poplave ali bližin vojnih viher ter posledic kot so begunci iz teh območij v Sloveniji. Vse to je utrjevalo in obdržalo te vezi, ki so  postale zelo močne in neomajne. Kot rečeno, obe mesti sta naravnani trajnostno, kar pomeni da polagata veliko pozornost zdravemu življenjskemu okolju in posledično temu skrbi za  varno življenje  in   ekološko ozaveščanje občanov. Vse to zahteva tudi temu primerne infrastrukturne posege ki ustvarjajo pogoje za to. Tukaj  sta mesti, lahko bi rekli, na isti valovni  dolžini. Oboji si želijo čim več Celja v Singnu in čim več Singna v Celju. Prenekateri od začetnikov tega sodelovanja so vložili dobršen del svojega znanja ter ostalih potencialov. So rasli s tem sodelovanjem ki  traja. Da se največ dogaja in se opazijo največji doseženi rezultati prav na področju kulture in gasilstva pa ni samo po sebi umevno. Temelji na mentalni in kulturni sorodnosti, na koncu koncev tudi istemu prostoru, alpskem iz srednjeevropskemu  prostoru. Ko smo skupaj in na razen smo enaki. Evropski v vseh ozirih. Ob tej lepi,   30 obletnici sodelovanja med mestoma  prihaja tudi do menjave generacij ljudi ki so začeli vodili, krepili in utrdili do sedaj najvišjo doseženo  ravensodelovanja. Kor sta v šali povedala oba nadžupan Singna, Bernd Häusler in župan Celja, Bojan Šrot, da sta prav ta dva garancija za tako dobrega sodelovanja, prvi skoraj dvajset let, drugi pa nekaj čez dvajset let,  prav nasprotno izkušnjo imajo  Singenčani z Italijansko Piacenzo, ko nikoli natančno ne vedo kateri župan pride v SingenProgram na sami slavnostni akademiji so ustvarjali eni in drugi, pripadniki več generacij, tudi zato je garancija da bodo to sodelovanje  doživljale kor svoj tudi bodoče genracije  in kdo  bo njih dočakal v Italiji. Če dalo šalo na stran, pa lahko z gotovostjo rečemo da dušo tega sodelovanja dajejo ljudje iz Celja in Singna, ki soustvajajo utrip  in dajejo vsebino življenja v obeh mestih. Sodelovanje naj  traja še naprej, naj bogati in plemeniti življenje v obeh mestih, dela iz meščanov obeh mest dobre ljudi in prijatelje,  ki bodo zgled drugim kako to prav naši mesti to zmoreta! Vane K. Tegov

Več

Franc Bogovič: Kandidat za kmetijskega komisarja Wojciechowski si zasluži rdeči karton!

Bruselj, 1. oktober 2019 - Članom odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), katerega član je tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), se je danes popoldne predstavil kandidat za evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljak  Janusz Wojciechowski, ki pa tako v svoji predstavitvi kot odgovorih nikakor ni bil prepričljiv in ni jasno predstavil svoje vizije evropskega kmetijstva.Bogovič je po koncu zaslišanja povedal: »Nad predstavitvijo in odgovori g. Wojciechowskega sem izjemno razočaran, saj v treh urah, kolikor je trajalo zaslišanje, ni predstavil niti enega konkretnega predloga, kako bo poskrbel za svetlejšo prihodnost evropskih kmetov. Površinsko naslavljanje problematike, da moramo narediti več na tem in onem področju, pač ni dovolj! Od kandidata za evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja pričakujem konkreten načrt, kako se bo lotil problematike praznjenja evropskega podeželja, kako bo spodbudil generacijsko obnovo evropskih kmetov, na kakšen način se bo spopadel z izzivi, ki jih evropskim kmetom prinašajo nekateri trgovinski sporazumi, kot je npr. EU-Mercosur, kako bo okrepil vlogo manjših in srednje velikih družinskih kmetij, idr.« Bogovič je bil še posebej razočaran nad njegovo zadržanostjo do predloga reforme SKP, ki jo je predlagal aktualni komisar za kmetijstvo Phil Hogan, in ki podaja jasno zavezanost modernizaciji in digitalizaciji evropskega podeželja ter s tem Pametnim vasem, za kar sta se tako Bogovič kot Hogan osebno prizadevala. »Slovenski in evropski kmetje potrebujejo jasnega in odločnega komisarja, ki se bo pripravljen boriti za njihove interese, tako znotraj Evropske komisije kot navzven. Bojim se, da g. Wojciechowski ni pravi človek za ta položaj, zato pričakujem, da mu bodo koordinatorji odbora AGRI, ki sprejemajo odločitev o kandidatu, pokazali rdeč karton,« je bil kritičen Bogovič.

Več

Srečanje prevoznikov in njihovih družinskih članov: Slovenske prevoznike "ubija" nelojalna konkurenca iz vzhodne Evrope

V Slovenski Bistrici se je na tretjem vseslovenskem  srečanju zbralo okrog dva tisoč prevoznikov, ter njihovih družinskih članov in zaposlenih, ki sta ga pripravili Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Sekcija za cestni transport pri Gospodarski zbornici Slovenije, gostitelj pa slovenjebistriški prevoznik Danijel Fijavž. Da sodi sektor prevozništvo blaga in ljudi ter špedicije med najpomembnejše gospodarske panoge, ki zaposljuje kakih 60 tisoč delavcev, ki domačemu družbenemu proizvodu pa prispeva kake tri odstotke, so potrdili tudi obrazi pomembnežev državnega vrha, dva ministra in predsednik Državnega zbora, da o evropski komisarki za promet ne izgubljamo besed.  Tudi uvodničarji so v svojih nagovorih izpostavili, da je prevozništvo močna gospodarska panoga, zato si želijo, da bi se razmere še izboljšale. Slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar je poudaril, da je ob njihovem aluminjsko - gospodarskem gigantu Impolu še veliko gospodarskih subjektov s področja gozdarstva, kmetijstva in vinogradništva, prav vsi pa potrebujejo prevozniške storitve. Gostitelj srečanja, prevoznik Daniel Fijavž, pa je menil, da je prevozništvo sicer naporna dejavnost, a jo opravljajo s strastjo. Po njegovem so prevozniki iz posebnega testa. Danijel Fijavž Boris Doblekar, poslanec SDS v DZ in član parlamentarne komisije za infrastrukturo, pričakuje, da bo oblast v nakjrajšem času poskrbela za ukrepe, ki bodo okrepili konkurenčno sposobnost slovenskih prevoznikov. Boris Doblekar, poslanec SDS v DZ Tudi Peter Piše, avtoprevoznik, podpredsednik OZS in predsednik sekcije avtoprevoznikov pri OZS, je zbrane spomnil na številne probleme, s katerimi se srečujejo slovenski prevozniki. Zadnji, zaradi katerega od resorne ministrice in  slovenske vlade pričakujejo, da bodo našli ustrezne sistemske rešitve.  Peter Pišek, predsednik sekcije prevoznikov pri OZS Zakon naj bi bil že v pripravi, dodaja Robert Sever iz sekcije za promet pri GZS. Po medresosrskem usklajevanju naj bi ga še jeseni poslali v odločanje poslancem DZ. Robert Sever GZS Da gre za razvojno propulzivno gospodarsko dejavnost, pričajo tudi statistični podatki:v zadnjih letih število zaposlenih v prevozniškem sektorju povečalo za 13 odstotkov, rast izvoza izdelkov pa kar 16 odstotkov. Čeprav so bili že doslej zelo uspešni, naj slovenski prevozniki še bolje izkoriščajo možnosti pridobitve EU finančnih sredstev za obnovo svojega voznega parka, je bilo sporočilo evropske komisarke za promet Bulčeve. 

Več

Knjiga Pametne vasi v EU in drugje

Knjigo Pametne vasi v EU in drugje (ang.: Smart Villages in EU and Beyond), ki je pri založbi Emerald izšla junija 2019, sta na nedavni konferenci »Pametne vasi – ključ za razvoj podeželja« predstavila so-avtor in so-urednik György Mudri ter evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je skupaj z nekdanjim poslanskim kolegom Tiborjem Szanyijem zanjo spisal uvodne besede. Konferenca je pretekli teden potekala v Kopru organizaciji Laboratorija za telekomunikacije (LTFE) ljubljanske Univerze za elektrotehniko. Knjiga prikazuje nabor ukrepov na tematiko pametnih vasi ter najpomembnejših povezanih področij s teoretičnega in praktičnega vidika ter predstavlja poglobljeno raziskavo koncepta pametnih vasi v mednarodnem merilu. Služi kot nepogrešljiv vir informacij za raziskovalce, študente, voditelje politik ter vse deležnike, ki sodelujejo pri upravljanju podeželskih območij. Pomemben prispevek predstavlja tudi slovenski vidik in zbor uspehov s področja, ki jih v knjigi predstavljajo sodelavci iz LTFE Veronika Zavratnik, Andrej Kos in dr. Emilija Stojmenova Duh. Mudri se je ob izdaji zahvalil sodelavcem, ki so pomembno prispevali k izdaji knjige ter vsem, ki so v minulih letih poskrbeli, da je pojem pametne vasi zaživel. Pri tem ni izpostavil samo akterjev v Bruslju, ampak ljudi iz celotne Evropske unije, in kot izraženo v naslovu knjige, tudi tistih izven njenih meja: »Že pred časom sem imel vizijo, da zberem najsodobnejše znanje na področju pametnih vasi. Poleg nasvetov glede celostnega političnega pristopa knjiga naslavlja tudi nove izzive na lokalni ravni, kot so trajnostno-razvojni elementi, projekti LEADER, precizno kmetijstvo, energetska raznovrstnost ter majhna in srednje velika podjetja. Vesel sem, da smo podrobno opisali tudi več uspešnih slovenskih projektov. Kljub velikemu številu strokovnjakov, strokovnih sodelavcev, akademikov in politikov, je jasno, da se vsi vedno ne strinjamo glede vseh teoretičnih in praktičnih pogledov. Obstaja več pristopov. Za nekatere je skupnostni pristop pomembnejši, medtem ko drugi npr. izpostavljajo socialne vidike proizvodnje hrane. Osebno verjamem v potencial digitalnih tehnologij v kmetijsko-živilskem sektorju in ostalih investicijah.« Bogovič se je Mudriju zahvalil za odlično sodelovanje v Evropskem parlamentu, kjer je slednji v preteklem mandatu deloval kot ožji sodelavec madžarskega poslanca Tiborja Szanyia, s katerim je Bogovič v Evropskem parlamentu odprl pobudo o pametnih vaseh. Ob tem je izpostavil velik pomen knjige kot pomoč državam članicam pri implementaciji operativnih programov, ki bodo v prihodnjem programskem obdobju EU morali upoštevati financiranje projektov pametnih vasi: »Knjiga pokriva velik spekter priložnosti, ki se bodo lahko v prihodnji finančni perspektivi financirali iz sredstev EU. Trenutno smo že zagotovili sredstva v Evropskem skladu za regionalni razvoj, na voljo pa bodo tudi prek Horizon2020, v Skladu za razvoj podeželja ter drugje. Na državah članicah je, da oblikujejo strategije, ki bodo znale ta sredstva izkoristiti za ponoven razcvet podeželja. Knjiga, ki jo danes predstavljamo, je lahko pri tem v veliko pomoč.« 

Več

SDS: «Prihodnost Slovenije odvisna od digitalne preobrazbe!«

Danes je v Celju ob robu dogajanj na Mednarodnem obrtnem sejmu potekala novinarska konferenca, na kateri so Janez Janša, predsednik SDS, Franc Breznik poslanec SDS ter Mitja Glavnik  (Kriptovalute.si) in Peter Trček (Low Coins, predsednik Blockchain Think Tank Slovenia)  predstavili resolucijo o digitalni preobrazbi Slovenije, ki so jo pripravili skupaj s strokovnjaki področja tehnologije veriženja podatkovnih blokov.   S to resolucijo  se želi doseči to,  da se Slovenijo  postavi v osrčje razvoja digitalizacije Predlagatelji  verjamejo, da  bi lahko na podlagi predstavljene resolucije poskrbi za uspešno in humano digitalno prihodnost. Vladi RS obenem priporočamo, da digitalizacijo vključi med prednostne naloge predsedovanja Svetu EU v letu 2021. Sami  predstavniki vlade to razumejo, se jim zdi rešitev ki je na mestu ne želijo pa za enkrat biti sopodpisniki le te. Področje digitalizacije je eno od področij kjer bi Slovenija naredila preboj. Slovenija ima potenciale, znanja in vse potrebno da se to zgodi. Po besedah Janeza Janše  je »Slovenija bila pred leti z nekaterimi start-up podjetji v svetovni špici, potem pa je ta zagon nekoliko zamrl in zdaj precej »capljamo« za drugimi.« Znano je da še dan danes obstoja strah , oziroma bolj negativni prizvok ko se omenja digitalizacija , češ da je to nekaj skrivnostnega, ki mnogokrat uide nadzoru. Včasih se je družba dalo nadzorovati z ne dopuščanjem razvoja na področju kompjuterizacije in digitalizacije na prenekaterem področju. Znana je zgodba iz '80. let, ko slovenski mladinci pisali Milki Planinc,  takratni predsednici ZIS (Naziv za Vlado v bivši državi), da ja dovoli uvoz  računalnikov, To se je kasneje zgodilo, seveda z omejitvami, pa vendarle. Današnjo družbo zavirati ali ne dopuščati njen napredek na tem področju, si težko predstavljamo.  Digitalizacija  je tako vseprisotna in potrebna, da tisti, ki se zoperstavlja temu, zapravlja ugled in bodočnost svojim državljanom. Digitalizacija bi postavila našo državo med napredne, saj bi z njo in s tehnologijo veriženja podatkov Slovenija lahko doprinesla ogromen napredek EU. Po mnenju Janše bi lahko s pomočjo nove blockchain tehnologije »vzpostavili veliko večji red tudi v zdravstvu, kjer vsi vemo, da je sedaj velika kriza. Z uporabo teh sredstev bi omogočili večjo varnost in učinkovitost.« Janez Janša je ob tem povedal, da smo resolucijo poslali vsem poslanskim skupinam, vendar je ob tem koalicija takoj dejala, da dokumenta ne bodo podpisali, ga pa bodo verjetno podprli. »Ta resolucija je odprta za kakršnekoli predloge, kdorkoli lahko še kaj predlaga, za sprejetje pa se potrebuje večina. Naj bo to nacionalna odločitev, ki bo omogočila, da Slovenija »ulovi« druge države oz. jih celo vodi na nekaterih področjih. Besedilo resolucije pa najdete tukaj:  https://www.sds.si/sites/default/files/Resolucija_digitalna%20preobrazba_110919_1.pdf V kolikor bo znanje ovirano z birokratskimi postopki in ovirami, to znanja ne bo čakalo da se »vremena kranjcem zjasnijo«, bo odšlo drugam. Zato je nujno da se za uspešno digitalizacijo družbe ustvarijo pogoji doma. Franc Breznik,  poslanec in  koordinator delovnega telesa za pripravo resolucije o digitalizacije družbe , je  med drugim dejal, da je »prva modrost IT strokovnjakov to, da je digitalizacija kot dihanje. Torej, če bomo prenehali z njenim razvojem, bomo nekonkurenčni.« Poudaril je, da v SDS spremljamo vse tehnologije in procese 4. industrijske revolucije, od mehatronike, elektronike, elektromobilnosti, razvoja pametnih vasi in mest ipd., in da sinergije te tehnologije potrebujejo platformo. »Država se mora preobraziti, zato nujno potrebujemo platformo, ki bo temeljila na blockchain tehnologij. Nato je svoj pogled na resolucijo predstavil Peter Trček, ki je tudi predsednik Blockchain Think Thank Slovenia. Trček je še poudaril, da ima Slovenija zelo dober temelj za razvoj te tehnologije, »vendar bi bili lahko na tem področju še uspešnejši, saj nam nekatere države, kot sta Malta in Estonija že jemljeta vso pozornost.« Sicer pa če se, se vedno zatakne pri prožnosti in zamujeni priložnosti. Prav je enkrat da pri teh stvareh ujamemo vlak, pa ne samo ujeti ampak tudi prevzeti »lokomotivo » razvoja na tem področju. Ali smo dovolj modri, preudarni in sočasno dovolj hitri, to ne sme biti vprašanje , ja ali ne, ampak ali smo dovolj hitri. Po mnenju Janše bi lahko s pomočjo nove blockchain tehnologije »vzpostavili veliko večji red tudi v zdravstvu, kjer vsi vemo, da je sedaj velika kriza. Z uporabo teh sredstev bi omogočili večjo varnost in učinkovitost.« Janez Janša je ob tem povedal, da smo resolucijo poslali vsem poslanskim skupinam, vendar je ob tem koalicija takoj dejala, da dokumenta ne bodo podpisali, ga pa bodo verjetno podprli. »Ta resolucija je odprta za kakršnekoli predloge, kdorkoli lahko še kaj predlaga, za sprejetje pa se potrebuje večina. Naj bo to nacionalna odločitev, ki bo omogočila, da Slovenija »ulovi« druge države oz. jih celo vodi na nekaterih področjih.« Zaključil je s tem, da Slovenija potrebuje digitalno preobrazbo in znanje doma, »a da bo znanje ostalo doma, moramo za to ustvariti pogoje.« Poslanec SDS Franc Breznik je dejal, da smo pri pripravi resolucije želeli ustvariti besedilo, ki bo enostavno in ki bo vsebovalo najboljše predloge. Pri pripravi resolucije smo namreč sodelovali s strokovnjaki s področja tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Dejal je, da je »prva modrost IT strokovnjakov to, da je digitalizacija kot dihanje. Torej, če bomo prenehali z njenim razvojem, bomo nekonkurenčni.« Poudaril je, da v SDS spremljamo vse tehnologije in procese 4. industrijske revolucije, od mehatronike, elektronike, elektromobilnosti, razvoja pametnih vasi in mest ipd., in da sinergije te tehnologije potrebujejo platformo. »Država se mora preobraziti, zato nujno potrebujemo platformo, ki bo temeljila na blockchain tehnologiji,«je dejal poslanec SDS. Po njegovem mnenju lahko Slovenija z digitalno platformo zastavi dobre elemente za prihod številnih IT podjetij, ki bi nato pomenili temelj našega blagostanja. »To bi bila tudi edina prava garancija, da bodo postali izdelki »made in Slovenia« najbolj kvalitetni,« je poudaril Breznik in dodal: »Slovenija bi lahko postala nov evropski Singapur. To naj bo cilj slovenstva – high tech tehnologija, ki bo omogočila gospodarstvo z visoko vrednostjo,« je za konec poudaril Breznik. Mitja Glavnik iz podjetja Kriptovalute.si,  je izrazil zadovoljstvo, da je končno prišlo do »konkretnega dokumenta na področju blockchain tehnologije, ki ni le seznam želja, temveč uporabna resolucija, ki bi lahko omogočila napreden digitalni razvoj Slovenije«. »Ta resolucija ni političen projekt, temveč splošen projekt za Slovenijo in državljane. Razvoj digitalizacije je dejstvo, vprašanje je samo, v katerih državah bodo ustvarjeni boljši pogoji za podjetja,« je zaključil Glavnik in tudi on opozoril, da nas na področju digitalizacije, kjer je bila Slovenija paradni konj, že prehitevajo baltske države. Paradni konj ali poklapano kljuse, to ne sme biti Shakespearjeva dilema, ampak imperativ, seveda v prid paradnega konja na področju digitalizacije. V kolikor zamudimo digitalizacijo, smo zamudili veliko če že ne vse od tistega, kar našo državo dela razvito, napredno in prisotno v prostoru, kamor spada, v digitalno družbo evropskih  naprednih držav. Nadejamo si samo veliko zdrave pameti in preroškosti pri dovoljenju razvoja družbe v pravo in edino pametno smer razvoja in napredka. Vane K. Tegov

Več

Evropska unija

pred 11 urami
Bogovič: Brexit kot naravna nesreča. EU ...
Strasbourg, 22. oktober 2019 - Člani odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI), član katerega je tudi ...
(0)
pred 6 dnevi
Ob svetovnem dnevu hrane EU poslanec Franc ...
Bruselj, 16. oktober 2019 - Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob današnji obeležitvi Svetovnega dneva ...
(0)
Oct 16, 2019
Bruxelles: Makedonija z dolgim nosom iz Evropske ...
V torek je Predsedstvo in Svet  EU, ki ga vodi Finska, umaknil priporočilo  za začetek pristopnih pogajanj ...
(0)
Oct 12, 2019
Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke ...
Bila je nedelja, 12. oktobra 1969. leta, ko sta takratni jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito in ...
(0)
Oct 08, 2019
Franc Bogovič: Čas zbijanja vicev je mimo, ...
Bruselj, Ljubljana – 8. oktober 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je odzval na danes ...
(0)
Oct 06, 2019
Celje - Singen: 30 let plodnega sodelovanja med ...
Mesti Celje in Singen, ki leži ob Bodenskem jezeru, sta leta 1989 prvič podpisali partnersko pogodbo. Že 30 let nas ...
(0)
Oct 03, 2019
Vane K. Tegov: "Tam kjer večno sonce sije, tam ...
Tam, kot v svoji skladbi napisani pred 40 leti, poje hrvaški pevec Dado Topić, tam še vedno sonce sije, ...
(0)
Oct 01, 2019
Franc Bogovič: Kandidat za kmetijskega komisarja ...
Bruselj, 1. oktober 2019 - Članom odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), katerega ...
(0)
Sep 29, 2019
Srečanje prevoznikov in njihovih družinskih ...
V Slovenski Bistrici se je na tretjem vseslovenskem  srečanju zbralo okrog dva tisoč prevoznikov, ter njihovih ...
(0)
Sep 17, 2019
Knjiga Pametne vasi v EU in drugje
Knjigo Pametne vasi v EU in drugje (ang.: Smart Villages in EU and Beyond), ki je pri založbi Emerald ...
(0)
Sep 11, 2019
SDS: «Prihodnost Slovenije odvisna od digitalne ...
Danes je v Celju ob robu dogajanj na Mednarodnem obrtnem sejmu potekala novinarska konferenca, na kateri so Janez ...
(0)
Sep 08, 2019
So tihotapljenje ilegalnih migrantov preko ...
To, kar se je dogajalo sredi iztekajočega tedna na zeleni in še vedno šengenski meji med Sloveijo in ...
(0)