SI

Celje

Celje: Paviljon za prezentacijo arheologije v Celju prejemnik prestižne nagrade Evropske unije za kulturno dediščino

V ZR Nemčiji se obeta hud poraz socildemokratov na EU volitvah

Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. obeta kar dvojna “katastrofa”

PU Celje: Zaskrbljujoče stanje na cestah na območju Policijske uprave Celje«

Sreda v sredo

VIDEO: Sreda v sredo

Dr. Aleš Maver: Relativna zmaga članic Evropske ljudske stranke prinaša psihološki učinek za predčasne državnozborske volitve

Janez Janša

Foto: Janez Janša in dr. Milan Zver v Pomurju, na Štajerskem in Koroškem

Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. obeta kar dvojna “katastrofa”

Po aktualnih javnomnenjskih raziskavah, objavljenih v nemških medijih, se nemškim Socialdemokratom na volitvah v nedeljo 26.5. beta kar dvojna “katastrofa”, in sicer tako na evropskih kot v zvezni deželi (in mestu) Bremen. Na prvih bi naj namreč dosegli le 17% glasov in šele 3. mesto za CDU/CSU s 30% in Zelenimi z 19%. Na volitvah v sicer najmanjši zvezni državi Bremen pa bi naj prvič po 2. svetovni vojni izgubili primat, saj naj bi zbrali le 23% glasov, medtem ko bi jih CDU naj 28%. Oba napovedana izida pa bi lahko imela tudi resne posledice na zvezni ravni in ogrozila sedanjo veliko koalicijo.  Ker je ZR Nemčija najpomembnejša ključna gospodarska partnerica Slovenije, je seveda zelo relevantno, kako bodo v ZRN volili tudi na volitvah v Evropski parlament.   Po raziskavi opravljeni med 1900 vodilnimi poslovneži v ZRN, bi jih na volitvah v EP kar dobrih 40% podprlo CDU/CSU in s tem EPP.

Več

Dr. Aleš Maver: Relativna zmaga članic Evropske ljudske stranke prinaša psihološki učinek za predčasne državnozborske volitve

Tokratna oddaja Sreda v sredo s filozofom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je bila v celoti usmerjena v nedeljo, 26. maja, na volilni dan, ko bomo Slovenci odločali, katerih osem obrazov nas bo zastopalo v Evropskem parlamentu. Svoje kandidate ponuja 14 političnih strank in list. Da bo udeležba posredno tudi vplivala na izvolitev, je prepričan dr. Aleš Maver, čeprav sam ni prepričan, da bi stranke, članice Evropske ljudske stranke ponovile rezultat izpred petih let, ko so dobile pet od osmih mandatov. 

Več

Patricija Šulin: Odbor za kmetijstvo EP predlaga, da se nov sistem strateških načrtov SKP odloži do 2022

Po včerajšnjem prvem delu, danes objavljamo drugi del intervjuja s Patricijo Šulin,  evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Intervju je nastal pred dnevi v Goriških Brdih na javni razpravi, na kateri je govor tekel o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU. V katero smer gre Strateški načrt Skupne kmetijske politike na ravni EU? "Pripraviti ga mora vsaka država članica. Vključeval naj bi predloge posameznih držav članic, kako izpolniti splošne cilje Skupne kmetijske politike SKP in hkrati upoštevati lastne specifične potrebe. Vsak strateški načrt SKP bo morala predhodno odobriti Evropska komisija. Velika pozornost bo dana okolju in podnebju. Odbor za kmetijstvo v EP predlaga, da se nov sistem nacionalnih strateških načrtov odloži do leta 2022, da bi imeli države članice več časa za prilagoditev." Kaj prinaša kmetijska politika na področju okolja in podnebja? "Novi sistem „pogojenosti“ - vse dohodkovne podpore kmetom (in drugih plačil, vezanih na površino ali živali) bodo povezane z uporabo okolju in podnebju prijaznih kmetijskih praks. Države članice bodo morale vsaj 30 % svojega proračuna za razvoj podeželja nameniti ukrepom v zvezi z okoljem in podnebjem. Ekosheme - se financirajo iz nacionalnih sredstev za neposredna plačila. Obvezne so za države članice, ne pa za kmete. Najmaj 20% nesposrednih plačil bo namenjenih za eko-sheme." Ali obstaja posebna podpora za določene sektorje? "Določeni proizvodni sektorji v težavah bodo še naprej prejemali dodatno podporo za izboljšanje njihove konkurenčnosti, trajnosti ali kakovosti (v okviru sedanje SKP znana kot vezana dohodkovna podpora ali prostovoljna vezana podpora). Komisija predlaga, da se ohrani obstoječi seznam potencialno upravičenih sektorjev. Ta seznam zajema sektor sadja in zelenjave. Države članice bodo lahko do 3 % sredstev iz prvega stebra namenile za podporo sektorjem, ki ne sodijo med sektorje, ki že prejemajo podporo v okviru sektorskih programov." Kakšno bo administrativno breme za kmete? "Moralo bi biti manjše zaradi poenostavitev. Na primer: uprave držav članic bodo kmetom prihranile precej časa, saj bodo predhodno izpolnile njihove vloge za neposredno podporo in v največji možni meri vnesle najnovejše in zanesljive informacije, pri tem pa uporabile obstoječa orodja, kot je identifikacijski sistem za zemljišča. V okviru nove SKP bodo morale dati države članice kmetom na voljo sistem storitev kmetijskega svetovanja, ki bo pokrival številna vprašanja: zahteve in pogoji na ravni kmetij, ki izhajajo iz strateških načrtov SKP posameznih držav članic, zagotavljanje skladnosti z okoljsko zakonodajo o vodi, pesticidih, čistem zraku itd., obvladovanje tveganj, dostop do inovacij in tehnologije." Kaj pa razvoj podeželja? "Financiranje usmerjeno na področja z resnično dodano vrednostjo: razvoj lokalnega, podeželskega in kmetijskega gospodarstva. Eden od ključnih elementov prihodnje politike razvoja podeželja bo spodbujanje razvoja pametnih vasi na podeželskih območjih ter boljša lokalna infrastruktura." Kako EU pomaga pridelovalcem sadja in zelenjave in kmetom, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo? "Pridelovalci sadja in zelenjave se lahko pridružijo organizacijam proizvajalcev,  ki jim lahko pomagajo v pogajanjih z velikimi trgovci na drobno ali pri zavarovanjih.  Organizacije proizvajalcev so podprte z EU sredstvi. Če trg proizvodnje ne more absorbirati, se pridelovalcem sadja in zelenjave iz sredstev EU izplača odškodnina za neprodane pridelke. Kakovost evropskega sadja in zelenjave se ohranja in promovira s tržnimi standardi EU, znaki kakovosti in promocijskimi kampanjami. S sredstvi EU se podpirajo pobude in projekti o prehrani in zdravju, ki spodbujajo uživanje sadja in zelenjave npr.  brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah po vsej EU.Kmetje, ki se ukvarjajo z neposredno prodaEU spodbuja razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, saj lahko povečajo konkurenčnost kmetov. V okviru svoje politike razvoja podeželja državam in regijam daje na voljo sredstva za ukrepe, s katerimi podprejo vzpostavljanje kratkih dobavnih verig: na primer za pomoč pri naložbah, usposabljanje kmetov ali podporo organizacijam proizvajalcev." Do katetih sredstev so upravičeni proizvajalci vina ter izvozniki vina in žganih pijač? "Upravičeni do finančne podpore EU, če so se njihovi dohodki zaradi prestrukturiranja zmanjšali. Finančna podpora je na voljo tudi za novosti v vinogradu (npr. nove sorte ali preselitev vinograda). Podpora za promocijo vin EU v okviru programa geografskih označb, ki označujejo proizvode iz držav EU ( EU prispeva do 50 % stroškov udeležbe na mednarodnih sejmih ali informacijskih kampanj ter raziskav novih tržnih možnosti.) Pomoč pri zaščititi proizvodov, ki imajo geografsko označbo, na mednarodni ravni npr. večstranska trgovinskima pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo in dvostranski trgovinski sporazumi s tretjimi državami, kot so Kanada, Japonska. EU sklepa sporazume o prosti trgovini z drugimi državami in tako znižuje ali odpravlja uvozne dajatve, kvote in druge trgovinske ovire, da izvozniki lažje prodrejo na tuje trge in svoje proizvode prodajajo potrošnikom zunaj EU, s tem pa povečajo prodajo in promet. Številni trgovinski sporazumi EU zagotavljajo posebno pravno zaščito za evropske proizvode z geografskim poreklom, čemur pravimo geografska označba.Veliko evropskih vin in žganih pijač je zaščitenih s sporazumi EU o prosti trgovini in dvostranskimi sporazumi. Če so proizvodi tako zaščiteni, jih tuji proizvajalci v državi partnerici ne morejo posnemati, kar izvoznikom koristi pri izvozu na te trge. EU je sklenila več dvostranskih sporazumov, ki posebej ščitijo evropska vina in žgane pijače v drugih državah, tudi v Avstraliji, Čilu, Južni Afriki in ZDA. Tudi nedavni sporazumi EU o prosti trgovini s Kolumbijo, Južno Korejo in Ukrajino ščitijo proizvode izvoznikov in jim lajšajo njihov izvoz v te države. EU si močno prizadeva, da bi koristne sporazume o prosti trgovini sklenila še z državami, kot so Brazilija, Japonska, Mehika in Vietnam." V Sloveniji so v porastu ponudniki turistične dejavnosti na podeželju. Ali imajo pri tem vpliv tudi evropska sredstva? "Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja sofinancira ukrepe, ki spodbujajo njegov razvoj. Pomoč lahko dobijo  osebe, ki želijo začeti turistično dejavnost na podeželju S sredstvi lahko kmetje razširijo svojo dejavnost in dopustnikom ponudijo kmetijske proizvode, športne aktivnosti ali morda spoznavanje obrti. Pomoč iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja lahko prejmejo tudi občine za naložbe v infrastrukturo in lokalne storitve, povezane z lokalnim turizmom ali s podeželsko kulturno in naravno dediščino v njihovi regiji. Iz tega sklada se sofinancirajo tudi ukrepi za poklicno usposabljanje na področju kmečkega turizma." Dotakniva se tudi ekološkega kmetovanja. Ali so ekološke kmetije v interesu EU? "EU podpira ekološko kmetijstvo s posebnim evropskim logotipom,  s katerim ekološki kmetje jasno označijo svoje proizvode, ki jih potrošnik tako hitro in enostavno prepozna kot ekološke. Ta oznaka potrošniku zagotavlja, da so vsi udeleženci v ekološki pridelovalni verigi upoštevali stroge zahteve, ki jih določa EU. Poleg tega vsi ekološki kmetje od Unije prejemajo letno pomoč na hektar, da nadaljujejo z ekološkim kmetijstvom ali se vanj preusmerijo, ter zelena plačila, ki nagrajujejo okolju prijazne prakse. EU finančno podpira raziskave in inovacije v ekološkem kmetijstvu, da bi poiskali in razširili rešitve za večjo produktivnost ekoloških kmetij. Prav tako prispeva k financiranju promocije ekološkega kmetijstva pri potrošnikih." Kako pa EU skrbi za male kmete? "EU vam kot malemu kmetu priznava pomembno vlogo, zato lahko za neposredna plačila EU zaprosite na preprostejši način, da upravno breme ne bi bilo preveliko. Politika EU za razvoj podeželja malim kmetom omogoča tudi naložbe, ki izboljšujejo kakovost življenja na podeželju, diverzificirajo podeželsko gospodarstvo in na oddaljenih območjih nudijo storitve, ki so pomembne za številne starejše kmete in kmetice na malih kmetijah." Ženske na podeželju so tako v EU kot tudi v Sloveniji nosilke kmetij. "V EU je le 30 % nosilcev kmetijske dejavnosti žensk, kmetije, ki jih vodijo, pa so v povprečju manjše. V podjetništvu se ženske pogosto srečujejo s številnimi težavami, značilnimi za podeželje, kot je slabši dostop do javnega prevoza, osnovnih socialnih storitev (zdravje, predšolsko varstvo) ali širokopasovnega interneta. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja med drugim finančno podpira ustanavljanje kmetijskih ali nekmetijskih podjetij, širjenje dejavnosti, organiziranje namenskih izobraževanj in vzpostavljanje mrež. Drugi evropski skladi posameznim državam ali regijam pomagajo pri vzpostavljanju infrastrukture in osnovnih javnih storitev, s katerimi lahko spodbujajo vključevanje in zaposlovanje žensk na podeželju." Hvala za pogovor in vse dobro na volilno nedeljo, 26. maja!    

Več

Branko Grims: Ilegalni migranti množično zlorabljajo pravico do azila, zato predlagamo spremembo azilne zakonodaje

Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je poslanska skupina SDS danes vložila v parlamentarni postopek.  Kot je povedal poslanec SDS je zakon, ki so ga danes vložili, pomemben, ker se naglo povečuje število prošenj za azil. »Kar se tiče število prošenj za azil v preteklih letih, je bilo to število sorazmerno stalno, gibalo se je okoli 200 prošenj letno. Takšna številka je bila še leta 2015, ko se je začel veliki migrantski val, ko so vsi hiteli preko naše države. Potem pa se je to število začelo povečevati. Lani je doseglo 2875 vlog za azil, letos pa jih je do današnjega dne že krepko čez 1100,« je povedal poslanec in dodal, da je število podeljenih statusov za azil sorazmerno majhno, kar nekateri iz leve strani izkoriščajo rekoč, da problemov pri azilni zakonodaji ni. Vendar pa mag. Grims takšnim navedbam nasprotuje, saj se število podeljenih azilov zmanjša v primerjavi s številom vloženih vlog, to pa preprosto zato, ker se veliko število postopkov zaustavi, »saj ti ljudje potujejo naprej«. »To pa je odraz tega, da je tihotapljenje ilegalnih migrantov v Sloveniji postal prava industrija. In sicer naše nevladne organizacije iz Slovenije hodijo v Bosno, spodbujajo ilegalne migrante in jih preko Republike Slovenije usmerjajo naprej, velika večina gre v Italijo. Drugi način ilegalnih migracij, ki ga odražajo tudi te številke, pa je, da migranti pridejo v Slovenijo, tu sami pokličejo policijo ali pa so zajeti, in potem dajo izjavo, da želijo azil. Še preden pa postopek zares steče, se oskrbljeni, s podporo in pomočjo premaknejo naprej, seveda spet pod okriljem nevladnih organizacij,« je povedal poslanec SDS mag. Branko Grims in tu posebej podčrtal sporno vlogo na LGBTPQ  ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij, ki to industrijo z ilegalnimi migranti poganjajo. »Še bolj čudno je, da se vlada, ki pravi, da vse obvladuje, število ilegalnih migrantov pa narašča, zaveda sporne vloge nevladnih organizacij na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom, po drugi strani pa se ta ista vlada hvali, kako dobro sodelujejo s PIC in Mirovnim inštitutom in jim namenja ogromne količine denarja,« je še povedal poslanec SDS.  Nato je pojasnil, da ker se je avstrijska meja zaprla, se malo migrantov odloča, da iz Slovenije krene naprej čez Avstrijo. »Tako ostane  le še slovensko italijanska meja za pot naprej, kjer pa je situacija drugačna. Tam so pod vodstvom Salvinija na področju ilegalnih migracij sicer naredili red, zato jih to, kar prihaja iz Slovenije, zelo moti in opozarjajo na sporno vlogo na LGBTPQ ideologiji utemeljenih nevladnikov iz Slovenije,« je povedal mag. Grims in dodal, da je italijanski notranji minister Salvini že dobil peticijo, naj slovensko- italijansko mejo zapre. »Sicer Italijani že sedaj nameščajo posebno tehnično opremo na mejo in so le to sposobni zapreti, kadarkoli to zares želijo,« je povedal poslanec in dodal, da naj bi se slovenski in italijanski notranji minister že dogovarjala o tem, da se bo v Slovenijo vračalo veliko več ilegalnih migrantov, ki bodo zajeti na ozemlju Italije, kot doslej.  »Zaradi vsega naštetega je tako pomembno, da se to, kar predlagamo z novelo zakona o mednarodni zaščiti sprejme,« je povedal poslanec SDS.  »Bistvena rešitev zakona je, da nihče ne more dobiti veljavne vloge za azil pri nas, če je v Slovenijo vstopil preko varne države, to je varne države EU, ali prek tretje države,« je dejal mag. Grims in dodal, da je podobno rešitev v preteklem mandatu predlagala ministrica za notranje zadeve Vesna Gjörköš Žnidar. »Smisel tega je, da  se izognemo zlorabam vlog za azil, kajti te zlorabe so množične. Številke so neizprosne, tu se dogaja ena sam zloraba,« je poudaril poslanec.  »Druga sprememba, ki jo predlagamo, pa je, da se v zakonu zajame vsa kriminalna dejanja kot izločitveni razlog oziroma kot razlog zaustavitve postopka, tudi v primerih, ko gre za utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje,« je povedal poslanec in dodal, da je tudi takšna rešitev skladna z mednarodno prakso. »Gre za to, da če je nekdo zaloten pri nekem kaznivem dejanju, se ne more izgovarjati na azil. Sedaj so situacije podobne teatru absurda,« je povedal poslanec mag. Grims in izpostavil nekaj nedavnih primerov.  V enem primeru so ilegalni migranti policistko zbrcali, nato pa zahtevali azil in so jih pospremili v azilni dom. Podobno je bilo tudi z migranti, ki so bili iz Slovenije vrnjeni na Hrvaško, nato so tam ukradli avtomobil in na Tepanjah  povzročili hudo prometno nesrečo. Ker so zahtevali azil, so jih namesto, da bi jih takoj poslali na Hrvaško, sprejeli v azilni dom.  »Tovrstne stranpoti, ki so najbolj groba oblika zlorabe pravice do azila, bi bila po tem predlogu sprememb zakona, ki jih predlagamo, popolnoma onemogočene,« je povedal mag. Grims in dodal, da s predlogom zakona predlagamo tudi skrajšanje postopkov. »Tudi skrajšani in bolj racionalni postopki, ki so popolnoma skladni z mednarodnimi predpisi, pomenijo, da bodo lahko ilegalni migranti obravnavani v najkrajšem možnem času,« je še povedal poslanec SDS.  S predlogom zakona bomo po besedah poslanca preprečili škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi spremenjenih praks v zvezi z ilegalnimi migranti v sosednjih državah. »Denar, ki ga sedaj namenjamo za zlorabe azilnih postopkov, pa bi  lahko ostal slovenskim davkoplačevalcem za šole, vrtce, zdravstvo, pokojnine, za vse tisto, kar mora zagotavljati država,« je povedal poslanec. Ob tem je še dodal, da  se pravice do azila z zakonom ne ukinja, temveč se predvsem onemogoča zlorabe.  »Leta 2015 sem pravočasno predlagal, da bi zgradili ograjo na meji, na podoben način kot jo je zgradil Orban, pa so se mi takrat posmehovali.  Upam,da bo tokrat vlada in odgovorno ministrstvo temu prisluhnilo, kajti da je situacija zelo resna, dokazujejo ukrepi, ki jih sprejemajo vladajoči sami. Če nekdo postavi visok zid okrog  hiše, je jasno,da  se boji tistega, kar prihaja,« je povedal poslanec SDS in dodal, da je »Slovenija skupen dom vseh tistih, ki imamo v Sloveniji prebivališče in vsakdo ima v svojem domu pravico do varnosti, spoštovanja osebne integritete in da odločamo o tem, kdo v ta dom lahko vstopi. S tem zakonom to opredelimo, predvsem pa odstranjujemo možne zlorabe azile zakonodaje,« je zaključil mag. Branko Grims. Vir: sds.si

Več

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU

Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Objavljamo prvi del intervjuja, jutri sledi nadaljevanje. Ali bo za kmetijstvo namenjenih več ali manj sredstev po 2020? Kakšen predlog je ponudila Evropska komisija? Kakšna so stališča Evropskega parlamenta? "Komisija hoče sredstva znižati, Evropski parlament jih hoče obdržati na enaki ravni kot v sedanjem obdobju. Končen izid je pomemben tudi od Sveta. Vloga slovenske vlade v Svetu, saj države članice sprejmejo odločitev o večletnem proračunu soglasno.Komisija predlaga zmanjšanje sredstev v primerjavi s sedanjim obdobjem, še posebej na področju sredstev za razvoj podeželja. Odbor za proračun, katerega članica sem bila in je pristojen za razpravo o dolgoročnem proračunu v Evropskem parlamentu, je proti znižanju. To stališče je bilo potrjeno tudi na plenarnem zasedanju (Resolucija o dolgoročnem proračunu sprejeta 14. novembra 2018). Ohranitev financiranja skupne kmetijske politike za EU-27 na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve in sicer podvojitev financiranje programa Life+ vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000 ter uvedba nove postavke - posebna sredstva za trajnostni turizem." O kakšnih zneskih za skupno kmetijsko politiko na ravni EU je govora? "Skupaj predstavljajo sredstva 365 milijard (v tekočih cenah) ali ca. 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za skupno kmetijsko politiko. Neposredna plačila znašajo 265,2 milijard, ukrepi za podporo trgu (EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad) 20 milijard in za razvoj podeželja 78,8 milijard Dodatna sredstva za kmetijstvo iz raziskovalnega programa Obzorje Evropa znašajo 10 milijard za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bio-gospodarstva." Kakšna je nacionalna ovojnica za Slovenijo? Koliko sredstev bi naj dobila Slovenija glede na predlog EU komisije? "Skupaj 1,657 milijard evrov v tekočih cenah. Neposredna plačila predstavljajo 903 milijonov kar je za 3,9% manj v primerjavi z 2014-2020, ukrepi za podporo trgu 38 milijonov za razvoj podeželja: 715 milijonov kar je za 15 % manj v primerjavi z 2014-2020 ter programi v čebelarstvu in vinogradništvu: 38,5 milijonov." Kateri so najpomembnejši poudarki skupne kmetijske politike po 2020? "Večja vloga držav članic zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Ukrepi bolj prilagojeni nacionalnim potrebam preko novega sistema izvajanja, ki vključuje nacionalne strateške načrte. Velik pomen se daje okolju in klimatskim spremembam. Letne omejitve neposrednih plačil. Konvergenca višine neposrednih plačil med državami članicami v EU. Nadaljnja podpora malim, mladim, novim kmetom in ženskam. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP." Kaj se bo dogajalo z neposrednimi plačili po 2020? "Ostajajo kot bistveni del kmetijske politike. Omejitev letne višine neposrednih plačil, da se zagotovi bolj pravična delitev sredstev. Evropska komisija hoče zmanjšati neposredna plačila kmetom že od vrednosti 60.000 evrov naprej. Odbor za kmetijstvo v EP je postavil mejo 100.000 evrov in zahteva, da se del stroškov za plače na kmetiji ne bi štelo v omejen znesek (tega ni bilo v Komisijenem predlogu). Neposredna plačila so pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami. Konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami za enakopravno obravnavo kmetov povsod v EU. Komisija predlaga samo zmanjšanje razlik, Odbor za kmetijstvo pa hoče, da se razlike v višini plačil do 2027 povsem odpravijo." Kaj prinaša skupna kmetijska politika za male in srednje velike kmetije? "Vsaka država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen. Prejele bodo več podpore na hektar. Odbor za kmetijstvo hoče, da se za to nameni najmanj 5% nacionalnih neposrednih plačil za majhne in srednje velike kmetije. Možne so poenostavitve pri upravnih postopkih, da jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila." Kaj prinaša skupna kmetijska politika mladim kmetom? "Več podpore za mlade kmete, ker je cilj pritegniti mlade, da prevzamejo in ostanejo na kmetiji. Države naj bi namenile vsaj 2% sredstev za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. Dodatna sredstva se obetajo tudi iz naslova razvoja podeželja. Kdo je mladi kmet: Komisija do 40 let, Odbor za kmetijstvo v EP vztraja na starosti do 45 let." Kakšna bo vloga držav članic in kmetov v novi skupni kmetijski politiki? "Vloga držav članic in kmetov bo večja zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Države članice bodo imele več svobode in fleksibilnosti pri izbiri ukrepov in bodo tako lahko bolje upoštevale specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Orodja oz. ukrepe bodo prilagodile svojim specifičnim potrebam. Države članice lahko sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU."

Več

Patricija Šulin: Savinjska dolina uspešna pri izkoriščanju svojih potencialov

S pridnostjo in trudom domačini v Zgornji Savinjski dolini vodijo uspešna podjetja in z bogato ponudbo storitev ob naravnih lepotah privabljajo številne turiste. S pridom znajo izkoristiti tudi evropska sredstva, ki jim pomagajo na poti njihovega razvoja.Evropska poslanka Patricija Šulin je v torek, 14. maja 2019 obiskala Zgornjo Savinjsko dolino. V družbi poslanke Nade Brinovšek in predsednika SAŠA regije SDS Jožefa Jelena je najprej obiskala župana Mozirja in Ljubnega ob Savinji, ki sta predstavila gospodarsko, kulturno in družbeno življenje v teh čudovitih krajih. Poslanka se je srečala s posamezniki, ki živijo in delajo na tem območju in obiskala uspešna podjetja.Dan se je zaključil s pogovornim večerom v Galeriji Mozirje, ki ga je povezovala predsednica Ženskega odbora SDS SAŠA regije mag. Alenka Gortan. Evropska poslanka Šulin je ob obisku predvsem izpostavila uspešne podjetniške zgodbe, urejenost občin v Zgornji Savinjski dolini in skrb za bogato kulturno dediščino tega območja: »Sicer pa kulturna dediščina, tudi na evropski ravni, zaseda med politikami zelo visoko mesto. Kajti kulturna dediščina je priča o nas samih, naših koreninah, naši identiteti. Vsaka članica, narod skrbno varuje svojo kulturno dediščino. Pomeni pa Evropska unija tudi nek vzvod za vse to, to združenje v raznolikosti pomeni prav to. Prav je, da Slovenci skrbimo za kulturno dediščino, saj je že marsikateri kulturni objekt neslavno končal med ruševinami. Nenazadnje lahko s takšnimi objekti turistično tržimo.« Patricija Šulin je ravno tako pohvalila prizadevanja in pogum nekaterih posameznikov s tega območja, ki so se samostojno odpravili na pot turistične dejavnosti: »Veseli me, da se je marsikateri posameznik podal tudi v turistične vode. So pa za to potrebna sredstva, ne samo s strani države, temveč tudi Evropske unije. Teh je na voljo v veliko segmentih skozi proračun in z njimi lahko razpolaga tudi Slovenija.« Zgornje Savinjska dolina je od leta 2004-2018 uspešno pridobila okoli 450 milijonov teh sredstev za različne projekte, ki so jih koristili tudi vrtci, šole, podjetja. Veliko jih gre tudi za energetsko sanacijo stavb, šol, bolnišnic in zdravstvenih domov. Velik poudarek se s strani občin daje tudi oskrbi kmetijske dejavnosti in mladim, ki so pomembni tudi za razvoj slovenskega podeželja. Evropska unija jim predstavlja mnoge možnosti (kot na primer udeležba v Erasmus+ programu), zato je za državo pomembna strategija tudi zadrževanje mladih. Sicer pa, kot je poudarila Šulinova, igra pomembno vlogo pri tem vzgoja: »Domoljubje se začne doma. Ljubezen do naše domovine, do države se začne doma. Pridih doda tudi šola. Vendar poudarjam, da smo starši tisti, ki vzgajamo otroke. Ta občutek pripadnosti našemu narodu moramo v prvi vrsti privzgojiti doma.« Vir:sds.si

Več

Franc Kangler: SOVA še danes danes ščiti sodnika Janeza Žirovnika, mariborska sodišča "prestreljena" z agenti Udbe!

Gost tokratne oddaje Sreda v sredo je Franc Kangler, nekdanji državnozborski poslanec in župan Maribora, danes državni svetnik, ki se na skupni listi SDS in SLS poteguje za evropslega poslanca. Izhodišče najinega pogovora je bil 12. maj 2016, ko se je na konstitutivnem kongresu zbralo kar precej ljudi in se je stranka iz stranke Lista Franca Kanglerja preimenovala v Novo ljudsko stranko. Vse do današnjega časa, ko se bo 26.maja odločalo o novih evropskih poslancih, se je Franc Kangler oziroma njegova NLS pojavila na lanskih državnozborskih in lokalnih volitvah. Zadnje so bile uspešne, kajti NLS ima v mestnem parlamentu Maribora 10 svetnikov, Franc Kangler pa je v boju za županski stolček šele v drugem krogu moral priznati poraz "novemu obrazu globoke države" Sašu Arsenoviču. Vsebina najinega pogovora je bila torej povezana z aktualnostmi, ki bodo 26 maja odločale, komu dati glas, komu zaupati, da se bo v Bruslju slišalo več Slovenije.So to varnostna vprašanja, povezana z zadnjo eskalacijo migrantov na Slovenijo? So to vprašanja, povezana z nefunkcioniranjem pravne države in kršenjem temeljnih človekovih pravic? So to problemi mladih, starejše generacije, delavcev migrantov.....vsega po malem priznava Franc Kangler in dodaja, da so z oblikovanjem skupne liste SDS in SLS ponudili dovolj verodostojne in zaupanja vredne obraze, ponudili pa tudi odgovore na ključna razvojna vprašanja Evrope in Slovenije.

Več

Protimigrantski protest v Črnomlju: Dovolj je! Vojsko na meje! Vlada naj zavaruje slovensko mejo!

Na protimigrantskem protestnem shodu v Črnomlju glasna zahteva, da mora vlada preprečiti nezakonite prehode meje, poskrbeti za varnost ljudi in premoženja, zagotoviti dodatne policiste in po potrebi tudi vojsko na meji, spremeniti azilno zakonodajo ter ustaviti postopke za migrantski center. Danes je Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini v Črnomlju organizirala protest, na katerem je vladi Marjana Šarca sporočila, naj varuje meje in zaščiti državljane.  V podporo državljankam in državljanom v Črnomlju so se shoda udeležili tudi predsednik SDS Janez Janša, predsednik SLS Marjan Podobnik ter kandidati in kandidatke skupne liste SDS+SLS dr. Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin, Alenka Forte, Davorin Kopše, Alja Domjan in Franc Kangler. Na shodu pa so bili tudi poslanke in poslanci SDS Jože Tanko, Jelka Godec, mag. Branko Grims, Franci Kepa, Anja Bah Žibert, Franc Rosec in mag. Karmen Furman. V izjavi za Nova24TV pred začetkom protesta je predsednik SDS Janez Janša dejal, da se je protesta v Črnomlju udeležil, ker predsednik vlade ni sklical seje Sveta za nacionalno varnost, ker vlada ni okrepila vojske in policije ter ju angažirala na meji. „Namesto, da postavljajo radarje, naj okrepijo nadzor na meji, veljalo bi tudi okrepiti varnostne sile, slovensko policijo in vojsko in jim poleg tehničnih sredstev ter boljših plač dati dodatna pooblastila, „ je dejal Janša in dodal, da je tudi sam podpisal peticijo, s katero se zahteva, da se spremeni azilni zakon tako, da tisti, ki iz varne države pride v Slovenijo, ne more prositi za azil. „Sicer se gredo samo igro ujemi in spusti in ponovno ujemi in spusti. Tako tudi ni čudno, da je situacija takšna kot je,“ je povedal Janša. „Podpiram tudi to obliko pritiska kot je ta protest zato, da se vlada zbudi. „Drugo namreč ne pomaga. Ljudje so prosili vsak dan, apelirali, pa so dobili prazne obljube in celo izjavo, naj se samozaščitijo. Ljudje plačujejo davke, da jih policija zaščiti, vlada pa temu problemu ne nameni dovolj pozornosti,“ je bil jasen predsednik SDS. Nosilec skupne liste SDS+SLS za evropske volitve dr. Milan Zver pa je dejal, da je na shod prišel, ker želi podpreti domačine, ki živijo ob meji, ki ni dovolj varovana. „Slovenski narod je preživel stoletja in tisočletja  težke trenutke brez lastne države, torej imamo ohranitveni nagon, ki ga je treba spoštovati in občudovati. Danes, ko imamo svojo državo, pa ljudje živijo brez varnosti. Ti ljudje, ki živijo ob meji ob navalu nezakonitih migrantov niso dovolj zaščiteni in zato smo jih prišli podpreti,“ je bil jasen dr. Milan Zver. Tudi kandidatka za evropsko poslanko Romana Tomc je v izjavi dejala, da je v Črnomelj prišla, da izrazi solidarnost. Ljudje imajo po njenih besedah dovolj tega, da jim ilegalni migranti vlamljajo v hiše, da se bojijo iti ponoči ven, da se bojijo iti v gozd, da za migranti pobirajo smeti. „Zavedam se, kako se ljudje tu počutijo, saj sem pogosto tu. Ti ljudje so že dalj časa na udaru ilegalnih prehodov in jih razumem, kako neprijetno se počutijo,“ je dejala poslanka. „Vlada sicer pravi, da je Slovenija varna. Prav tu pa se pokaže, da Slovenija ni le Ljubljana, ki sicer je varna, namreč Slovenija pomeni njeno celotno ozemlje. In celotno ozemlje ni zavarovano. Če pa država ne varuje svojih meja, potem to ni suverena država,“ je poudarila poslanka Romana Tomc in dodala, da bi vlado morali poklicati na odgovornost, ker ljudem ne zagotavlja ustrezne varnosti. Vodja Civilne iniciative Bela Krajina Maja Kocjan je v nagovoru zbranim dejala, da so se danes zbrali, ker se počutijo vse bolj ogrožene. „ Namesto, da bi nam vlada zagotovila varnost, smo bili deležni pavšalnih ocen, da je Slovenija varna in da ni razloga za strah. Če je res varna, zakaj potem prihaja do ugrabitev?“ se je vprašala Kojcanova in dodala. „Še več, ugrabljeni domačin ni bil deležen podpore, temveč umazanih namigov, tudi s strani poslancev vladajoče koalicije, češ da je ugrabitev zaigral, kar je svojevrstna sramota oblasti.“ Kocjanova je povedala, da civilne iniciative s peticijo zahtevajo bistveno okrepitev policijskih enot na meji. „Poudarjamo, da je varnost temeljna ustavna pravica vseh prebivalcev Slovenije in ne le tistih, ki spremljajo dogajanja iz foteljev. Zahtevamo tehnična sredstva za varovanje ljudi in premoženja in da se ustavi vse aktivnosti za postavitev migrantskih centrov ob meji,“ je povedala Kocjanova. S peticijo, ki jo danes podpisujejo v Črnomlju, ljudje tako torej zahtevajo, da mora vlada preprečiti nezakonite prehode meje, poskrbeti za varnost ljudi in premoženja, zagotoviti dodatne policiste in po potrebi tudi vojsko na meji,  spremeniti azilno zakonodajo ter ustaviti postopke za migrantski center. Na shodu je bil prisoten tudi predsednik SLS Marjan Podobnik, ki pravi, da želi podpreti ljudi, ki se čutijo ogrožene in ni poskrbljeno za njihovo varnost. „Podeželje je že tako ali tako podvrženo naravnim nesrečam, staranju prebivalstva, itd. Zato potrebuje prebivalstvo jasno zagotovilo, da se bo zaščitilo njih in njihovo imetje pred posledicami migracij, saj se bodo sicer začeli izseljevati, s tem pa bo nastal prazen prostor,“ je prepričan Podobnik.  Tudi kandidat za evropskega poslanca Davorin Kopše je s svojo prisotnostjo želel podpreti ljudi, ki si prizadevajo, da zavarujejo svoje domove, ljudi in premoženje. „Vlada tega noče, ne zna, ne more in zato naj odide,“ je bil jasen Kopše, ki je še dodal, da si želi močno vlado, ki bo znala zaščititi svoje državljane.   Alenka Forte, kandidatka za evropsko poslanko, se strinja, da bi varnost naših državljanov morala biti prioriteta vlade. „Vlada naj ukrepa, kot ji narekuje ustava,“ je bila jasna Fortejeva. Tudi kandidatka za evropsko poslanko Alja Domjan  vladi sporoča, da je treba zaščitit meje in državljane ob  meji. „V Ljubljani se ne zavedajo, da se tu dogajajo neprijetne stvari, da  ljudje doživljajo težke čase in da jim je treba prisluhniti ter odreagirati“ je bila jasna Alja Domjan. Tudi Patricija Šulin je na protest prišla izraziti podporo prebivalcem ob meji. „Naše meje niso dobro varovane, kar je pokazal zadnji dogodek ugrabitve,“ je povedala kandidatka za evropsko poslanko. Dodala je, da se zavzema za boljše varovanje zunanjih evropskih meja. „V tem mandatu Evropskega parlamenta smo prav zato namenili več evropskih sredstev za okrepitev Frontexa, in to z namenom, da bi se evropski državljani počutili varneje.“ Vir: sds.si

Več

Kapitalski ulov policistov, Madžaroma v tovornjaku odkrili kar 1,8 milijona evrov gotovine!

Konec aprila je pomurskim policistom na pomurski avtocesti uspel kapitalski ulov. V nedeljo, 28. aprila so v večernih urah na pomurski avtocesti Maribor – Pince med kontrolo cestnega prometa zaustavili tovorno vozilo madžarskih registrskih oznak. Voznik in sopotnik v vozilu sta bila državljana Madžarske. Pri kontroli tovornega vozila je bilo ugotovljeno, da je naloženo s kartonskimi škatlami z neznano vsebino. Pri kontroli paketov so policisti ugotovili, da se v škatlah med večjo količino torbic nahajajo evrski bankovci.  Seveda sta se 28-letni voznik in 24-letni sopotnik sprenevedala ob vprašanju policistov o izvoru bankovcev v njunem tovornjaku, prav tako nista imela nobene dokumentacije o prevozu gotovine. Ker so bili podani utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja je sodišče odredilo preiskavo vozila, pri kateri se je zasegla gotovina v skupni vrednosti okrog 1,8 milijona evrov. Tujca sta bila po končanem postopku izpuščena iz pridržanja, kriminalisti in policisti pa nadaljujejo z zbiranjem obvestil s ciljem ugotovitve izvora zaseženega denarja. Več informacij bodo policisti razkrili po končanih aktivnostih policije. Foto: PU Murska Sobota 

Več

Evropska unija

pred 13 urami
Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. ...
Po aktualnih javnomnenjskih raziskavah, objavljenih v nemških medijih, se nemškim Socialdemokratom na ...
(0)
pred 14 urami
Dr. Aleš Maver: Relativna zmaga članic Evropske ...
Tokratna oddaja Sreda v sredo s filozofom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je bila v celoti usmerjena ...
(0)
pred 2 dnevi
Patricija Šulin: Odbor za kmetijstvo EP predlaga, ...
Po včerajšnjem prvem delu, danes objavljamo drugi del intervjuja s Patricijo Šulin,  evropsko ...
(0)
pred 3 dnevi
Branko Grims: Ilegalni migranti množično ...
Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o spremembah in ...
(0)
pred 3 dnevi
Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v ...
Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS ...
(0)
May 16, 2019
Patricija Šulin: Savinjska dolina uspešna pri ...
S pridnostjo in trudom domačini v Zgornji Savinjski dolini vodijo uspešna podjetja in z bogato ponudbo storitev ...
(0)
May 15, 2019
Franc Kangler: SOVA še danes danes ščiti ...
Gost tokratne oddaje Sreda v sredo je Franc Kangler, nekdanji državnozborski poslanec in župan Maribora, danes ...
(0)
May 11, 2019
Protimigrantski protest v Črnomlju: Dovolj je! ...
Na protimigrantskem protestnem shodu v Črnomlju glasna zahteva, da mora vlada preprečiti nezakonite prehode meje, ...
(0)
May 10, 2019
Kapitalski ulov policistov, Madžaroma v ...
Konec aprila je pomurskim policistom na pomurski avtocesti uspel kapitalski ulov. V nedeljo, 28. aprila so v ...
(0)
May 10, 2019
Intervju: Patricija Šulin, kandidiram zato, da bo ...
Patricija Šulin, Primorka iz Nove Gorice, ki je odraščala v  hribovski vasici Trnovo pri ...
(0)
May 10, 2019
Mlada Radenčanka Alja Domjan, kandidatka na ...
Predvolilna kampanja za letošnje volitve v Evropski parlament se bo prevesila v drugo polovico. Vrstijo se ...
(0)
May 08, 2019
Ob 9.maju, dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom, ...
Ob 9. maju, dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom, demokatična Evropa ga slavi kot Dan Evrope, se v Murski Soboti ...
(0)