si

Sporočilo za javnost

VSO: Ogorčeni smo nad dejanji ministrice Katičeve

Državljan Evrope 2018 je Čebelarska zveza Slovenije

Protokolu MORS za sklep sodišča ni mar?!

Sreda v sredo: Igor Omerza

Afera Mrlak: Na TVSLO so se posipali s pepelom

Državljan Evrope 2018 je Čebelarska zveza Slovenije

Evropski parlament je letos odločil, da nagrado #DržavljanEvrope prejme Čebelarska zveza Slovenije za pobudo za razglasitev Svetovnega dneva čebel in spodbujanje mednarodnega sodelovanja ter evropskega združevanja pri uresničevanju te pobude. Pisarna za stike Evropskega parlamenta v Sloveniji vas ob tej priložnosti vabi v Hišo Evropske unije na podelitev nagrade.  Čebelarsko zvezo Slovenije so za prestižno nagrado Evropskega parlamenta predlagali vsi evropski poslanke in poslanci iz Slovenije: Lojze Peterle, Tanja Fajon, Franc Bogovič, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl in Milan Zver.  Podelitev nagrade Državljan Evrope bo 29. junija v Evropski hiši v Ljubljani.

Več

Dr. Milan Zver glavni pogajalec EU parlamenta za novi večletni program Erasmus+

Evropski parlament je izbral evropskega poslanca iz vrst SDS dr. Milana Zvera, da pripravi stališče o novem sedemletnem programu Unije za mobilnost, izobraževanje, mladino in šport. Omenjeni program bo vreden najmanj 30 milijard evrov. Tako bo dr. Zver tudi glavni pogajalec Parlamenta v prihodnjih pogajanjih s Komisijo in Svetom.Evropska komisija je 30. maja objavila predlog, po katerem bi se med letoma 2021 in 2027 v novi program Erasmus+ vključilo kar 12 milijonov ljudi - poleg visokošolskih študentov, tudi učenci, mladinski delavci, učenci v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, učitelji, športni trenerji, osebje za poučevanje odraslih in drugi. Komisija je v svojem predlogu predvidela podvojitev sredstev iz trenutnega zneska v višini približno 15 milijard na 30 milijard evrov. V prvi izmenjavi mnenj, ki je danes potekala na odboru za kulturo in izobraževanje, je predsednik slovenske EPP delegacije v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver  pozdravil predlagano zvišanje, ki je pozitivno, glede na to, da bo zaradi Brexita evropski proračun v prihodnje še bolj obremenjen. A dr. Zver je bil obenem še bolj ambiciozen: »Če upoštevamo letno višanje cen in vključitev mnogih novih projektov v prihodnji Erasmus+, je predlagano povečanje daleč od dvakratnega, zato se bomo v Evropskem parlamentu držali stališča iz naše nedavne resolucije, kjer smo za Erasmus+ zahtevali trikrat več sredstev«, je poudaril in pojasnil, da »gre za najpomembnejšo naložbo v prihodnost EU. Povpraševanje je ogromno, organizacijska in absorpcijska sposobnost tega programa prav tako. Povečanje proračuna mora biti prednostna naloga odbora CULT in Parlamenta kot celote.« Dr. Milan Zver je povedal tudi, da si želi, da se ohrani ime programa Erasmus+  in se ga ne poenostavlja v »Erasmus«. Program zajema namreč mnogo drugih področij, ne samo visokošolskih izmenjav, ki so najbolj povezane z imenom Erasmus. Pohvalil je tudi namen Komisije, da ohrani osnovno arhitekturo programa, s tremi stebri za mobilnost posameznikov, sodelovanje med organizacijami in razvoj izobraževalnih politik. Evropski poslanec je tudi pozdravil tri novosti: vzpostavitev Mreže evropskih univerz, vzpostavitev Centra odličnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter pobudo #DiscoverEU, ki bo nasledila pilotni projekt Interrail, v okviru katerega bo letos poleti  do 20.000 mladih Evropejcev prejelo brezplačne vozovnice za potovanje z vlakom po Evropi. Ta pobuda bo mladim dala priložnost, da odkrijejo evropsko kulturno dediščino in raznolikost ter okrepila evropsko identiteto. Dr. Milan Zver je prav tako pozdravil predlog Komisije, da se z različnimi mehanizmi poveča dostopnost programa za ljudi iz obrobja družbe ter se zavzel za nadaljevanje poenostavitev postopkov za pridobitev sredstev ter za odpravo administrativnih ovir, zlasti za majhne organizacije v okviru »malih partnerstev«.

Več

Virtualni ogled Hiše držav članic EU v Bruslju

Na spletni strani Sveta europske unije http://www.consilium.europa.eu/sl/contact/virtual-tour/ si lahko ogledamo zanimiv virtualni prikaz - s pogledom 360 º in odkrijemo skrite kotičke stavb Sveta EU v Bruslju. Naša vrata so vedno odprta, kjer koli že ste. Hišo držav članic EU raziščite z vseh zornih kotov na 360-stopinjskem virtualnem obisku. Spoznali boste, kako vaša vlada v sodelovanju z drugimi sooblikuje prihodnost Evrope. Sprehodite se lahko po sedmih ključnih dvoranah Sveta in si ogledate: dvorano za zasedanja Evropskega sveta, v kateri se srečujejo voditelji in voditeljice in gradijo skupno evropsko prihodnost forum stavbe Europa z impresivno laterno v obliki kozarca in edinstveno fasado dvorano za tiskovne konference, v kateri novinarji intervjuvajo voditelje in voditeljice oziroma ministre in ministrice vhod za pomembne osebe, atrij stavbe Justus Lipsius in še veliko več. Če želite izvedeti več o hiši držav članic, kliknite ali tapnite na informacijske točke v posamezni dvorani. Sprehodite se po ..  https://www.facebook.com/eucouncil/videos/10160595487340523/

Več

Janez Janša s soprogo Urško na zasebnem obisku pri Orbanu

Nova 24TV je objavila novico, da je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša s soprogo Urško danes na zasebnem obisku pri predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbanu. Med srečanjem Orban -Janša so opravili tudi konferenčni klic s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Slednji je čestital Viktorju Orbanu za zmago na parlamentarnih volitvah in oblikovanje nove Fidseove vlade. Tako Trumo kot Orban sta povdarila izjemen pomen jasnega in odločnega varovanja državnih meja. Pogovor je tekel tudi o uspešnem srečanju Trumpa s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Trump in Orban  si bosta še naprej prizadevala za ohranitev dobrih ameriško – madžarskih odnosov. Foto; Nova 24TV

Več

Dr. Jože Pučnik - velikan med evropskimi velikani

Vsakič, ko pišem o dr. Jožetu Pučniku, začutim vznemirjenost, ki je globoko utemeljena na nečem, kar običajno poimenujemo respect do osebe, ki je nedvoumni vzornik, do osebe, ki je trajno zaznamovala slovensko družbo in kulturo.Mnogi znanci so zadnje dni, potem, ko smo po njem poimenovali sejno dvorano v Evropskem parlamentu, menili, da je to senzacionalno, enkratno, skratka presežek. Z vidika zapletene procedure in trnove poti do tega to deloma drži. Pa tudi, v Evropskem parlamentu praktično ni več prostih mest, ki bi jih poimenovali po zaslužnih evropskih politikih. Povpraševanje je večje od možnosti. Dostikrat je tako, da veliki zmagajo. Tokrat se je vztrajnost izplačala in stvari so se obrnile v pravo smer takrat, ko so se odločevalci poglobili v življenje in delo ter spoznali, kdo je v resnici bil dr. Jože Pučnik. V Evropi bi težko našli koga, ki bi imel tako izjemno življenjsko zgodbo: npr. že v najstniških letih je prišel v konflikt z režimom. Nato je kot nadobudni mladenič bičal napake oblasti in jo skušal izboljšati skozi delovanje v danih strukturah. Zato so ga za več let zaprli, dve leti v samico. Naposled je moral zapustiti družino in domovino, saj mu je Udba pojasnila, da dela zanj v Sloveniji ne bo! V Evropi, v svobodnem svetu, je zaživel na novo, še enkrat diplomiral in naredil znanstveno kariero. Ko so razmere za demokratizacijo dozorevale, se je vrnil v domovino, združil opozicijo in jo pripeljal do zmage na prvih povojnih demokratičnih volitvah. In tako naprej. O njegovih političnih dosežkih vemo pravzaprav vse, a vprašanje je, ali smo jih vselej pravilno razumeli. Zagotovo ne na prvih predsedniških volitvah leta 1990, niti na naslednjih parlamentarnih ne! V času življenja mu Slovenci nismo znali ustrezno izkazati prave hvaležnosti za ogromno delo, ki ga je opravil za Slovenijo. Vlada Toneta Ropa je dosegla moralno dno v letu njegove smrti (2003), saj ga ni hotela pokopati z vojaškimi častmi.  Kot velja za mnoge velike ljudi, jih začnejo ceniti šele po njihovi smrti. Zaradi razmer, kakršne pač so v Sloveniji na področju medijev in šolstva, se prava vloga Jožeta Pučnika v moderni slovenski zgodovini šele izrisuje. Pri tem so pomembne zlasti nevladne organizacije, kot je inštitut, ki nosi njegovo ime, ki od leta 2006 organizira vrsto dogodkov, tudi o temah, ki so tesno povezane z njegovim delom. Tudi SDS goji spoštljiv spomin nanj. Poimenovala je svoj sedež po dr. Pučniku, redke lokalne skupnosti so po njem poimenovale ceste, trge, parke, tudi osnovno šolo, Janševa vlada pa osrednje nacionalno letališče. Pričakujemo, da se bo s tem nadaljevalo in tako vsaj malo spremenilo sicer dokaj sprevrženo spominsko krajino na Slovenskem. Pučnik je, ko se je vrnil domov, prinesel v politiko svoj »slog«: racionalizem, metodičnost, usmerjenost k reševanju konfliktov, pogum, sposobnost celostne analize, predanost, resnicoljubnost. Vedel je, kaj je dobro in prav, ker je bil človek jasnih načel in vrednot. Seveda gre za retorično vprašanje, ali smo njegov vzorec ustrezno prevzeli. Če bi ga, bi v Sloveniji lažje oblikovali pravno državo, delujočo demokracijo in gospodarstvo, socialno pravičen in tudi spodbuden sistem za ljudi, ki so podjetni in inovativni. Pa ni tako. Če se vrnemo na izhodiščno vprašanje, ali je novo simbolno »domovanje« Pučnika v najbolj demokratični evropski instituciji nepričakovan presežek, bi torej morali odgovoriti, da ne! Je nekaj povsem normalnega, saj spada tja, zaradi tega, kar je bil, zaradi svoje izvirne zgodbe. Povojna evropska politika premore velika imena, kot so Konrad Adenauer, nekdanji nemški kancler, Robert Schuman, francoski politik in državnik, Jean Monnet, francoski politik in diplomat, oče ideje o gospodarski integraciji, Južni Tirolec Alcide de Gasperi, nekdanji britanski premier Winston Churchill, kakor tudi generacija eminentnih politikov, ki so sledili, kot so Valery Giscard d'Estaing, Margaret Thatcher in Helmut Kohl. Vsi so bili močni nacionalni politiki, a obenem prepričani Evropejci, ki so si postavili pomembne cilje: zgraditi Unijo na takšnih strukturah, ki bodo preprečile novo vojno, trajno zagotovile mir, demokracijo, varovanje človekovega dostojanstva. Življenjske zgodbe teh ljudi so res nekaj posebnega. Zagotovo so opravljali višje in močnejše politične funkcije kot Pučnik, nekateri so celo trpeli pod fašizmom in nacizmom, toda takšne zgodbe, kot jo je spisalo življenje dr. Jožeta Pučnika, nima nihče! Jasno je, da trpljenje ni samo po sebi pokazatelj, po katerem bi ocenjevali ali rangirali politike. Toda dejstvo, kako se je Pučnik pogumno boril za pravico in resnico, v groznih represivnih razmerah in kaj vse je bil za to žrtvoval ter nenazadnje dosegel – to sproža izjemen respect, če se vrnemo k tej besedi, ne le pri prijateljih v Evropi, ampak tudi pri njegovih političnih nasprotnikih. Pučnik je torej dobil svoje mesto v Evropski uniji. Poslej se bodo pomembni strokovni sestanki, sestanki političnih delegacij, parlamentarnih odborov itd. dnevno odvijali v sejni dvorani dr. Jožeta Pučnika. Prišel je čas, ko lahko storimo kaj več zanj še doma, zlasti na področju izobraževanja, v medijih in političnih in državnih strukturah. Pučnik si zasluži nezlagano, resnično podobo tudi v svoji domovini, ki jo je neizmerno ljubil.

Več

Franc Bogovič: Krožno gospodarstvo mora postati del vsake EU politike

Strasbourg, 13. junija 2018 - Evropski parlamentarci so na današnjem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino sprejeli poročilo Evropskega parlamenta oKohezijski politiki in krožnemu gospodarstvu, ki bo sedaj v takšni obliki poslano na Evropsko komisijo in Evropski svet. Pri pripravi poročila je kot poročevalec v senci za poslansko skupino EPP sodeloval tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP). »Ob odličnem sodelovanju s poročevalcem iz vrst Zelenih Davorjem Škrlecem, smo uspeli pripraviti zelo dobro poročilo, za katerega sem prepričan, da bo lahko podalo določene konkretne smernice Evropski komisiji, kako skozi eno najpomembnejših evropskih politik - kohezijo, še aktivneje podpreti principe krožnega gospodarstva in s tem nadaljevati Akcijski okvir za krožno gospodarstvo, ki je bil sprejet v letu 2015,« pojasnjuje Bogovič, ki je trdno prepričan, da mora naslednji finančni okvir EU po letu 2020 nujno vsebovati tudi namenska sredstva v podporo krožnemu gospodarstvu. »Kohezijska politika je namenjena zmanjševanju razlik v razvitosti. Zelo pomembno je, da podeželje drži razvojni korak z mesti. In na tem področju, ravno s pomočjo krožnega gospodarstva, vidim priložnosti za nova, zelena delovna mesta. Ravno tam, kjer jih je sicer zelo težko ustvariti,« vidi priložnost Bogovič, saj s tem področjem ne pokrivamo samo osnovnega ravnanja z odpadki, ampak sledimo pravzaprav vsem okoljskim ciljem Evropske unije in ustrezneje nadzorujemo rabo omejenih virov, recikliranje in uporabo novih materialov. »Krožno gospodarstvo mora postati del vsake evropske politike, najsi bo to program Obzorje 2020, LIFE ali programi Skupne kmetijske politike. Zagotovo je naša skupna naloga in odgovornost, da tudi v novi finančni perspektivi, po letu 2020, znotraj kohezijske in drugih EU politik zagotovimo zadostna finančna sredstva,  namenjena krožnemu gospodarstvu. To so zagotovo sredstva, ki so neposreden vložek v našo prihodnost, s tem namreč neposredno pomagamo regijam in občinam širom po Evropi,« neposredne koristi v spodbudah okolju prijazne krožne ekonomije vidi Bogovič.

Več

Romana Tomc: Evropska monetarna unija je več kot samo evro

Evropski poslanci so v torek, 12. junija na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o prihodnosti Evropske monetarne unije (EMU). Načrt poglobitve ekonomske in monetarne unije je bil s strani Evropske Komisije sprejet z namenom izboljšanja učinkovitosti in demokratične odgovornosti Evropske unije do leta 2025. Okrepljeno gospodarstvo v tem trenutku predstavlja priložnost za izboljšave, ki bodo koristile vsem državljanom. V razpravi so poslanci govorili tudi o evru, ki je v zadnjem času tarča kritik.Romana Tomc (SDS/ELS) je ob robu zasedanja opozorila na prednosti, ki jih ima skupna evropska valuta: »Evro je zgodba o uspehu, ne moremo ga kriviti za vse probleme, ki jih ima območje, v katerem se evro uporablja kot plačilno sredstvo. Evro je naš skupni projekt, zaradi skupne valute imajo podjetja nižje stroške pri poslovanju, državljanom pa omogoča pregledne in enostavnejše nakupe blaga in storitev. Kljub vsemu pa je monetarna unija še nedokončan projekt. Podpiram predloge komisije, ki bodo sledili cilju večje stabilnosti evro območja.« Eden od predlogov svežnja, ki je v plenarni dvorani povzročil največ trenj, je predlog za ustanovitev Evropskega denarnega sklada (EDS). Vloga novega sklada naj bi še naprej bila zagotavljanje finančne podpore za stabilnost državam članicam, finančna zmogljivost pa naj bi znašala 500 milijard evrov. Skladna politika med Evropskim denarnim skladom in bančno unijo naj bi zagotavljala skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje. Komisija bo skupaj s Svetom ohranila pristojnosti za nadzor fiskalnega in ekonomskega dela, sicer pa naj bi bil sklad odgovoren Evropskemu parlamentu. Romana Tomc (SDS/ELS) podpira ustanovitev EDS: »Vsi deli svežnja seveda niso nujni. Menim pa, da bi lahko Evropska unija z Evropskim monetarnim skladom sama lažje reševala finančne krize, saj bi na ta način zmanjšala odvisnost od mednarodnih institucij. Sedaj, ko imamo v večini držav dobro gospodarsko rast, je čas, da se lotimo tega projekta. Evropska monetarna unija ni samo evro, je sklop monetarnih in ekonomskih politik, ki so temelj stabilnosti Evropske unije.«

Več

Dr. Milan Zver: Izobraževanje je ključno za ohranitev EU načina življenja, kulture in vrednot

Evropski poslanec dr. Milan Zver je na včerajšnjem zasedanju v Strasbourgu spregovoril o modernizaciji izobraževanja v Evropski uniji, kjer se je uvodoma zahvalil in čestital poslanki Krystini Lybacki za dobro pripravljeno poročilo. Ob tem je spomnil, da je tudi sam v zadnjih letih, ko je pripravljal poročila za programe Mladi in mobilnost, Izvajanje programa Erasmus+, Izobraževanje na daljavo kot del vseživljenjskega učenja in pri delu na področju bolonjske reforme poudarjal ključen pomen modernizacije izobraževanja in evropskih izobraževalnih sistemov. »Vesel sem tudi, da vse bolj prihaja med nas spoznanje, da je kakovost izobraževanja ključna ne samo pri ohranjanju in dvigovanju gospodarske rasti in drugih gospodarskih kazalcev, ampak tudi pri ohranjanju načina evropskega življenja, kulture in vrednot,« je ob tem dodal dr. Zver. Pohvalil je evropske institucije, ki vse več pozornosti posvečajo izobraževanju, tako s finančnimi sredstvi kot mehanizmi, ki vplivajo na modernizacijo izobraževalnih sistemov v državah članicah. Evropska komisija je v nedavnem predlogu večletnega finančnega okvira, kljub globokim rezom na področjih kohezijske in kmetijske politike, za prihodnji program izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa predvidela skoraj dvakrat večji proračun, kot je sedaj. Nenazadnje pa je evropski poslanec  dr. Milan Zver v razpravi še poudaril, da se veseli sodelovanja s poslanko Lybacko pri delu na novem programu, ki bo v obdobju 2021-2027 nasledil enega od najbolj popularnih evropskih programov Erasmus+.

Več

Boštjan Perne: Ilegalne migracije ne bodo prenehale, lahko pa se zaostrijo

Nova migrantska pot po Balkanu Ne glede na bistveno manjši pretok migrantov proti Grčiji pa le ta ni popolnoma usahnil. V Turčiji je okoli 3,5 milijona beguncev večinoma iz Sirije in Iraka, Turčija pa je tudi stična točka za migrante, ki prihajajo iz Pakistana, Afganistana, Bangladeša in ostalih držav. V zadnjem času, ko je Libija močno omejila ilegalne prehode preko sredozemskega morja, preko Turčije poteka tudi migrantska pot iz severne Afrike, predvsem iz Alžirije in Maroka. Iz Turčije migranti ilegalno prehajajo v Grčijo, v veliki meri preko kopne meje in ne več izključno preko grških otokov. Stara migrantska balkanska pot, preko Bolgarije ali Makedonije v Srbijo in potem preko Hrvaške v Slovenijo je zaradi učinkovite kontrole na meji med Hrvaško in Srbijo postala težje prehodna, zato se je vzpostavila nova migrantska pot preko Albanije, črne Gore, BiH in potem preko Hrvaške do Slovenije. Potrebno pa je poudariti, da je število migrantov, ki iz Turčije krenejo proti centralni EU neprimerljivo manjše od tistega v letih 2015 in 2016. Na poti med Grčijo in BiH naj bi bilo tako od 45.000 do 60.000 migrantov, v času velikega migrantskega vala pa je bila ta številka okoli milijona. Tudi sicer razmere težko primerjamo, saj je struktura migrantov popolnoma drugačna, med migrantskim valom 2015 so proti EU krenili predvsem Sirci in Iračani, ki jih je pregnala vojna, danes pa govorimo v glavnem o ekonomskih migrantih, ki so na pot krenili zaradi različnih vzrokov, a ne zaradi vojne.   Slovenija je cilj vseh ilegalnih migrantov na balkanski poti zaradi vstopa v Šengensko območje. Trenutno Slovenija še vedno ne predstavlja, vsaj za veliko večino migrantov, končne destinacije, ampak le izhodišče za odhod proti zahodnejšim državam EU. Se pa te razmere lahko dokaj hitro spremenijo, saj, če bo v Sloveniji nastanjeno dovolj veliko število migrantov, bodo le-ti prispevali k prihodu njihovih družinskih članov, prijateljev, znancev, saj bodo z informacijami in znanjem o okolju, kjer živijo, pomagali novim prišlekom. Veliko težavo predstavlja tudi zloraba azilnega postopka, kar pa je posebno poglavje.   Hot-spot v BiH Že od druge polovice leta 2017 je kazalo, da novo žarišče migrantske krize postaja BiH. V BiH so migranti prihajali tako iz Srbije, kot tudi iz Črne gore. Koliko migrantov je dejansko prišlo v BiH je nemogoče ugotoviti, ker se številni ne želijo registrirati zaradi bojazni, da bi bili enkrat v prihodnosti lahko iz EU vrnjeni nazaj v BiH, kot vstopno državo. Po uradnih podatkih je  v BiH nekaj maj kot 5000 migrantov, po neuradnih pa med 8 in 10.000. Številka se ves čas spreminja, saj migranti poskušajo nadaljevat pot proti centralni EU in številnim to tudi uspe, prihajajo pa novi. BiH na prihod migrantov ni bila pripravljena, zato so migranti bolj ali manj prepuščeni oskrbi nevladnih organizacij in prebivalstva. Potrebno je poudariti, da Bošnjaki z migranti simpatizirajo, saj se zavedajo, da so bili še pred kratkim oni v podobni situaciji. Je pa razumevanje bistveno manjše v Republiki srbski, saj tam migrante zavračajo, njihovo problematiko pa sprejemajo, kot pritisk Bošnjakov na srbsko entiteto. Tudi v hrvaškem delu BiH migranti niso posebej dobrodošli. Migranti v BiH poskušajo doseči BiH-Hrvaško mejo, zato se večje število nahaja na severu v bližini mesta Velika Kladuša. Neuradno govorijo o številu okoli 2000 migrantov, čeprav se tudi to število stalno spreminja.   Iz BiH poskušajo migranti prestopiti hrvaško mejo in čim hitreje doseči slovensko mejo. Zaradi pritiska Avstrije, Slovenije in Nemčije so hrvaški obmejni organi, od meseca aprila naprej, poostrili mejno kontrolo. Hrvaška si leta 2020 želi vstopiti v Schengen, zato sedaj poskuša dokazati, da zaščito svojih meja izvaja odgovorno in učinkovito. Nadzor Hrvaško-BiH meje je zahtevna naloga. Meja je dolga in poteka po zahtevnem terenu, zato je popoln nadzor meje nemogoč. Velik problem predstavljajo stare tihotapske poti. Na območju severne BiH so predvsem preko reke Une potekale ilegalne poti med vojno v BiH. Preko njih so prekupčevali z vsem, kar je BiH potrebovala. Šlo je za utečene in dobro organizirane tihotapske poti, ki so se ponovno aktivirale. Organiziran kriminal z ilegalnimi migranti je ponovno postal izredno dobičkonosen in je že primerljiv s trgovino z drogo. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da so se vzpostavile ilegale poti, ki migranta lahko prepeljejo npr. iz Afganistana, preko številnih držav, do končne destinacije v EU. Pri vsem tem poslu ogromno zaslužijo »lokalni« tihotapci, v našem primeru iz BiH, Hrvaške in Slovenije.   Tihotapci migrante iz severne BiH lahko prepeljejo do končne destinacije v EU, kar pa je drago, tako da jim migranti plačajo, v večini primerov, le za prehod hrvaške meje in jih izpustijo pred slovensko mejo. Nekaj časa je bilo to predvsem na območju Bele krajine, sedaj pa domala ob celotni meji, vključno z vzhodno in zahodno Slovenijo.   Premalo policistov na slovenski meji Zaradi vsega povedanega se pritisk migrantov na našo mejo krepi. Glede na podatke, koliko migrantov je še na poti, lahko ocenimo, da se bo pritisk krepil še naprej. Slovenska policija svoje delo opravlja dobro, pri patruljiranju ji še vedno pomaga Slovenska vojska. Ključna problema pri nadzoru meje sta predvsem dva in sicer, da je število policistov ob meji premajhno in da bi potrebovali nove tehnične ovire. MNZ in policija ne povesta kakšna je popolnjenost policijskih obmejnih enot, kar je jasen znak, da jih je občutno premalo. Delo lahko opravljajo odlično, ampak če jih je premalo, ni ustrezne prisotnosti in meja ni ustrezno varovana. Policija sporoča, da bo vpoklicala dodatnih 400 rezervistov, če bo to potrebno. Podobno je s tehničnimi ovirami. Ministrica za notranje zadeve je navedla, da so ilegalni prehodi predvsem tam, kjer tehničnih ovir ni, zato bi bilo potrebno razmisliti o dodatni namestitvi.   Želel bi opozoriti, da je ustrezno število policistov, tehnike in tehničnih ovir na meji potrebno zagotoviti takoj. Trenutno je še čas, da se z neprodušnim zaprtjem meje migrantom pokaže, da ilegalno prehajanje meje v Slovenijo ni mogoče, oziroma je zelo težko. Je pa to prvi in najbolj transparenten varnostni ukrep. Z ustreznimi metodami policijskega dela je takoj potrebno začeti intenzivno preganjati tihotapce in tihotapske združbe, ki sodelujejo pri tihotapljenju migrantov. Policija ima določene rezultate tudi na tem področju, bi bilo pa potrebno aktivnosti nadgraditi in intenzivirati. Z obveščevalnim delom je potrebno takoj »pokriti« razmere v balkanskih državah. Slovenska oblast mora vsako minuto na mizi imeti ažurirane podatke, ki napovedujejo natančne trende migracij, število migrantov, tveganja povezana z njimi (nalezljive bolezni, odvisnosti, terorizem, kriminal), nacionalno, starostno in spolno sestavo migrantov in tako naprej. Skratka dela je ogromno.   Avstrijska politika je jasna Sosedi Avstrijci so glede ilegalnih migracij jasno povedali, da bodo mejo »zaprli« če se jim bo to zdelo potrebno. Napoved varnostne vaje za 25.6.2018 na mejnem prehodu Šentilj in napoved delovanja posebne obmejne enota Puma, jasno kažejo, da Avstrijci mislijo resno. Slovensko – Avstrijsko sodelovanje je sicer dobro, ampak vsi ukrepi Avstrije, pa tudi politična sporočila jasno kažejo, da bo Avstrija ukrepala na lastno pest, če bi se ilegalni  prehodi meje v Slovenijo povečali.   Ilegalne migracije ne bodo prenehale, lahko pa se zaostrijo Kakšni so trendi? Ilegalne migracije vsaj do začetka zima ne bodo upadle. Pritisk na mejo se bo stopnjeval, lepo vreme in nizke obmejne reke bo k temu le še pripomoglo. Dodatno lahko razmere močno zaostri napoved Italije, da bo začela množično deportirati migrante. V tem primeru lahko pričakujemo pritisk migrantov tudi iz Italije. Vprašanje je tudi, ali bo Turčija vztrajala pri sporazumu ali ne. Če bi Turčija odstopila od sporazuma z EU, se bo problem z migracijami še bistveno zaostril.   Slovenija mora na ilegalne migracije gledati realno in se z njimi spopasti odgovorno. Problem ni majhen, po drugi strani pa ni neobvladljiv. Ključno pri tem je, da zagotovi ustrezno delovanje celotnega varnostnega sistema in da tesno sodeluje tako s Hrvaško, kot z Avstrijo. Brez tesnega sodelovanja s sosedi je boj proti ilegalnim migracijam težko izvedljiv. Poskrbeti moramo, da ne postanemo migrantski »žep« in da Schengenska meja ostane na naši južni meji, ne pa, da se de facto prenese na našo severno mejo. Skratka vlado, v teh poletnih mesecih, čaka veliko odgovornega dela, ki ima lahko resne posledice za našo prihodnost. Boštjan Perne Foto: Škandal24.si

Več

Evropska unija

pred 13 urami
Državljan Evrope 2018 je Čebelarska zveza ...
Evropski parlament je letos odločil, da nagrado #DržavljanEvrope prejme Čebelarska zveza Slovenije za ...
(0)
pred 2 dnevi
Dr. Milan Zver glavni pogajalec EU parlamenta za ...
Evropski parlament je izbral evropskega poslanca iz vrst SDS dr. Milana Zvera, da pripravi stališče o novem ...
(0)
pred 4 dnevi
Virtualni ogled Hiše držav članic EU v Bruslju
Na spletni strani Sveta europske unije http://www.consilium.europa.eu/sl/contact/virtual-tour/si lahko ogledamo zanimiv ...
(0)
pred 5 dnevi
Janez Janša s soprogo Urško na zasebnem obisku ...
Nova 24TV je objavila novico, da je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša s soprogo ...
(0)
Jun 14, 2018
Dr. Jože Pučnik - velikan med evropskimi ...
Vsakič, ko pišem o dr. Jožetu Pučniku, začutim vznemirjenost, ki je globoko utemeljena na nečem, kar ...
(0)
Jun 13, 2018
Franc Bogovič: Krožno gospodarstvo mora postati ...
Strasbourg, 13. junija 2018 - Evropski parlamentarci so na današnjem zasedanju v Strasbourgu z veliko ...
(0)
Jun 13, 2018
Romana Tomc: Evropska monetarna unija je več kot ...
Evropski poslanci so v torek, 12. junija na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o prihodnosti Evropske ...
(0)
Jun 12, 2018
Dr. Milan Zver: Izobraževanje je ključno za ...
Evropski poslanec dr. Milan Zver je na včerajšnjem zasedanju v Strasbourgu spregovoril o modernizaciji ...
(0)
Jun 12, 2018
Boštjan Perne: Ilegalne migracije ne bodo ...
Nova migrantska pot po BalkanuNe glede na bistveno manjši pretok migrantov proti Grčiji pa le ta ni popolnoma ...
(0)
Jun 12, 2018
Dr. MIlan Zver: Nasprotujem dvojnim merilom pri ...
Odbor za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu je na marčevskem zasedanju razpravljal o situaciji na ...
(0)
Jun 12, 2018
Dr. Jože Pučnik v srcu Evrope
Na pobudo evropskega poslanca dr. Milana Zvera je Evropski parlament eno izmed svojih vidnejših sob danes ...
(0)
Jun 10, 2018
Tehnološke velikane je treba primerno obdavčiti
Posebni odbor za davčne utaje bo svoje poročilo pripravil do marca 2019, pri čemer njegovo delo gradi na ...
(0)