si

Dr. Milan Zver na Odboru LIBE

Mitja Čander o pomenu knjige za vse, ki stavijo na evropska sredstva

Ilegalne migracije: Bi Jelševar v Kolpo res naselil krokodila?

GDPR

GDPR – vzpostavljanje novega ravnotežja med transparentnostjo in zasebnostjo

znamka

Arnika - vsestransko uporabna zdravilna rastlina na znamki-bloku

Dr. Milan Zver na Odboru LIBE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta je danes razpravljal o razmerah na Madžarskem. Srečanja, na katerem so razpravljali tudi o osnutku poročila, ki ga je pripravila poslanka Zelenih Judith Sargentini, se je udeležil tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je branil madžarsko vlado pred neutemeljenimi očitki večine prisotnih evropskih poslancev. V razpravo se je vključil tudi evropski poslanec iz Slovenije dr. Milan Zver. Uvodoma je poudaril, da poročevalka v senci Metsola ne izraža enotnega stališča Evropske ljudske stranke, v kateri imajo do tega vprašanja različna mnenja. Zver je ocenil, da je osnutek poročila pristranski in nekorekten do madžarske vlade, ki je v zadnjih dveh mandatih dosegla izjemne rezultate. Še posebej je izpostavil bistveno izboljšanje statusa narodnih manjšin, vključno s slovensko. »Še pred desetimi leti smo se bali, da bo na Madžarskem slovenska manjšina popolnoma izginila. V zadnjih letih pa je z izdatno podporo Orbanove vlade ponovno oživela in izboljšala svoj položaj«, je menil dr. Zver. Pa tudi pri vprašanju integracije Romov je Madžarska lahko zgled mnogim državam članicam. Evropski poslanec dr. Zver je še enkrat pozval vse kolege, da mirno, če je treba tudi s tresočo roko, pišejo poročila o stanju v drugih državah. Potrebno je več medsebojnega spoštovanja in strpnosti. V pogovoru z madžarsko delegacijo in zunanjim ministrom Szijjartom pa je dr. Zver opozoril na dvojna merila pri tovrstnem ocenjevanju držav. Taisti Odbor Evropskega parlamenta se namreč ni oglasil, ko so v Sloveniji pred štirimi leti brez dokazov zaprli vodjo opozicije le tri tedne pred volitvami. Kasneje je Ustavno sodišče sodbo razveljavilo, toda posledice so ostale, tako za predsednika SDS Janeza Janšo, ki so mu bile kršene temeljne človekove pravice, kakor tudi za politično opcijo in državo v celoti. Madžarski zunanji minister se je vodji slovenske delegacije EPP v EP prisrčno zahvalil za podporo in pokončno držo.

Več

Mitja Čander o pomenu knjige za vse, ki stavijo na evropska sredstva

Sveže izdana in danes predstavljena knjiga Sredstva Evropske unije od teorije do prakse, avtorjev evropskega poslanca Franca Bogoviča in strokovnjakinje za evropske projekte mag. Monike Kirbiš Rojs, je prva strokovna knjiga v slovenskem jeziku, ki na enem mestu združuje strokovno razlago teorije črpanja evropskih sredstev, hkrati pa je tudi praktični priročnik o izvajanju evropskih projektov - vse od priprave do prijave in izvedbe projekta. Knjigo, ki sta jo avtorja predstavila skupaj z direktorjem založbe Beletrina Mitjo Čandrom je zagledala luč sveta ravno v dneh, ko se pričakuje, da evropski komisar za proračun Günther Oettinger predstavil smernice za prihodnji večletni evropski proračun, ki bo skozi številke določil smernice za prihodnje prednostne naloge EU in nadaljnji razvoj Evrope. Prav tako bo ob tem tudi kmalu jasno, kaj bo za evropska razvojna sredstva, ki v zadnjem času za Slovenijo pomenijo praktično tudi edina razvojna sredstva nasploh, pomenil Brexit (odhod Združenega kraljestva iz EU). Bogovič in Kirbiš Rojs sta tako ob predstavitvi njune prve knjigeopozorila ravno na ta vidik in podala priporočila za Slovenijo, za katero je trenutni čas pogajanj za pripravo evropskega proračuna ključen, rezultat pogajanj slovenske države v tem hipu pa bo odločilno vplival na prihodnji razvoj Slovenije.  Mitja Čander, direktor založbe Beletrina je predstavil razloge, zakaj se je založba odločila to knjigo izdati: Beletrina je specifična založba, ki je v času svojega obstoja ob založniški dejavnosti razvila še številne druge. Od samega začetka smo se ukvarjali tudi s prijavami na evropske projekte, kjer smo izjemno uspešni. Pri svojem delovanju na vseh ravneh in področjih smo zavezani ne le evropskim projektom, ampak tudi evropski ideji. Evropske projekte smo prepoznali kot priložnost za dodatna finančna sredstva in priložnost za vzpostavljanje novih partnerstev. Preko teh projektov vednoznova vstopamo na področja, ki so za nas nova in niso vezana izključno na kulturo v neposrednem pomenu besede. Evropski poslanec Franc Bogovič, ki je kot nekdanji dolgoletni župan Občine Krško uspešno vodil evropske projekte na lokalni ravni in z EU sredstvu razvijal občino, ter kasneje kot minister za kmetijstvo in okolje ste upravljal izvajanje evropske Skupne kmetijske politike ter pomembno pripomogel k pospešenemu črpanju EU sredstev s strani Slovenije v letu 2012 in začetku leta 2013, v Evropskem parlamentu pa so-oblikuje smernice in priporočila za evropsko kohezijsko politiko in Skupno kmetijsko politiko (SKP) za prihodnjo finančno perspektivo, je dejal, da se je za pisanje teknjige odločil, ker take knjige v slovenskem jeziku, ki bi vse razložila na enem mestu, doslej še ni bilo. >Zakaj je nastala in živi Evropska unija, zakaj je solidarnost in subsidiarnost njen temeljni princip v luči sodelovanja in zagotavljanja miru, zakaj so skladi vezno sredstvo med državami članicami? Marsikateri bralec bo to spoznal s knjigo in dobil uvid, da nekatere stvari v Evropski uniji, kot jo poznamo danes in katere del smo, nikakor niso samoumevne< je dejal Bogovič. Na predstavitvi knjige se je dotaknil tudi aktualnih izzivov EU, pred katerimi so prav danes, ko se oblikujejo smernice za prihodnji evropski proračun, na katerega bo močno vplival Brexit z zmanjšanjem EU sredstev za regionalni razvoj in kmetijstvo v Evropi, kar bo zagotovo čutila tudi Slovenija. V zvezi s tem je poudaril in podal priporočila, da je pomembno danes vedeti, kaj hočemo v Sloveniji in kakšen razvoj države bomo vodili v prihodnje. Sam vidi prihodnost razvoja Slovenije po konceptu pametnih vasi, kjer se bo podeželje razvijalo z roko v roki z urbanimi središči in s katerim bomo preprečevali razvojni razkorak med mesti in podeželjem ter tako ohranjali poseljenost ruralnih območij z boljšo perspektivo za mlade in novimi delovnimi mesti. Po njegovem je knjiga  primerna za: >Vse, ki jih zgolj zanima zgodovina in ustroj Evropske unije, predvsem pa za tiste, ki bi se radi pobliže spoznali s procesi pridobivanja sredstev iz evropskih skladov. Mag. Monika Kirbiš Rojs, strokovnjakinja za EU projekte in soavtorica knjige Sredstva Evropske unije od teorije do prakse, ki se ves čas svojega profesionalnega dela ukvarja z vodenjem evropskih projektov in kohezijsko politiko, med drugim je bila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za regionalni razvoj in tehnologijo, kjer je bila v vladi pristojna tudi za pospešitev črpanja EU sredstev, ko je Sloveniji grozilo, da ji ne bo uspelo počrpati vseh sredstev, ki jih je imela na voljo, je v knjigi poskrbela za zelo nazorni prikaz projektnega menedžmenta evropskih projektov na konkretnem primeru projekta Živa coprnija. Kot je pojasnila, je trenutno črpanje EU sredstev v Sloveniji na nekaterih področjih šele na ravni razpisovanja sredstev, priprav projektov in sklepanja pogodb, zato delež povračil iz evropskega proračuna ne more biti ravno visok. Enega od poglavitnih vzrokov za to vidi v odsotnosti pokrajin, saj bi bilo upravljanje evropskih skladov preko regionalnih povezav in institucij decentralizirano ter bistveno lažje, učinkovitejše in bolj kakovostno. Obrazložila je še, zakaj je ravno ta čas najboljši za izdajo slovenske knjige o evropskih skladih: >Do te ideje sva s poslancem Bogovičem prišla v ravno pravem trenutku, saj v EU že tečejo prve priprave na novo programskoobdobje 2021-2027 in zdi se nama pomembno, da se tudi Slovenija pravočasno loti priprav za črpanje evropskih sredstev po letu 2020. Na nas se tudi pogosto obračajo ljudje s terena, s projektnimi idejami, ki pa se jim zdi pot do evropskega denarja izjemno težka. Verjamem, da jim bo knjiga koristen pripomoček pri pripravi projektov in prijavi na razpise ter razumevanjulogike zapletenega sistema črpanja.

Več

Dr. Milan Zver: Najboljše možnosti za razvoj potencialov lahko da prav dobra šola

Na Srednji šoli v Črnomlju so danes v sklopu dneva Evrope organizirali predstavitev možnosti, ki jih program Erasmus+ nudi dijakom in mladim v Evropi. Organizatorji dogodka so bili mnenja, da je za dijake izrednega pomena, da jim dr. Milan Zver, ki je stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+, predstavi pomen udejstvovanja v projektih Erasmus+ za osebni razvoj dijakov in dijakinj. Dr. Milan Zver je zbrane srednješolce nagovoril z video-nagovorom, saj osebno na dogodku zaradi drugih obveznosti ni mogel biti prisoten. V nagovoru je dr. Zver spomnil, da je Srednjo šolo Črnomelj nazadnje obiskal kot minister za šolstvo in šport leta 2005, ob 60-letnici gimnazije in 95-letnici poklicnega izobraževanja v njihovem mestu. »Verjamem, da ste na šolo ponosni in žal mi je, da se vpis dijakov zmanjšuje. Vsi skupaj bi morali narediti več, da se ta trend obrne, saj je ta šola izjemno pomembna za Belo krajino. Slovenije namreč ne predstavlja le Ljubljana, temveč mora vsako mesto, občina in regija morajo imeti možnost, da razvijejo vse svoje potenciale. Najboljše možnosti za razvoj potencialov pa lahko da prav dobra šola,« je povedal dr. Zver in dodal, da dobra šola učence opremi z znanjem in spretnostmi, ki so izhodišče za osebni razvoj in poklicno pot. »Dobro je, da se šola povezuje z gospodarstvom, športnimi in drugimi organizacijami, in da se odpira navzven, da sodeluje s tujino. Zato sem vesel, da veliko pozornosti namenjate Evropski uniji, okolju, ki nam zagotavlja vsestranski razvoj,« je ob tem dodal. Nato je spregovoril o programu Erasmus+, ki omogoča mednarodne izmenjave šolarjev, študijske in poklicne izmenjave, vajeništva, prostovoljne aktivnosti, sodelovanje mladinskih organizacij, izmenjave učiteljev, športne projekte, povezovanje šol in podjetij in še mnogo drugega. » V 30 letih je v tem programu sodelovalo na milijone mladih Evropejcev,« je poudaril evropski poslanec, nato pa naštel nekaj pozitivnih učinkov tega programa. »Podatki kažejo, da mladi, ki so se udeležili mednarodnih izmenjav lažje najdejo zaposlitev, med njimi je manj takih, ki ostanejo dolgoročno brezposelni in več takih, ki odprejo svoja lastna podjetja. V času izmenjav se naučijo tujih jezikov, postanejo bolj samozavestni, odločni, bolje se spopadajo z reševanjem problemov, lažje sodelujejo v timskem delu in pridobijo še mnoge druge neprecenljive osebnostne lastnosti,« je izpostavil dr. Zver. Ob tem je izrazil prepričanje, da so mladi, udeleženci v programu Erasmus+ v povprečju bolj zadovoljni s svojo poklicno potjo in življenjem. »Zato vam toplo priporočam, da čimbolj izkoristite vse možnosti tega odličnega programa,« je še dejal in Srednji šoli Črnomelj zaželel, da bi bila vedno bolj priljubljena in uspešna.

Več

Bogovič in Gorinšek z mladimi kmeti o plodnih tleh za setev ideje pametnih vasi v Slovenskih Konjicah

Po uspešni mednarodni konferenci Evropska akcija za pametne vasi, ki je konec prejšnjega tedna potekala na Bledu, evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) nadaljuje z regionalnimi omizji in širjenjem ideje pametnih vasi med ljudi. Sinoči, 20. aprila, je tematsko omizje potekalo v neposredni razpravi z mladimi kmeti v Slovenskih Konjicah, kjer po besedah župana Občine Slovenske Konjice Mirana Gorinška prebivalci naseljujejo tako upravno, obrtno in oskrbno zahodni dela Dravinjske doline, vzhodni del Vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Ponosni so na svoje korenine in na razvojne možnosti, kjer želijo biti prvi med prvimi. O priložnostih pametnih vasi, dobrih praksah in izkušnjah so poleg Bogoviča in Gorinška spregovorili: inovativni kmet leta 2017 Matic Vizjak, direktor Kmetijskega zavoda Celje Stanko Jamnik, direktor podjetja Menart, d. o. o., Slovenske Konjice Dušan Vehovar, specialist za sirarstvo na kmetiji Levart z Dobrneža pri Slovenskih Konjicah Stane Levart in predsednica Društva podeželske mladine  Slovenske Konjice Ana Bračič, pogovor pa je povezovala Nataša Hrup.

Več

V Slovenskih Konjicah mladi kmetje za setev plodnih idej pametnih vasi

Po uspešni mednarodni konferenci Evropska akcija za pametne vasi, ki je konec prejšnjega tedna potekala na Bledu, evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) nadaljuje z regionalnimi omizji in širjenjem ideje pametnih vasi med ljudi. Sinoči, 20. aprila, je tematsko omizje potekalo v neposredni razpravi z mladimi kmeti v Slovenskih Konjicah, kjer po besedah župana Občine Slovenske Konjice Mirana Gorinška prebivalci naseljujejo tako upravno, obrtno in oskrbno zahodni dela Dravinjske doline, vzhodni del Vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Ponosni so na svoje korenine in na razvojne možnosti, kjer želijo biti prvi med prvimi. O priložnostih pametnih vasi, dobrih praksah in izkušnjah so poleg Bogoviča in Gorinška spregovorili: inovativni kmet leta 2017 Matic Vizjak, direktor Kmetijskega zavoda Celje Stanko Jamnik, direktor podjetja Menart, d. o. o., Slovenske Konjice Dušan Vehovar, specialist za sirarstvo na kmetiji Levart z Dobrneža pri Slovenskih Konjicah Stane Levart in predsednica Društva podeželske mladine  Slovenske Konjice Ana Bračič, pogovor pa je povezovala Nataša Hrup. So-gostitelj omizja in župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek je uvodoma pozdravil idejo in širjenje gibanja za Pametne vasi, katere nosilec in pobudnik tako v Evropski uniji kot v Sloveniji je  poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič. Gorinšek je na kratko predstavil pomen lokalne skupnosti za pridne ljudi, ki živijo na podeželju. «Ključno je razumevanje, kaj potrebujemo, kaj nas muči, da znamo stopiti skupaj, kot se tudi zavedati, kaj imamo in znati to ceniti,« je dejal in poudaril, da podeželje ni samo kmetijstvo, ampak mnogo več. »Primeri dobre prakse kažejo, da se da razvijati marsikaj na podeželju. Dvorec Trebnik pri nas v Slovenskih Konjicah je dober vzor, da korajža velja. Stopimo skupaj in danes je to pravo mesto. Verjamem, da bomo pametne vasi uresničili tudi v našem okolju,« je poudaril Gorinšek. Evropski poslanec Franc Bogovič predstavil zaključke blejske mednarodne konference Evropska akcija za pametne vasi in napovedal nadaljnje korake ter zbranim, predvsem mladim kmetom in kmeticam dejal, da je cilj pametnih vasi ravno to: da mladi ostanejo na podeželju in da v njem vidijo prihodnost, tudi v svojem delu, primerljivem zaslužku kot v urbanih središčih in v visoki kakovosti bivanja. »Zelo veliko je zdaj govora o tem, kaj in kako bo z generacijskim preskokom na kmetijah. Ta prehod s starejših na mlajše mora biti lažji, poskrbeti je treba tudi za starejše. Družinske kmetije in podjetja so tista, ki sodijo na naša ruralna okolja in našemu podeželju dajejo vitalnost,« je poudaril Bogovič in pojasnil, da poskušajo skozi projekt pametnih vasi z namenom, da bi podeželje ostalo živo in vitalno, pripeljati namenski razvojni denar na podeželje, in to ne le iz Skupne kmetijske politike EU, ampak tudi skozi ostale EU sklade; kot je npr. socialni sklad itd. »Evropsko identiteto bomo ohranili le, če bo evropsko podeželje ostalo vitalno,« je izpostavil svoje prepričanje poslanec. »Mlajši ljudje podpiramo projekt pametnih vasi, ker vsebuje poslušanje in sodelovanje, in kjer se nas  sliši ter se nam daje priložnosti tudi z ukrepi tako na lokalni, kakor na  državni ravni. Mi smo zraven in ponosni smo na predlog evropskega poslanca Franca Bogoviča glede pametnih vasi,« pa je uvodoma dejala Ana Bračič, predsednica Društva podeželske mladine Slovenske Konjice. Inovativni kmet 2017 Matic Vizjak pa je tisti, ki poskuša razbijati stereotipe in predsodke o mladih kmetih med mladimi. Ne razume, kako imajo mladi predstavo, da je kmet umazan in ubog, da nima časa za potovanja, in s svojimi fotografijami in video filmi dokazuje nasprotno. »Poklic kmeta je časti vreden poklic. Brez njega ni hrane in polnih polic, otroci pa danes ne vedo, kako hrana pride na trgovinske police,« je opozoril Vizjak v razpravi in poudaril, da je Zvezi slovenske podeželske mladine treba dati priložnost, saj gre za navdušence, ki vedo, kako se iti, kako motivirati mlade in so vzor za  prihodnost življenja naslednjih generacij.  Stanko Jamnik, direktor Kmetijskega zavoda Celje, je v številkah predstavil stanje v kmetijstvu. Je eden od zagovornikov nujnosti tesne povezanosti med pridelovalci in potrošniki. Priložnosti za iskanje dodane vrednosti vidi v ekološkem kmetovanju, večji opremljenosti podeželja informacijsko-komunikacijski tehnologiji in tudi v delu z mladimi prevzemniki. »Na mladih svet stoji, treba jim je dajati znanje - in zato smo v okviru naših aktivnosti razvili programe, ki nudijo izobraževanje na kmetijah,« je povedal Jamnik ter izpostavil tudi razvoj neposredne prodaje izdelkov.  Dušan Vehovar, direktor podjetja Menart, d. o. o. Slovenske Konjice, (direktor in solastnik podjetja, ki sta ga s partnerjem ustanovila leta 1995, ko je šel Konus Konjice v stečaj, delajo pa orodja za brizganje termoplastov in aluminija), je pojasnil, da je s propadom Konosa 2000 ljudi bilo pred dejstvom, da preživijo svoje družine. »Menart, d. o. o., je rasel in smo se počasi širili. Podjetje je postalo čisto družinsko in danes zaposluje 27 ljudi, dela pa orodje za avtomobilsko industrijo. Pridobili smo najvišje okoljske in druge ISO standarde,« je dejal Vehovar in pohvalil odlično sodelovanje z lokalno skupnostjo. »Mi ne potrebujemo županov in poslancev, da bi nam hodili v BMV po delo, želimo pa si sodelovanje, spoštovanje in sožitje. In prav to imamo in to vidim tudi v projektu pametnih vasi,« je povedal Vehovar. »Sirarstvo je bilo pred 15 leti zaničevano, danes pa imamo sirarne, ki so alfa in omega. Imamo že 200 sirarjev, ki so predvsem družinskega izvora,« pa je dejal Stane Levart, nosilec družinske kmetije Levart z Dobrneža pri Slovenskih Konjicah, sicer pa specialist za sirarstvo na Kmetijskem zavodu Ptuj. Opozoril je, da so poleg mladih doma na kmetijah tudi stari kmeti, ki jih je treba razumeti in spoštovati. »V družinskih kmetijah imamo močne družinske vrednote in se ljudje razvijemo v klene Slovence. In tega se mora država zavedati. Vas mora ostati vas, z vsemi svojimi značilnostmi, to pa bo ostalo tako, če bomo ohranjali družinske kmetije. In to je  vrednota, ki jo imamo v Sloveniji zelo poudarjeno,« je poudaril Levart in spomnil, da zahodni evropski turist išče oddih na vasi poleg narave prav tudi zaradi miru in ker te kmet prijazno pozdravi. 

Več

Nujno učinkovitejše izvajanje evropske odredbe o zaščiti žrtev

»Podatki iz raziskave Agencije za temeljne pravice, da je vsaka tretja ženska po dopolnjenem petnajstem letu starosti doživela fizično ali spolno nasilje, vsaka druga pa je doživela eno ali več oblik spolnega nadlegovanja, nas morajo zelo skrbeti in spodbuditi k hitrejšem ukrepanju,« je ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu o izvajanju Direktive o evropski odredbi o zaščiti bila jasna evropska poslanka Patricija Šulin. Po prepričanju Šulinove je evropska odredba o zaščiti, ki je namenjena čezmejni zaščiti žrtev v vseh državah članicah in ki velja že vse od leta 2015, dober in potreben instrument za zaščito žrtev, vendar žal premalokrat uporabljen. »Podatek, da je do sedaj bilo zabeleženih le sedem evropskih odredb o zaščiti, čeprav je v nacionalnih državah bilo izdanih na tisoče zaščitnih ukrepov v zvezi z nasiljem zaradi spola, je alarmanten in kaže na to, da je izvajanje direktive v praksi pomanjkljivo, hkrati pa moramo izboljšati informiranost in ozaveščanje samih žrtev, da lahko zahtevajo evropsko odredbo o zaščiti, če se preselijo v drugo državo članico,« je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin. Evropska unija je uvedla Direktivo o evropski odredbi o zaščiti zato, da bi oseba, ki je deležna zaščitnih ukrepov v eni od držav članic, uživala enako zaščito, ko se preseli ali potuje v drugo državo članico. Zaščitni ukrepi se uporabljajo za primere, ko je treba žrtve ali potencialne žrtve kaznivih dejanj zaščititi z ukrepi, s katerimi se osebam, ki povzročajo nevarnost, naloži prepoved ali omejitev vstopa na nekatere kraje, prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo ali prepoved ali ureditev približevanja tej osebi, kar so tri najpogostejše vrste zaščitnih ukrepov v EU.

Več

3. MEDNARODNA KONFERENCA CIRCULAR CHANGE - KROŽNO GOSPODARSTVO

 Program majske konference na temo krožnega gospodarstva so danes v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili akterji, ki krožno gospodarstvo in za njegovo implementacijo ključne aktivnosti že več let udejanjajo v Sloveniji in v širšem mednarodnem prostoru, kompetence pa so združili ob organizaciji tretje Circular Change konference: HE Bart Twaalfhowen,veleposlanik Kraljevine Nizozemske, mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica platforme Circular Change, Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), Janja Kreitmayer McKenzie, MOP in Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, Igor Kos, Wcycle in predstavnik Mestne občine Maribor, Goran Milovanovič, direktor Galerije Božidar Jakac in dr. Dragica Marinič, koordinatorica SRIP Krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model v Evropi vse bolj pridobiva na pomenu. Tudi kot odziv na sveženj o krožnem gospodarstvu, ki ga je Evropska komisija sprejela decembra 2015. Slovenija že odločno vodi krožno preobrazbo z usmeritvami in ukrepi, ki se nadgrajujejo tudi v okviru procesa priprave nacionalnega Kažipota za prehod v krožno gospodarstvo. Vlada RS bo s skupino avtorjev, ki jo vodi Circular Change, dokument predstavila na 3. mednarodni konferenci Circulare Change – »Unfolding Circular Economy Roadmaps«. Dogodek bo potekal 10. in 11. maja 2018 v Kostanjevici na Krki in v Mariboru.Osrednja nit 1. dne konference Circular Change 10. maja v Kostanjevici na Krki bo raziskovanje presečišča med krožnim gospodarstvom in bio-ekonomijo ter umeščanje kreativnih industrij v razvojne priložnosti Slovenije in Evrope. Bogovič, ki je podrobneje predstavil program tega dne konference, je izpostavil, da se bodo v Kostanjevici na Krki tako v razpravah kot s spremljajočo razstavo predstavili odlični primeri in dobre prakse s področja gospodarstva, kmetijstva, institucij znanja, umetnosti in oblikovanja. Izpostavljene bodo tudi novosti v prihodnji skupni evropski kmetijski in kohezijski politiki. V ospredju bo pomen inoviranja kot ključa do oblikovanja rešitev za krožni prehod, novi modeli poslovanja in kmetovanja, izkoriščanje odpadnih snovi za surovine in vire, novosti na področju razvoja in uporabe materialov ter vloga gozdno-lesnih verig pri krepitvi mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Prvi dan vključuje tudi predstavitev članov SRIP – Krožno gospodarstvo in priložnostno razstavo njihovih projektov. Vsebine se bodo prepletale v panelnih razpravah, mreženju, razstavi izdelkov, Land art dogodku slovenskih in nizozemskih umetnikov v parku skulptur Forma viva in se zaokrožile z dogodkom slovenske modne oblikovalke Matee Benedetti. Konferenca že tradicionalno povezuje Slovenijo in Nizozemsko, ki veliko vlaga v razvoj države v smeri krožnega gospodarstva. Kot je poudaril veleposlanik Twaalfhoven, je bilo na srečanju predsednikov vlad Marka Rutteja in Mira Cerarja februarja  v Sloveniji v ospredju prav sodelovanje obeh držav na področju krožnega gospodarstva. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica platforme Circular Change, je podrobneje predstavila 2. dan konference, kjer bodo osrednja tema nacionalni kažipoti za prehod v krožno gospodarstvo. Vlada RS bo s skupino avtorjev predstavila Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. »Soočili bomo izkušnje Nizozemske, Finske, Avstrije in Slovaške pri oblikovanju tovrstnih nacionalnih dokumentov in pri njihovem umeščanju v akcijske načrte prehoda v krožno gospodarstvo,« je dejala Godina Košir. Poudarila je, da bo drugi konferenčni dan osredotočen na iskanje odgovorov o  pripravljenosti Evrope na izzive, kot so naraščajoča svetovna populacija, urbanizacija, digitalizacija, ogroženost biodiverzitete in kakovosti zemljišč, onesnaženost zraka, kopičenje odpadne plastike, skokovita (po)raba materialov itd. Intonacijo dogodku v Mariboru bosta dala dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar, sopredsedujoči IRP in Joss Bleriot, Ellen MacArthur Foundation z uvodnim predavanjem. Udeležence bo nagovoril predsednik vlade RS dr. Miro Cerar s predstavitvijo vloge Slovenije v krožnem prehodu Evrope, sledila bo razprava o Kažipotih z mednarodnimi strokovnjaki, v popoldanskem delu pa vzporedna tematska interaktivna srečanja in zaključni motivacijski nagovor Sare Isakovič, srebrne olimpijke. Celoten program dvodnevne 3. Circular Change konference je dostopen na: Program Circular Change konference. Več informacij: Na 3. mednarodni Circular Change konferenci bo sodelovalo prek 35 mednarodnih govorcev, strokovnjakov in voditeljev krožnega gospodarstva, ključnih predstavnikov nacionalnih vlad in evropskih institucij, ki sooblikujejo ekonomske, okoljske, socialne, digitalne, mobilnostne in druge politike za doseganje Ciljev trajnostnega razvoja (SDG's), ki se jim je zavezala tudi Slovenija. Je sestavni del programa Green Week Europe in podprta s strani European Circular Economy Stakeholder Platform (ECESP). Cilj je različnim deležnikom v EU pomagala pri prehodu v konkurenčnejše, na načelih krožnosti utemeljeno gospodarstvo, v katerem se vrednost v proizvodnji in potrošnji ohranja čim dlje, viri pa uporabljajo bolj trajnostno. Dogodek je prepoznan kot eno osrednjih evropskih stičišč strokovnjakov in voditeljev krožnega gospodarstv. Konferenca poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja in v sodelovanju z evropskim poslancemFrancem Bogovičem (EPP Group) ter Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske. Soorganizatorji dogodka so: Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Evropski parlament, Veleposlaništvo Italije, SRIP - Krožno gospodarstvo, Mesto Maribor in Galerija Božidar Jakac. Generalni pokrovitelj konference je Synthos Group, med pokrovitelji pa so še BASF, Knauf, Kostak, AMZS in Inštitut Wcycle Maribor. Med prebojnimi akterji na področju krožnega gospodarstva program soustvarjajo Ellen MacArthur Foundation, The Boston Consulting Group, Innaxis, WBCSD, GoOpti, Floow2, SITRA, Holland Circular Hotspot, Open Eyes, Circular Futures, Circular Economy Club in številni drugi. IZJAVE GOVORCEV HE Bart Twaalfhowen, veleposlanik Kraljevine Nizozemske: »Circular change is absolutely necessary. We feel that in the Netherlands, and we feel that in Slovenia. So, we definitely support the third Circular Change Conference. It is actually more than supporting -  this is also our conference, because only together we can make the difference. I am very happy that we have found here good friends, likeminded people, and that we can team up together to build good and sustainable future.« mag. Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica platforme Circular Change: »Z mednarodno konferenco Circular Change smo se dodobra umestili na evropski zemljevid tistih, ki krožnemu gospodarstvu dajejo zalet, preglednost nad dogajanjem in tudi vzpostavljajo določene trende. Konferenco pripravljamo v tesnem sodelovanju z evropskim poslancem Francem Bogovičem in vlado Republike Slovenije ter nizozemskim veleposlaništvom. V Slovenijo tokrat prihaja več kot 35 tujih govorcev, vsebinsko pa bomo osvetlili odnos med krožnim gospodarstvom in bio-based ekonomijo, usmerili se bomo v potenciale kreativnih industrij in predstavili Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo Slovenije.« Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP): »Tudi Evropski parlament postavlja krožno gospodarstvo med prednostne teme in ravno ta teden smo na plenarnem zasedanju obravnavali načine, kako izpolniti zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma in nadaljevali s prvim paketom krožnega gospodarstva na področju ravnanja z odpadki. Odpadki in upravljanje virov ter t. i. »bio-based« gospodarstvo oz. bio-gospodarstvo ter kreativne industrije in umetnost bodo v ospredju na prvem konferenčnem dnevu 3. Circular Change konference v Kostanjevici na Krki in tudi v Mariboru. Kot Slovenec lahko s ponosom ugotovim, da smo neke cilje v Sloveniji na tem področju že dosegli, vendar pa gre pri krožnem gospodarstvu za proces, ki je treba intenzivno nadaljevati, in to je tudi namen majske Circular Change konference. Mag. Janja Kreitmayer McKenzie, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor: »Vlada letos že drugič sodeluje pri organizaciji konference Circular Change, kar je tudi za nas zelo pomembno, saj se pri tem projektu povezujemo Ministrstvo za okolje in prostor, Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Veseli smo tudi, da skupaj s Circular Change ustvarjamo sinergijo pri komunikaciji krožnega gospodarstva v Sloveniji in širšem mednarodnem prostoru.« Igor Kos, predstavnik Mestne občine Maribor: »Ponosni smo na sodelovanje med platformo Circular Change in mestom Maribor. Tudi to, da smo že drugič izbrani za partnerja konference, nam je v veliko čast. To kaže, da mesto Maribor opravlja svoje delo na prehodu v krožno gospodarstvo. Z inovativnim modelom povezovanja mestnih javnih služb in oblikovanjem Inštituta Wcycle Maribor kot krovne platforme za izvajanje skupnih projektov smo naredili preboj v smeri krožnega gospodarstva in rezultate v mestu že lahko opazimo.« Goran Milovanovič, direktor Galerije Božidar Jakac: »V umetnosti vedno stremimo k temu, da vključimo čim širše družbeno polje. Seveda je tukaj zelo pomembna komponenta gospodarstvo. Brez gospodarstva ni trga umetnosti. Galerija Božidar Jakac je nastala na osnovi mednarodnega kiparskega simpozija, ki je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja deloval mednarodno. Osrednji material za ustvarjanje je bil vedno les, kar dokazuje, da je že takrat veljalo razmišljanje o vključevanju trajnostnih materialov v umetniško ustvarjanje.« dr. Dragica Marinič, koordinatorica SRIP Krožno gospodarstvo: »Prvič SRIP krožno gospodarstvo sodeluje tudi na konferenci Circular Change, kar  je dokaz, da se člani povezujemo in ustvarjamo boljše pogoje za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Na konferenci se SRIP Krožno gospodarstvo predstavlja s primeri dobrih praks na področju krožnega gospodarstva, ki jih ustvarjajo in soustvarjajo slovenska podjetja.« ***

Več

Dr. Milan Zver: Bolonjska reforma se mora nadaljevati

Evropski parlament je danes v Strasbourgu razpravljal o izvajanju bolonjskega procesa, s katerim se je pred dvema desetletjema začelo oblikovanje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Razprava je potekala v pričakovanju prihajajoče ministrske konference v Parizu, kjer bodo države članice v sodelovanju z Evropsko komisijo proučile napredek procesa in določile cilje za prihodnost. Vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki dr. Milan Zver, ki je bil v okviru poslanske skupine odgovoren za resolucijo na to temo, je v govoru pozval k nadaljevanju procesa: "Bolonjska reforma se mora nadaljevati, saj bo Evropska unija le na tak način lahko prišla do t.i. tretje, nove generacije univerz, ki jih v Evropi nujno potrebujemo." Dejal je, da je kljub  "šarmu stare, t.i. Humboldtove univerze, ki je še vedno zelo živ in ima podporo tako med profesorji kot študenti, očitno, da Evropejce dinamika razvoja sili k temu, da univerze postajajo vse bolj kvalitetne in vitalne."  "S procesom nisem povsem zadovoljen," je povedal dr. Zver in spomnil, da je bil ta "marsikje izvajan bolj kot tehnični in manj kot vsebinski proces."

Več

Umazan denar daje podlago za delovanje globoke države, ki jo vodijo skriti lastniki

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu razpravljali o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma. Cilj predloga je spremeniti dva nedavno sprejeta zakonodajna akta EU o finančnem nadzoru in preglednosti, da bi okrepili boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki izkoriščata vrzeli v finančnem nadzoru. Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS) je v razpravi opozorila na probleme dosedanje zakonodaje: »Umazan denar daje podlago za delovanje vzporedne – globoke države, ki jo vodijo skriti lastniki. Ko bomo uspeli z zakonodajo to preprečiti, bomo lahko rekli, da smo bili uspešni. Upam, da so te spremembe korak k temu cilju, zato jih podpiram. Žal pa vsak dan znova ugotavljamo, da papir prenese vse, v praksi pa se kljub strogi zakonodaji še vedno dogaja kriminal«. Romana Tomc je opozorila, da imamo v Sloveniji enega najboljših zakonov glede preprečevanja pranja denarja: »V Sloveniji imamo enega najboljših zakonov glede preprečevanja pranja denarja. Toda kaj nam to pomaga, če se je kljub tej zakonodaji prek banke, ki je v državni lasti, oprala ena milijarda evrov. Vsi za to vedo, obstajajo dokazi, odgovarja pa nihče. Imamo nov zakon, ki naj bi razkril dejanske lastnike podjetij. Pa jih res? Če gre na primer za ekstremno levičarski tednik Mladina, ne boste izvedeli kdo je dejanski lastnik. Lahko pa dobite vse podatke o predsedniku lokalnega pevskega društva, kar je nesmisel«. Na tem področju je po mnenju evropskih poslancih treba najti pravo ravnotežje med zadostnim nadzorom, ki omogoča učinkovito preprečevanje finančnega kriminala in financiranja terorizma, ter varstvom zasebnosti in temeljnih pravic. V zadnjih letih je vse večja škoda, ki so jo povzročile finančne nepravilnosti in teroristične dejavnosti, privedla do spremembe tega ravnotežja, saj so bili potrebni strožji ukrepi za zaščito družbe kot celote. Postavlja se torej vprašanje ravnotežja ter sorazmernosti med temi interesi, ki si lahko do neke mere nasprotujejo.  

Več

Evropska unija

pred 7 urami
Dr. Milan Zver na Odboru LIBE
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta je danes razpravljal o ...
(0)
pred 9 urami
Mitja Čander o pomenu knjige za vse, ki stavijo ...
Sveže izdana in danes predstavljena knjiga Sredstva Evropske unije od teorije do prakse, avtorjev evropskega poslanca ...
(0)
pred 1 dnevi
Dr. Milan Zver: Najboljše možnosti za razvoj ...
Na Srednji šoli v Črnomlju so danes v sklopu dneva Evrope organizirali predstavitev možnosti, ki jih program ...
(0)
pred 5 dnevi
Bogovič in Gorinšek z mladimi kmeti o plodnih ...
Po uspešni mednarodni konferenci Evropska akcija za pametne vasi, ki je konec prejšnjega tedna potekala na ...
(0)
pred 5 dnevi
V Slovenskih Konjicah mladi kmetje za setev ...
Po uspešni mednarodni konferenci Evropska akcija za pametne vasi, ki je konec prejšnjega tedna potekala na ...
(0)
pred 6 dnevi
Nujno učinkovitejše izvajanje evropske odredbe o ...
»Podatki iz raziskave Agencije za temeljne pravice, da je vsaka tretja ženska po dopolnjenem petnajstem letu ...
(0)
Apr 20, 2018
3. MEDNARODNA KONFERENCA CIRCULAR CHANGE - KROŽNO ...
 Program majske konference na temo krožnega gospodarstva so danes v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili ...
(0)
Apr 19, 2018
Dr. Milan Zver: Bolonjska reforma se mora ...
Evropski parlament je danes v Strasbourgu razpravljal o izvajanju bolonjskega procesa, s katerim se je pred dvema ...
(0)
Apr 19, 2018
Umazan denar daje podlago za delovanje globoke ...
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu razpravljali o preprečevanju uporabe ...
(0)
Apr 18, 2018
Dr. Milan Zver: Nevladne organizacije naj bodo ...
Evropski poslanec dr. Milan Zver je na torkovem plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovoril o resoluciji o uveljavitvi ...
(1)
Apr 15, 2018
Ta teden v Evropskem parlamentu
Jutri se v Strasbourgu prične aprilsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. V torek bo evropske poslance nagovoril ...
(0)
Apr 13, 2018
Bogovič: Pametne vasi so gibanje za pametno ...
Podeželje se v nasprotju z mesti težje prilagaja hitrim tehnološkim spremembam. Evropska unija želi s pomočjo ...
(0)