SI

islamski terorizem

Evropski utrip

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami

Škofija Murska Sobota

Video intervju

Predbožični pogovor s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom

migrantska kriza

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom

Evropski utrip

VIDEO

Evropski utrip: Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga

drIvan Stopar

In memoriam

Celje: Umrl je dr. Ivan Stopar, častni meščan Celja in gradoslovec mednarodnega formata

Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami

Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev. Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje. Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli. Sodelovanje in pretok informacij Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU. “Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija). Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.” Zaščita zunanjih meja Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz. Preprečevanje radikalizacije Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin. “Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier. Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo. Več o tem v priloženem videoposnetku. (https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)

Več

V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih po hitrem postopku vrnili Hrvatom

Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako iz mariborske PU poročajo, da so čeraj ob 13.35 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v priklopnem tovornem vozilu bolgarskih registrskih oznak, odkrili pet ilegalnih moigrantov. S tehničnimi sredstvi so policisti zaznali povečano prisotnost CO2 v notranjosti tovornega dela priklopnega vozila, reagiral je tudi indikator srčnega utripa. Med pregledom vozila so policisti ugotovili tudi, da je bila pletenica, ki je speta s carinsko zalivko, poškodovana oziroma prerezana in ponovno speta. Ob pregledu vozila so nato policisti v tovornem delu priklopnega vozila odkrili 5 državljanov Afganistana, ki so na tak način skušali nedovoljeno vstopiti v našo državo. Štirje so bili stari 18, en pa 22 let, še poroča PU Maribor. Vsem, petim so policisti zavrnili vstop in so jih po zaključenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom.

Več

Davčne zatajitve in pranje denarja

Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor inDamjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnemuradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitevin suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerjaOkrožno državno tožilstvo v Mariboru:Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let. V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi izSlovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali naobmočje Cipra, Bolgarije in Malte. Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«. Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikritepreiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za istiznesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja. Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije. Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Več

Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti terorizmu

Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je več kot očiten znak, da se morajo tudi evropski politični odločevalci na tovrstne napade odzivati hitro in učinkovito. Eden od takšnih nujno potrebnih korakov k učinkovitemu boju proti terorizmu je tudi poročilo posebnega odbora za boj proti terorizmu, ki je bilo včeraj sprejeto v Evropskem parlamentu, in s katerim se predlaga sprejem več ukrepov za večanje varnosti državljank in državljanov po celotnem evropskem kontinentu. Evropski poslanec dr. Milan Zver pričakuje, da bodo tako Evropska komisija kot tudi države članice naredile vse v smeri, da bodo posameznikom in skupinam onemogočile izvrševanje njihovih terorističnih groženj, obenem pa, da bodo v okviru svoje zakonodaje implementirale ukrepe, ki bodo povečevali varnost vseh državljank in državljanov na evropskem kontinentu. »S sprejemom poročila smo postavili dobre temelje za odločen pristop Evropske unije k različnim terorističnim grožnjam,  s katerimi se soočamo,« je prepričan dr. Milan Zver, ki izpostavlja, da gre več konkretnih priporočil in predlogov poročila v smeri Evrope, ki bo varna za vse državljanke in državljane vseh držav članic. »Predlagamo ukrepe za izmenjavo informacij med nacionalnimi preiskovalnimi in obveščevalnimi organi, za kar bi moral biti zadolžen Europol. Pomembno je, da je izmenjava informacij hitra, učinkovita, brez zastojev. Tako kot teroristi ne poznajo meja, tudi izmenjava informacij o teroristih in potencialnih terorističnih grožnjah, ne sme poznati meja,« je prepričan evropski poslanec.  »Nadalje predlagamo ukrepe, s katerimi bomo blokirali finančne transakcije teroristov in različnih organizacij, ki financirajo terorizem. Evropska unija v tem pogledu nujno potrebuje program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti,« ocenjuje dr. Zver. Obenem evropski poslanec izpostavlja ukrepe, s katerimi bi ustrezno pristopili k radikalizaciji in ekstremizmom. »V Evropski uniji bi morali razviti ničelno stopnjo tolerance do ekstremizmov in radikalizmov, vsaka država članica pa bi morala sprejeti niz ukrepov v zvezi z omejevanjem ekstremističnih skupin. V digitalni dobi, v kateri živimo, pa je pomembno spregovoriti tudi o veliki odgovornosti tako tradicionalnih kot tudi družbenih medijev, ki bi morali ustrezno sankcionirati objave, ki napeljujejo ranljive družbene skupine k radikalizaciji in ekstremizmu,« poudarja dr. Zver, ki obenem posebej izpostavlja še ustrezno zaščito žrtev terorističnih napadov in njihovih družin. »Žrtve in družine žrtev terorističnih napadov potrebujejo posebno skrb in zaščito, ne le neposredno po napadih, ki spremenijo njihova življenja, temveč tudi v letih, ki napadu sledijo. Žrtve bi tako vsekakor morale dobiti ustrezno pravno in finančno pomoč,” je prepričan dr. Zver, ki se prav tako strinja z vzpostavitvijo Evropskega koordinacijskega centra za žrtve terorizma.   Evropski poslanec dr. Milan Zver se zavzema tudi za ustanovitev stalnega odbora, ki bi spremljal dogajanja v povezavi z varnostjo držav članic in terorističnimi grožnjami. »Takšen odbor bi še posebej obravnaval občutljive varnostne informacije, ki smo jih obravnavali tudi doslej. Prav na tem dosedanjem dobrem sodelovanju med različnimi organi držav članic in odborom za boj proti terorizmu, temelji predlog o oblikovanju stalnega odbora Evropskega parlamenta,« še poudarja evropski poslanec.

Več

Podelitev nagrade Saharova: »Oleg Sentsov je borec po duši«

Sentsov se slovesne podelitve v Evropskem parlamentu 12. decembra ni mogel udeležiti, saj v Sibiriji služi 20-letno zaporno kazen zaradi obtožb o domnevnem načrtovanju terorističnih dejanj proti ruski »de facto« oblasti na Krimu. V njegovem imenu sta v parlamentu nagrado prevzela sestrična Natalya Kaplan in odvetnik Dmitriy Dinze. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je podelil nagrado, je ob tem povedal: »Oleg Sentsov je bil nominiran zaradi miroljubnega protesta proti nezakoniti ruski okupaciji Krima ter zaradi njegovega poguma in vztrajnosti pri prizadevanjih za spoštovanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. To so tudi vrednote, na katerih temelji Evropska unija in vrednote, za katere se, še toliko bolj po včerajšnjem žalostnem napadu, zavzema Evropski parlament.« »Sentsov je zaradi gladovne stavke in pogumne drže postal simbol boja za izpustitev političnih zapornikov v Rusiji in po celem svetu«, je dodal Tajani. Nagrada je podeljena v času resnih trenj med Rusijo in Ukrajino, zato je predsednik parlamenta pozval k umiritvi razmer na Krimu ter ponovno izrazil podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine. Oblasti je pozval k takojšni in brezpogojni izpustitvi Sentsova in ostalih v Rusiji in na Krimu nezakonito pridržanih Ukrajincev. »Nagrada Saharova ni samo nagrada, temveč zaveza. Trdno podpiramo nagrajence in principe, za katere se borijo.« Sestrična Natalya Kaplan je ob prevzemu nagrade doživeto opisala Sentsova dejanja med rusko priključitvijo Krima, ki so bile povod za njegovo aretacijo. V priporu so ga pogosto pretepali in mučili, na koncu pa obsodili za dejanja, ki jih ni nikdar zagrešil. »Ob vsem tem Oleg ostaja močan. Je borec po srcu in oseba, ki nikdar ne obupa.« Opisala je tudi gladovno stavko, s katero si je prizadeval za izpustitev vseh ukrajinskih političnih zapornikov: »V 145 dni trajajoči gladovni stavki na žalost ni bil izpuščen noben politični zapornik. Toda to ne pomeni, da je bila zaman, saj danes prav zaradi tega cel svet govori o ruski represiji. V bistvu je to zmaga.« Govor v plenarni dvorani je zaključila z izjavo Sentsova: »Žal danes ne morem biti z vami, toda čeprav moje besede prebira nekdo drug, jih svet lahko sliši. Beseda je človekovo glavno orožje in včasih, ko mu je odvzeto vse drugo, tudi njegovo edino.« Tajani je ob tem v parlamentu pozdravil tudi predstavnike preostalih finalistov za letošnjo nagrado Saharova, starše prav tako zaprtega Nasserja Zefzafia ter predstavnike enajstih nevladnih organizacij, ki so s svojim delom pomagale pri reševanju življenj v Sredozemlju. Ob 30. obletnici podeljevanja Saharovih nagrad je Tajani poudaril, da nagrade pomenijo »veliko podporo posameznikom in organizacijam iz vsega sveta, ki se kljub ogromnim tveganjem borijo za družbeno pravičnost«. Kar pet dobitnikov nagrade Saharova je pozneje prejelo tudi Nobelovo nagrado za mir. Med njimi sta tudi letošnja Nobelova nagrajenca Dr Denis Mukwege in Nadia Murad. VIDEO PODELITEV NAGRADE SAHAROV: (http://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/eu-affairs/20181210STO21403/podelitev-nagrade-saharova-oleg-sentsov-je-borec-po-dusi)

Več

Pod cerado tovornjaka skriti ilegalni migranti

Včeraj, ob 13.30 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo vstopal 46-letni Turek, voznik tovornega priklopnega vozila turških registrskih oznak. Med mejno kontrolo je CO2 tester pokazal povečane vrednosti v tovornem delu priklopnega vozila. Policisti so med pregledom vozila ugotovili tudi, da je poškodovana pletenica, na kateri je carinska zalivka. Ta je bila prerezana in ponovno zlepljena. Zato so opravili še pregled notranjosti polpriklopnika in v njem odkrili osem oseb, ki so se na tak način poskusile izmakniti mejni kontroli. Sedem od njih je bilo državljanov Afganistana, starih od 15-24 let, osmi pa je bil 19-letni Pakistanec. Foto PMP Gruškovje.

Več

Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor d.d.

Z mag. Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektro Maribor d.d. sva se v oddaji Sreda v sredo pogovarjala o okoljski mednarodni konferenci, ki pod patronatom OZN poteka v poljskih Katovicah. Rdeča nit pogovora pa je bila resolucija o energetskem konceptu Slovenije za naslednjih 20 oziroma 40 let.Zaveze EU so jasne, tudi Slovenija jim mora slediti, kar pomeni, da bomo morali v konceptu energetskega razvoja upoštevati najprej okoljske zahteve, ki se bodo v desetih letih še bolj zaostrile, ko je govora o izpustih CO2 v ozračje. Kako doseči cilj nizkoogljične družbe, če  eden ključnih energetskih stebrov sodi med obremenjevalce okolja.Govorila sva tudi o možnostih postavitvi druge JE, se "sprehodila" po neprecenjljivih virih obnovljivih virov energije, ki pa jih ne znamo ali nočemo uporabiti. Vsaka civilna iniciativa ustavi še tako dober in strokovno utemeljen projekt. Govorim o HE na Muri, o izrabi vetrne in sončne energije, seveda pa tudi o termalni energiji. Tudi premoga bo kmalu zmanjkalo!!!

Več

Boštjan Perne: V čem je težava marakeške deklaracije (Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah)

Bistveni problem je po mojem mnenju napačna smer s katero se poskuša reševati svetovno migrantsko problematiko. Ključno vprašanje na katerega moramo odgovoriti je, ali si želimo urejenih množičnih migracij ali pa je naš cilj migracije preprečiti in zagotoviti potencialnim migrantom kolikor toliko dostojno življenje v matičnih državah. Jasno bi bilo potrebno povedati, da ilegalnih migracij ne bomo tolerirali, da pa bomo storili bistveno več, da ljudem omogočimo dostojno življenje v matičnih državah. Deklaracija sicer govori tudi o preprečevanju vzrokov migracij ampak le površno in v drugem "planu". Deklaracija, ki bi jo morale sprejeti države bi po mojem mnenju morala vsebovati jasne zaveze in časovni načrt izhodnih in ciljnih držav migracij o tem, kako omogočiti boljše življenje ljudem, ne pa kako legalizirati njihov odhod proti Evropi in drugim ciljnim destinacijam. Zato je sedanja pot reševanja migracij, kot tudi prvi sporazum v to smer, popolnoma zgrešen in škodljiv. Glede na to, da je deklaracija potrjena, je potrjena tudi napačna smer reševanja migracij. Kako paradoksalni so izgovori podpornikov, da ne nameravajo legalizirati vseh migracij lahko ugotovimo zelo hitro. Naslov deklaracije govori o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Zagovorniki deklaracije so večkrat javno poudarili, da bodo z deklaracijo poskusili preprečiti trpljenje migrantov na poti, njihovo umiranje in njihovo izkoriščanje s strani prekupčevalcev. Vprašajmo se torej, kateri migranti se na poti srečujejo z vsemi opisanimi nevarnostmi? Legalni zagotovo ne. In če smo popolnoma jasni, legalne migracije so že danes varne, urejene in zakonite. Deklaracija torej govori o tem, da je potrebno trenutno nezakonite migracije narediti varne urejene in zakonite. Po moji oceni je torej namen deklaracije začrtati pot proti "svobodnim" migracijam, oziroma poenostaviti in delno legalizirati do sedaj nelegalne migracije. Nihče ne more zanikati trpljenja ljudi, ki odhajajo na pot zaradi različnih vzrokov. Naj pa bo popolnoma jasno, da so begunci primerno zaščiteni z mednarodno zakonodajo in da deklaracija njihovega statusa ne rešuje, ker to enostavno ni potrebno. Govorimo torej večinoma o ekonomskih migracijah, kar pa ne pomeni, da so stiske migrantov zaradi katerih zapuščajo domove kaj lažje. Je pa potrebno gledati tudi na naš položaj, kot na eno izmed ciljnih držav. Skratka, če počasi omogočimo "svobodne" migracije, tvegamo, da bo v roku 10 ali 20 let predvsem iz Afrike proti Evropi krenilo več deset ali dolgoročno več sto milijonov ljudi. Gospodarske, politične in podnebne razmere v Afriki se ne izboljšujejo, rodnost skokovito narašča, ob tem pa propaganda o "obljubljeni deželi" naredi svoje. Popolnoma sem prepričan, da bi "svobodne" migracije dolgoročno spremenile podobo Evrope, kot jo poznamo sedaj. Evropa je odprta. Slovenija je odprta. Če spremljamo legalne migracije vidimo, da tako v Slovenijo, kot v Evropo prihaja veliko ljudi, migrantov, tako na delo, kot na študij. Tudi znotraj Evrope ves čas potekajo legalne migracije. Potekajo in so potekale, naj opozorim le na veliko turško manjšino v Nemčiji in Avstriji. Legalne migracije, vsaj v slovenskem primeru, so več kot zadosti obsežne, da zapolnijo trg dela. Nekatere obrtniške dejavnosti, kot na primer zaključna dela v gradbeništvu, so ravno zaradi migrantskih delavcev dokaj poceni. Legalnim migracijam nihče ne nasprotuje, saj so del našega vsakdana. Pripomorejo k boljšemu delovanju družbe, seveda pa se dogaja, da so tudi zlorabljene, ali pretirane, vendar ima država vse mehanizme, da jih obvlada. V primeru migracij, ki jih predvideva deklaracija, pa bo šlo za popolnoma drugačne migrante in za migracije, ki jih bo zelo težko obvladovati. Očitki, da smo nasprotniki deklaracije za jekleno zaprte države in da živimo v preteklosti so enostavno povedano, neumni. Prav tako, da strašimo ljudi. Res pa je, da je v času enopartijskega režima bila dovoljena le ena resnica in to tista, ki jo je podala oblast. Na žalost nekaterih, enopartijskega sistema ni več, ljudje smo pismeni, svet pa je globaliziran in sami si lahko preberemo in ustvarimo mnenje o določenih problemih. Prihodnost bo pokazala, kako nam bodo migracije spremenile življenje. Deklaracija je res le prvi korak, ki ne bo kratkoročno spremenil migrantskih tokov, ogromna težava pa je smer reševanja migrantske politike, ki jo je deklaracija začrtala. Na vso srečo so nekatere države zaznale vse pasti deklaracije in na njih je, da se začrtana pot zaustavi in obrne v pravo smer. Boštjan Perne

Več

Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov, prejemnik nagrade Saharova, politični zapornik v ruskem gulagu

Dobitnika nagrade Saharova so 25. oktobra izbrali vodje političnih skupin in predsednik Parlamenta Antonio Tajani. Slednji je prejemnika nagrade razglasil na plenarnem zasedanju. Kdo je Oleg Sentsov Oleg Sentsov je ukrajinski filmski režiser, ki je bil obsojen na 20 let zaporne kazni, zaradi “načrtovanja terorističnih napadov” na Krimu. Organizacija Amnesty International je sodni proces opisala z besedami “nepošteno sojenje pred vojaškim sodiščem”. Postal je simbol za približno 70 ukrajinskih državljanov, ki so bili ilegalno aretirani in obsojeni na visoke zaporne kazni na krimskem polotoku. Sentsov je gladovno stavkal od sredine maja do 6. oktobra, ko je stavko prekinil zaradi prisilnega hranjenja. Podelitvena slovesnost Nagrada sestoji iz plakete in 50.000 evrov. Evropski parlament jo bo podelil na posebni slovesnosti 12. decembra v Strasbourgu. Finalisti za nagrado Saharova V ožjem izboru so, poleg Olega Sentsova, bili tudi Nasser Zefzafi, vodja protestnega gibanja v maroški pokrajini Rif, in 11 nevladnih organizacij, ki rešujejo življenja prebežnikov v Sredozemskem morju. Več o njih tukaj. Več o nagradi Nagrada Saharova za svobodo misli je poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu. Prvič je bila podeljena leta 1988. Njeni prejemniki pa so posamezniki in organizacije, ki branijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Nagrada letos praznuje svojo 30. obletnico. Leta 2017 je bila prejemnica nagrade demokratična opozicija Venezuele. O Olegu Sentsovu in njegovi kalvariji v ruskem taborišču v priloženem videu: (http://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/priorities/nagrada-saharova-2018/20181018STO16585/oleg-sentsov-je-prejemnik-nagrade-saharova-2018)

Več

Evropska unija

pred 4 urami
Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ...
Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s ...
(0)
pred 11 urami
V Gruškovju odkrili 5 ilegalnih migrantov in jih ...
Ilegalnim migrantom, ki jih med pregledom odkrijejo mejni organi na slovensko hrvaški meji, ni videti konca. Tako ...
(0)
pred 1 dnevi
Davčne zatajitve in pranje denarja
Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta RobertMunda, vodja Sektorja kriminalistične ...
(0)
pred 2 dnevi
Dr. Milan Zver za učinkovitejši boj proti ...
Nedavni napad, ki se je zgodil v Strasbourgu, na enem izmed najbolj množično obiskanih božičnih sejmov v Evropi, je ...
(1)
pred 2 dnevi
Podelitev nagrade Saharova: »Oleg Sentsov je ...
Sentsov se slovesne podelitve v Evropskem parlamentu 12. decembra ni mogel udeležiti, saj v Sibiriji služi 20-letno ...
(0)
pred 2 dnevi
Pod cerado tovornjaka skriti ilegalni migranti
Včeraj, ob 13.30 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v našo državo vstopal 46-letni Turek, voznik ...
(0)
pred 2 dnevi
Sreda v sredo: Mag. Boris Sovič, predsednik ...
Z mag. Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektro Maribor d.d. sva se v oddaji Sreda v sredo pogovarjala o okoljski ...
(0)
pred 2 dnevi
Boštjan Perne: V čem je težava marakeške ...
Bistveni problem je po mojem mnenju napačna smer s katero se poskuša reševati svetovno migrantsko ...
(0)
Dec 05, 2018
Ukrajinski filmski režiser Oleg Sentsov, ...
Dobitnika nagrade Saharova so 25. oktobra izbrali vodje političnih skupin in predsednik Parlamenta Antonio Tajani. ...
(0)
Dec 04, 2018
Dr. Milan Zver: Široka podpora poslanskih skupin ...
Včeraj popoldne je na zasedanju odbora za kulturo in izobraževanje v Bruslju evropski poslanec dr. Milan Zver ...
(0)
Nov 30, 2018
Dr. Milan Zver: Nasprotujem globalnemu dogovoru ...
Evropski parlament je včeraj na mini plenarnem zasedanju parlamenta v Bruslju razpravljal o pripravah na decembrsko ...
(3)
Nov 28, 2018
Romana Tomc: Leto dni po zaslišanju v Bruslju ...
Danes mineva leto dni, odkar je eden izmed največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije dobil svoj ...
(1)