SI

Franc Bogovič

Evropski utrip

Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih vasi s strani članov drugega doma slovenskega parlamenta

Ivan Zajc

Hladen predvolilni tuš za rdeči dvojec Jevšek Đurov: Ivanu Zajcu sodišče dovolilo vpis v sodni register

Romana Tomc

VIDEO

Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je pogoj za demokracijo.

Lokalne volitve 2018

Ob rdeči Murski Soboti Prekmurje vseeno diha ljudsko

Lokalne volitve 2018

Kje se začne politična korupcija? Pri kavi in golažu!

Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih vasi s strani članov drugega doma slovenskega parlamenta

Ljubljana 19. oktober 2018 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je skupaj z raziskovalko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani doc. dr. Emilijo Stojmenovo Duh predstavil projekt: Pametne vasi – Evropska akcija za razvoj podeželja v povezavi s sprejemanjem nove finančne perspektive na skupni seji Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in 16. Interesne skupine lokalnih interesov Državnega sveta RS. Bogovič je državne svetnike opozoril na prednosti in pravočasnost predstavitve projekta pametnih vasi, ker skupna seja članov DS RS sovpada ravno z uvrščanjem projekta v novo finančno programsko obdobje Evropske unije (EU) 2021-2027. Skupno sejo je pozdravil tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, ki je bil eden izmed pobudnikov predstavitve tega projekta v DS RS.   »Vesel sem podpore tako širokega kroga, prav s strani vas, ki v drugem domu slovenskega parlamenta pokrivate tako pomembna področja, kot je lokalna samouprava, ter razumete pomen decentralizacije in skrbi za dostojno življenje prav vsakega, podpirate enakovreden razvoj urbanih ter podeželskih območij, lokalno oskrbo, medgeneracijsko sodelovanje in spoštovanje, sožitje… V prvi vrsti pa razumete podporo novih tehnologij, ki prihajajo in podpirajo poseljenost podeželja,« je zanimanje državnih svetnikov za projekt Pametnih vasi z navdušenjem pozdravil Bogovič.                                                                 Dr. Stojmenova Duh je državnim svetnikom s ponosom predstavila pionirsko pot, ki so jo skupaj s kolegi iz fakultete pripeljali na raven vključenosti v raziskovalno raven projekta pametne vasi v okviru Evropske komisije, na drugi strani pa so v življenje spravili 86 partnerjev in 28 ustvarjalnih laboratorijev FabLab po vsem ozemlju Slovenije. »Poglaviten cilj projekta »pametnih vasi« je pomagati občinam in regijam v gorskih območjih, da se digitalno preobrazijo s pomočjo koncepta pametnih vasi, z novimi oblikami vključevanja regionalnih deležnikov in podporo informacijsko komunikacijskih tehnologij,« je v predstavitvi poudarila dr. Stojmenova Duh in spodbujala vse navzoče, da za uresničitev projekta pametnih vasi potrebujemo pametne ljudi, pametne skupnosti, pametna mesta, pametne odločevalce in pametno državo, ki pametno sodelujejo v skupno dobro. Državni svetniki so opozorili na priložnosti in izzive, ki jih vidijo vsak na svojem delu kot člani Komisij in interesnih skupin v DS RS in pri svojem delu v lokalnem okolju. Bogovič se je zahvalil za podporo in poudaril: »Prav sedaj je ključno obdobje, da se vpiše kakšna stvar v dokumente na ravni EU in tudi doma, saj bo treba dobro pripraviti strategijo razvoja naše Slovenije«.    

Več

Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je pogoj za demokracijo.

Evropska poslanka Romana Tomc poudarja, da imamo medije za 4. vejo oblasti, kar priča o tem, kako pomembno je njihovo delo. Zato je še toliko bolj nujno, da so njihove informacije verodostojne, kar pa ni vedno samoumevno. Tomčeva opozarja, da je tudi v slovenskem medijskem prostoru vse več primerov, ko se poskuša utišati določene novinarje, ki želijo prikazati pravo podobo resnice: »Žalostno je, da smo v današnjih časih, ko pravimo, da imamo razvito demokracijo, priča takšnim primerom«. Evropska poslanka zato izpostavlja pomen društva GlasNO!, ki si prizadeva za večjo medijsko svobodo. Opozarja še na dejstvo, da niso vsi novinarji svobodno pristali na to, da bodo pisali po nareku svojih lastnikov: »Šele, ko bomo imeli svobodne novinarje, ki ne bodo ujetniki svojih lastnikov in ekonomskih razmer, bomo imeli tudi neodvisno in svobodno novinarstvo, s čimer pride tudi demokracija«. Na koncu se je Romana Tomc dotaknila še področja ekologije, kjer je izpostavila, da se uporaba plastike za enkratno uporabo povečuje, zato je nujno, da se sprejme nove direktive in se ta trend obrne: »Industrija se seveda upira, a s prepovedjo ji nakazujemo smer, kam naj se orientira. Prav je, da se najdejo drugi, okolju prijazni načini«. Celoten intervju z njo si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku. 

Več

D. Andreja Valič Zver: “Pisma svetemu Nikolaju” ali moja poljska izkušnja

Sredi letošnjega septembra se je med elektronsko pošto zasvetilo sporočilo organizatorjev poljskega filmskega festivala Niepokorni Niezlomni Wykleci. Povabili so me, naj se udeležim velikega mednarodnega dogodka v mestu Gdynia ob Baltskem morju. V pogovoru s kolegi iz Nemčije, Poljske, Češke, Latvije in skupaj s sodelavci Platforme evropskega spomina in vesti (PEMC) naj bi predstavila slovenske tranzicijske izkušnje in dosežke spravnega procesa v luči mednarodnih prizadevanj pri obravnavanju totalitarizmov 20. stoletja.Seveda je bilo vabilo s Poljske skoraj nemogoče zavrniti, pa tudi vse moje dosedanje izkušnje s poljskimi kolegi dokazujejo njihovo iskreno željo, da bi razširili svoje znanje o dogajanjih na Slovenskem v času fašizma, nacionalnega socializma in komunizma. Konec koncev so kljub mnogim razlikam naše izkušnje v marsičem podobne, saj smo oboji v času totalitarizmov utrpeli neskončno število sistemskih in sistematičnih kršitev temeljnih pravic, ki so v obeh narodih pustile težko ozdravljive posledice. Pa vendar se je Poljska tako usodne zadeve, kot je spravni proces in obračun s totalitarno preteklostjo, lotila malo drugače. Če smo iskreni, precej drugače… Ob prihodu v Gdynio, veliko pristaniško mesto nedaleč od bolj znanega Gdanska, se srečamo s kolegi. Med njimi sta predsednik PEMC dr. Łukasz Kamiński in pomočnik direktorja Muzeja varšavske vstaje dr. Paveł Ukielski. Naš pogovor se vrti tudi okrog Inštituta nacionalnega spomina (IPN), ki sodi med največje poljske institucije s področja zgodovinopisja in kjer sta Łukasz ter Paveł nekaj let opravljala funkcijo direktorja in njegovega svetovalca. IPN zaposluje skoraj 1600 sodelavcev, večinoma zgodovinarjev, arhivistov in pravnikov. Sedež inštituta je v Varšavi, njegove podružnice pa so v mestih Białystok, Gdańsk, Katowice, Kraków, Lublin, Łódź, Poznań, Rzeszów, Szczecin in Wrocław. IPN je bil ustanovljen z aktom poljskega parlamenta leta 1998 in vse od tedaj raziskujejo, pišejo, objavljajo, organizirajo številne dogodke, razstave, se mednarodno uveljavljajo… Skoraj tako kot slovenski Študijski center za narodno spravo, bo kdo porekel. Res je, a poleg neprimerljivih razsežnosti obeh inštitucij obstaja še ena pomembna razlika. Tako kot še v nekaterih nekdanjih državah za “železno zaveso”, je poljski instituciji dodana tudi neodvisna preiskovalna funkcija, t.i. Komisija za pregon zločinov proti poljskemu narodu. Ta instrument omogoča poljskim kolegom preiskovanje in vložitev obtožnice pred sodiščem v primeru ugotovljenega suma kaznivega dejanja zoper mir, človečnost ter vojnih zločinov. Preiskovalci imajo neomejen dostop do vsega ohranjenega arhivskega gradiva iz časa nacionalnega socializma in komunizma, torej v obdobju od 1. septembra 1939 do 31. julija 1990. Vsako leto obravnavajo na stotine primerov. Do sedaj je bilo vloženih skoraj 400 obtožnic in obsojenih 137 ljudi. Med najbolj znanimi primeri je obtožnica proti voditelju poljske države in komunistične partije Wojciechu Jaruzelskemu zaradi pošiljanja tankov nad neoborožene pripadnike sindikalnega gibanja Solidarnost in uvedbe vojnega stanja na Poljskem leta 1981. V javnosti so močno odmevale tudi obtožnice proti uslužbencem komunističnih oblasti zaradi umorov katoliških duhovnikov in drugih zločinov v času vojnega stanja med leti 1981 in 1982. V tem obdobju je bilo aretiranih približno 10 000 ljudi, večinoma pripadnikov gibanja Solidarnost. Okrog 100 ljudi so pripadniki vojaških in paravojaških formacij umorili. Poljska že od leta 1997 dosledno izvaja lustracijoInštitut nacionalnega spomina od leta 2007 opravlja še eno pomembno nalogo v okviru demokratične družbene tranzicije. Gre za lustracijo, ki je poleg delovanja pravne države eden od predpogojev za uspešen tranzicijski prehod. Prva lustracijska zakonodaja je bila na Poljskem sprejeta sicer že leta 1997, po nekaj neuspešnih poskusih od začetka devetdesetih let. Poljska lustracijska zakonodaja nalaga ljudem, ki so bili rojeni pred letom 1972 in so opravljali pomembne javne funkcije, da podajo izjavo o morebitnem sodelovanju s komunistično tajno politično policijo. IPN nato s pomočjo arhivskih dokumentov in drugih virov informacij preverja resničnost oziroma neresničnost osebnih izjav. Seveda je tudi v poljskem lustracijskem procesu potrebno upoštevati varstvo osebnih podatkov in dejstvo, da je tajna politična policija mnogokrat ponarejala različne dokumente. Naloga sodelavcev IPN je torej izjemno naporna in odgovorna, saj bi bilo povsem v nasprotju s cilji lustracije, da bi žrtev totalitarizma ponovno utrpela krivico. Kljub razdeljenosti poljske javnosti glede uspešnosti lustracije pa ne moremo zanikati njenega preventivnega delovanja pri preprečevanju totalitarnih refleksov. Foto: iStock Lahko bi torej zaključili, da so Poljska, Nemčija, Romunija in še nekatere države izza nekdanje železne zavese tudi z lustracijo opravile pomembne korake na poti uspešne demokratične tranzicije. Težko bi kaj podobnega trdili za Slovenijo, ki je kljub nekaterim potezam v pravo smer še vedno sinonim za Indijo Koromandijo nekdanje nomenklature in njenih izrastkov. Pa naj damo pod drobnogled politično krajino, strnišča ekonomije, pravosodne globeli ali pa čisto preprosto veselje do življenja… Ko opazuješ lepo urejene ulice, cvetoče zasebne trgovine in delavnice, bleščeča nova letališča, podobe papeža Janeza Pavla II. na stavbah in križe nad naselji, nasmejane in življenja polne Poljake, najdeš odgovor na vprašanje, zakaj Poljska in njeni prebivalci že dolga stoletja zagrizeno, nesebično in pogumno branijo svojo državo in Evropo pred zavojevalci. Le kdo drug kot Poljaki bi prihitel na pomoč izgubljeni dunajski eliti s cesarjem na čelu, ki so leta 1683 panično bežali iz mesta, obkoljenega s turško vojsko? Kdo drug bi potolkel nekajkrat številčnejšega sovraga tako temeljito, da so celo vreče s turško kavo obležale pred Dunajem in so Dunajčani s sklonjenimi glavami lahko začeli uživati v “kofetkanju”? In postane mi jasno, zakaj je moj kranjski rojak režiser Mitja Okorn poiskal svoj prostor pod soncem na Poljskem in posnel filmsko mega uspešnico “Pisma svetemu Nikolaju”. Topel, preprost in prisrčen slavospev veselju do življenja, zaradi katerega smo Slovenci spet trumoma drli v kinodvorane … Ja, tudi veselje do življenja sodi med krščanske vrednote, ki jih pooseblja Poljska. Poleg vrednot grške, judovske in rimske civilizacije, humanizma in renesanse ter racionalizma tvorijo konstitutivne elemente evropske civilizacije, kamor se uvrščamo tako Slovenci kot Poljaki. A popravljanja posledic komunističnega zla, ki nas je oboje prizadelo v prejšnjem stoletju, smo se lotili na dva povsem različna načina. Težko bi trdili, da je slovenska tranzicijska pot v demokracijo uspešnejša… dr. Andreja Valič Zver  http://www.demokracija.si/

Več

Romana Tomc: Evropa potrebuje plastični "detox"

"V plastiki se dobesedno utapljamo. Evropa mora na področju varovanja okolja s sistematičnim pristopom, tako na strani proizvajalcev, kot na strani potrošnikov, narediti več," je rezultat glasovanja o novih pravilih za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko pozdravila in komentirala evropska poslanka Romana Tomc. Evropska poslanka Romana Tomc je za politično skupino Evropske ljudske stranke na Odboru za ekonomske zadeve oblikovala mnenje o obravnavanem dokumentu. Tomčeva podpira predlog komisije o ukrepih na področju zmanjševanja in postopnega umika plastike za enkratno uporabo, vendar meni, da je potrebno industriji dati čas, da se prilagodi novim ukrepom. "Direktiva prinaša nove izzive za našo industrijo. Poleg teh novih izzivov pa tudi priložnosti, da Evropa na dveh področjih spet prevzame vodilno vlogo: na področju varovanja okolja in na področju industrije. Industriji moramo pokazati smer. Menim, da je to velika priložnost za evropska mala in srednja podjetja, ki so hitro prilagodljiva in lahko v tej direktivi vidijo priložnost," je povedala Romana Tomc. Onesnaževanje okolja s plastiko za enkratno uporabo predstavlja 70% vseh odpadkov na evropskih plažah in morjih. Po izračunu Evropske komisije bi do leta 2030 to lahko povzročilo okoljsko škodo v višini 22 milijard evrov. Namen zakonodajnega predloga Evropske komisije je za več kot polovico zmanjšati onesnaževanje s plastiko. Posamezni ukrepi so prilagojeni za različne skupine izdelkov. "Vesela sem izida glasovanja v vodilnem odboru Evropskega parlamenta, ki se je ukvarjal s problematiko plastike za enkratno uporabo. V predlogu vidim veliko dodano vrednost, saj verjamem, da nadomeščanje plastike za enkratno uporabo z boljšimi, inovativnimi produkti za večkratno uporabo ne bo samo okrepilo našega gospodarstva, pač pa je to tudi dobra rešitev za naš planet in naše zdravje," je zaključila Romana Tomc. Evropski poslanci bodo o tem zakonodajnem predlogu glasovali na plenarnem zasedanju 23. oktobra v Strasbourgu.

Več

Viktor Orban se je EU poslancu Milanu Zveru zahvalil za njegovo pokončno držo in podporo v EU parlamentu

Madžarski premier Viktor Orban se je v posebnem zahvalnem pismu, ki ga je poslal dr. Milanu Zveru, zahvalil za njegovo močno podporo pri obravnavi in nasprotovanju poročilu o Madžarski v EU parlamentu. Evropski poslanci so v septembru na zasedanju v Strasbourgu razpravljali o poročilu glede kršitev temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem, ki vključuje poziv k uporabi 7. člena pogodbe EU. Dr. Milan Zver je na zasedanju, pa tudi predhodno ob obravnavah omenjenega poročila na posameznih odborih Evropskega parlamenta, močno podprl madžarskega predsednika vlade Orbana in je glasoval proti omenjenemu poročilu. Dr. Milan Zver je glasoval tudi proti sprožitvi 7.člena pogodbe EU glede spoštovanja vladavine prava na Madžarskem.  Obenem je izrazil tudi skrb nad uveljavljanjem dvojnih meril, ki jih evropska levica vpeljuje predvsem, ko se osredotoča na delovanje desno-sredinskih vlad v posameznih državah članicah. Viktor Orban v zahvalnem pismu evropskemu poslancu izpostavlja, da je dr. Zver s tem, ko je glasoval proti poročilu in sprožitvi 7. člena PEU proti Madžarski pravzaprav izrazil jasno pričakovanje, da bo obravnava politik posameznih držav članic v evropskih institucijah poštena, pravična in nepristranska. Orban je ob tem zapisal, da Madžarska v času trajanja postopka proti njej, ni bila obravnavana nepristransko, in to zgolj zato, ker je dvignila svoj glas pri nekaterih pomembnih temah, ki zadevajo prihodnost Evrope. »Verjamem, da ste sledili korakom očetov Evropske unije, ki so bili mnenja, da Evropska unija ne more obstajati brez subsidiarnosti. Države članice in institucije ne bi smele posegati v odgovornosti druga druge,« je zapisal madžarski premier. Madžarski predsednik vlade se je evropskemu poslancu še posebej zahvalil, ker ga je podpiral tudi v času, ko Evropska ljudska stranka glede vprašanj v zvezi z Madžarsko ni bila povsem enotna. »Zagotavljam vam, da bo Madžarska ne glede na sramotne napade nanjo zaradi njene protimigrantske politike, sledila vrednotam Evropske unije in da bo branila meje Evrope ter Madžarske. Prav tako bomo še naprej skrbeli za dobrobit naših državljank in državljanov,« je v pismu še poudaril madžarski premier.

Več

Franc Bogovič v Budimpešti: Zdaj je čas, da ustvarimo prve pametne vasi v Evropi

Budimpešta, Bruselj, Ljubljana - Poslanca Evropskega parlamenta Tibor Szanyi (S&D) in Franc Bogovič (SLS/EPP) sta v ponedeljek v mestu Gödöllö na Madžarskem na temo pametnih vasi gostila evropska komisarja Phila Hogana in Tiborja Navracsisa skupaj s številnimi drugimi priznanimi strokovnjaki. Maroš Šefčovič, podpredsednik Evropske komisije (EK) je prek video nagovora posredoval sporočilo o vključevanju energetskih vidikov v konceptu pametnih vasi. Evropski poslanec Franc Bogovič, ki je aprila letos na Bledu gostil evropsko konferenco na temo pametnih vasi, kjer je bila podpisana posebna deklaracija o pametnih vaseh in predana v roke prisotnih evropskih komisarjev Violete Bulc in Phila Hogana, je dejal: "Zdaj je čas, da žanjemo sadove naših političnih prizadevanj v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji ter ustvarimo prve pametne vasi v Evropi. Koncept ima možnost, da znatno preoblikuje podeželska območja in jih znova naredi privlačna s tem, da podeželskemu prebivalstvu ponudi enake priložnosti in storitve kot jih imajo ljudje v mestih. S tem se bo obrnil trend izseljevanja s podeželja, istočasno pa se bodo zmanjšala številna pregosto naseljena mestna območja. Pametne vasi nastajajo v želji po sodelovanju in priložnosti za podjetništvo. Tudi naše zakonodajalske aktivnosti v zadnjih letih vodi duh sodelovanja.« “Podeželska območja se srečujejo z mnogimi izzivi, s katerimi se skozi Evropski parlament soočava skupaj z mojim poslanskim kolegom Francem Bogovičem. Skupna prizadevanja z EK imajo dolgo zgodovino; pilotni projekt, deklaracija Cork 2.0, zagonski dogodek v Bruslju, projekti v sklopu EU akcije za pametne vasi, pripravljalni ukrep Pametna podeželska območja v 21. stoletju in Blejska deklaracija za pametnejšo prihodnost podeželskih območij v EU. Skupaj z vsemi zainteresiranimi deležniki pripravljamo okvir, ne moremo pa zagotoviti enotne rešitve, ki bi ustrezala vsem. Za uspeh potrebujemo predanost na državni in lokalni ravni, ne moremo se naslanjati samo na sredstva EU. Denar ni dovolj, potrebujemo tudi dejanja,« je razložil pobudnik dogodka - evropski poslanec iz Madžarske Tibor Szanyi. Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je izrazil: »Pametne vasi so nov koncept, ki ga bomo razvijali v dokumentih za obdobje po letu 2020, ampak ne samo skozi Sklad za razvoj podeželja, ampak tudi skozi druga sredstva, kot je na primer Sklad za regionalni razvoj. Izseljevanje in neravnotežje investicij sta samo dva primera, ki prizadevata podeželje. Koncept pametnih vasi je nov prispevek, o katerem smo govorili že v deklaraciji Cork 2.0. Tu smo, da sledimo in okrepimo pobudi, ki jo s strani parlamenta vodita poslanca Szanyi in Bogovič.« Se sprašujete, kaj pametna vas dejansko pomeni? Skupina Ecorys, ki je prejela financiranje prek parlamentarnega pilotnega projekta iz leta 2016 na pobudo poslanca Szaniya, in je bila zadolžena za znanstveno oblikovanje definicije pametnih vasi, je te v svojem prvem osnutku lani poleti opredelila kot:»Pametne vasi so skupnosti na podeželju, ki razvijajo pametne rešitve za reševanje izzivov v njihovem lokalnem okolju. Gradijo na obstoječih lokalnih prednostih in priložnostih za vključitev v proces trajnostnega razvoja na svojih ozemljih. Naslanjajo se na participativni pristop k razvoju in izvajanju svojih strategij za izboljšanje njihovih gospodarskih, socialnih in okolijskih pogojev, zlasti s spodbujanjem inovacij in z uporabo rešitev, ki jih ponujajo digitalne tehnologije. Pametne vasi koristijo sodelovanje in povezovanje z drugimi skupnostmi in deležniki na podeželskih in mestnih območjih. Pričetek in izvajanje strategij pametnih vasi je lahko nadgradnja obstoječih pobud ter se lahko financira iz številnih javnih in zasebnih virov.«Čeprav ta opredelitev kaže ključne ideje za koncept, je še vedno osnutek, ki bo dokončan v prihodnjih mesecih. Lokalni deležniki, podjetja in uporabniki, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja in skupnosti, bodo zagotovo imeli koristi od tega novega in inovativnega koncepta!

Več

Odgovor evropske poslanke Romane Tomc na pismo bralca: Ali taki poslanci lahko zastopajo Slovenijo?

V nadaljevanju objavljamo odziv evropske poslanke Romane Tomc na pismo bralca, ki je bil objavljen v sobotni prilogi časopisa Delo: "Ali taki poslanci lahko zastopajo Slovenijo?  Gospod Vladislav Vidmar se v Pismih bralcev sprašuje, ali lahko evropski poslanci, ki niso podpisali Šoltesovega predvolilnega letaka, še zastopajo Slovenijo. Na začetku sicer pravilno ugotavlja, da »je Slovenija velika poraženka arbitražnega dogovarjanja«, pozabi pa omeniti, daje takratna vlada pod vodstvom sedanjega predsednika republike Boruta Pahorja zavajala ljudi, ko jih je vabila na referendum in jim pošiljala zavajajoče zemljevide z lepimi obljubami, ki se niso uresničile. Ampak o tem se ne govori. Prav tako se načrtno pozablja, kakšno sramoto so nam delali slovenski pogajalci, ki sojih ujeli pri prisluhih. Da ne govorimo o popolnem porazu slovenske diplomacije. Spomnimo se samo takratnega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ki je prek medijev »šolal« svojega šefa, predsednika vlade Mira Cerarja, kam sme in kam ne sme na državniški obisk. Da večine nastopajočih v tej zgodbi niso zanimali slovenski interesi, ampak lastna promocija, je popolnoma jasno. Stališče SDS in evropskih poslancev SDS do te razsodbe je bilo že večkrat pojasnjeno. Pa ponovimo še enkrat. Kljub temu da se v SDS nismo strinjali z načinom reševanja spora in da menimo, da odločitev arbitražnega tribunala ni zaščitila strateških interesov Slovenije, je odločitev treba spoštovati. Vendar smo prepričani, da je edini način za uveljavitev odločitve nadaljevanje pogovorov s Hrvaško. Ne zanikanje odločitve, niti razveljavitev ali kar koli drugega, kar nam skušajo naprtiti mediji, ampak nadgradnja tega, kar prinaša arbitraža. Za to je potrebna sposobna ekipa, ki ve, kaj so strateški interesi Slovenije, ki zna te interese trdno in argumentirano zagovarjati in ki prepozna, kje so naše prednosti v teh pogovorih. Vse to nima prav nobene zveze s predvolilnimi aktivnostmi evropskega poslanca Igorja Šoltesa, ki populistično, pol leta pred evropskimi volitvami, na predsednika evropske komisije naslavlja pobudo glede spoštovanja vladavine prava. Da v resnici ne gre za skrb za vladavino prava, ampak za lastno promocijo, se lepo pokaže ob odzivih, ko so se kršitve vladavine prava dogajale, in se še dogajajo, v Sloveniji. Tišina. Ne njega in nobenega od levih poslancev ni bilo zraven, ko je evropski parlament razpravljal o Novi Ljubljanski banki in pranju denarja, ne zanimajo jih politični zaporniki v Sloveniji ter preganjanje slovenskih novinarjev, ki si upajo kaj več kot pisati po nareku njihovih tajkunskih in režimskih lastnikov. Ne zanima jih odkrito nasprotovanje nove vlade izvrševanju določb ustavnega sodišča, ne moti jih niti to, da predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan in predsednik Socialnih demokratov počne natanko to, kar očitajo Junckerju. Ne spoštuje mnenja lastne pravne službe in ga tišči v predalu. Kaj drugega kot sprenevedanje, dvojna merila in populizem, ki ga podpirajo »neodvisni mediji«, temu pismu pač ni mogoče reči. Zato mojega podpisa na tem pamfletu ni. Romana Tomc, evropska poslanka"

Več

Romana Tomc: Vsi državljani morajo imeti dostop do pomoči, kadar jo res potrebujejo

Ta teden so evropski poslanci na sredinem  plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o minimalnem dohodku kot zagotovljeni pravici za državljane Evropske unije (EU). V razpravi se je pokazalo, da med poslanci obstajajo različni pogledi glede tega kaj minimalni dohodek sploh je. Evropska poslanka Romana Tomc je zato v svojem govoru izpostavila: »Tudi sama zagovarjam minimalni dohodek, pri čemer naj takoj povem, da ne govorim o univerzalnem temeljenjem dohodku in ne o minimalni plači. Ti pojmi se žal pogosto mešajo. Vsi državljani bi morali imeti možnost, da dobijo pomoč, kadar jo utemeljeno potrebujejo.«  V EU kar 20 milijonov državljanov še vedno živi pod pragom revščine. V shemah minimalnega dohodka zato mnogi, po vzoru Italije, vidijo rešitev za večjo socialno kohezijo med državami članicami in za doseg pravičnejše Evrope. »Minimalni dohodek pa ne sme biti le pravica, ki je samoumevna. Povezana mora biti tudi z odgovornostjo. V Evropi želimo ohraniti najvišji socialni standard na svetu, a moramo biti pozorni, da na račun visokih socialnih pravic ne razvrednotimo pomena dela in dostojnega plačila za delo,« je izpostavila Romana Tomc in nadaljevala: »Razmerje med minimalnim plačilom za delo in minimalnim dohodkom, oziroma socialno pomočjo, je v nekaterih državah povsem neustrezno. To spodbuja ljudi, da se zavestno odločijo, da ne bodo delovno aktivni. Razlika mora biti torej dovolj velika, da bomo spodbujali delovno aktivnost in ne obratno.« Za konec je evropska poslanka Romana Tomc še poudarila: »Evropa je dežela socialnih pravic, ki so del naše zgodovinske in kulture tradicije. Če želimo, da tako ostane, moramo skrbeti za dobro kondicijo tistih, ki ustvarjajo pogoje za zaposlovanje in financirajo socialno državo.«

Več

Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga: migracije. notranja varnost, Brexit

Iz Strasbourga se nam je s prvega oktobrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta z video pismom oglasila evropska poslanka SDS Patricija Šulin. Poslanci EU parlamenta so skupaj z Evropskim svetom in Evropsko komisijo obravnavali teme, ki bodo na sporedu oktobrskega zasedanja Evropskega sveta. Najbolj pereče teme ta hip so; migracije, notranja varnost in Brexit.

Več

Evropska unija

pred 15 urami
Franc Bogovič vesel podpore projektu pametnih ...
Ljubljana 19. oktober 2018 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je skupaj z raziskovalko na Fakulteti za ...
(0)
pred 16 urami
Romana Tomc: Neodvisno in svobodno novinarstvo je ...
Evropska poslanka Romana Tomc poudarja, da imamo medije za 4. vejo oblasti, kar priča o tem, kako pomembno je njihovo ...
(0)
pred 3 dnevi
D. Andreja Valič Zver: “Pisma svetemu ...
Sredi letošnjega septembra se je med elektronsko pošto zasvetilo sporočilo organizatorjev poljskega ...
(0)
pred 6 dnevi
Romana Tomc: Evropa potrebuje plastični "detox"
"V plastiki se dobesedno utapljamo. Evropa mora na področju varovanja okolja s sistematičnim pristopom, tako na strani ...
(0)
Oct 10, 2018
Viktor Orban se je EU poslancu Milanu Zveru ...
Madžarski premier Viktor Orban se je v posebnem zahvalnem pismu, ki ga je poslal dr. Milanu Zveru, zahvalil za njegovo ...
(0)
Oct 10, 2018
Franc Bogovič v Budimpešti: Zdaj je čas, da ...
Budimpešta, Bruselj, Ljubljana - Poslanca Evropskega parlamenta Tibor Szanyi (S&D) in Franc Bogovič ...
(0)
Oct 08, 2018
Odgovor evropske poslanke Romane Tomc na pismo ...
V nadaljevanju objavljamo odziv evropske poslanke Romane Tomc na pismo bralca, ki je bil objavljen v sobotni ...
(0)
Oct 06, 2018
Romana Tomc: Vsi državljani morajo imeti dostop ...
Ta teden so evropski poslanci na sredinem  plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o minimalnem dohodku kot ...
(0)
Oct 04, 2018
Video pismo Patricije Šulin iz Strasbourga: ...
Iz Strasbourga se nam je s prvega oktobrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta z video pismom oglasila ...
(0)
Oct 03, 2018
Romana Tomc: Za delovanje pravne države brez ...
Poslanci Evropskega parlamenta so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o delovanju pravne države v ...
(0)
Oct 03, 2018
Dr. Milan Zver: SDS bo na kongresu EPP podprla ...
Poslanci Evropskega parlamenta bodo ta mesec opravili kar dve plenarni zasedanji v francoskem Strasbourgu. Čeprav  ...
(0)
Oct 02, 2018
Bogovič: V boju proti nepoštenim trgovinskim ...
Strasbourg, 2. oktober 2018 – Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) je včeraj ...
(0)