si

Komentar dr. Stane Granda

Pomembno je, da zmagamo!

zdravstvo

UKC MARIBOR Svet zavoda zahteva dopolnitev strateškega načrta

Sreda v sredo z Rudijem Matjašičem

Prebivalci podeželja so za državo drugorazredni v primerjavi z metropolo

Po Nato fiasku enote SV

SLS bo naredila vse, da bo Slovencem zagotovila varnost

Dr. Boštjan Jazbec pustil najboljši vtis pred člani odbora EU za gospodarske in denarne zadeve

Dr. Boštjan Jazbec pustil najboljši vtis pred člani odbora EU za gospodarske in denarne zadeve

V Bruslju so danes člani odbora Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve  obravnavali kandidaturo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca za člana odbora v sklopu bančne unije. Člani odbora so izmenjali mnenja z Jazbecem, nato glasovali o njegovi kandidaturi. Novega člana na koncu imenujejo članice EU. Jazbečevo imenovanje je sicer v rokah EU komisije, ki da je že minuli teden predlagala za člana in direktorja enotnega odbora za reševanje bank, ki je eden osrednjih organov v sklopu bančne unije. Evropska poslanka Romana Tomc,ki se je udeležila Jazbečevega zaslišanja na današnjin seji odbora, je njegovo kandidaturo in pa možnosti, da ga imenujejo za člana odbora v sklopu bančne unije, pospremila z naslednjim komentarjem. "Ocenjujem, da bosta današnja razprava in glasovanje o imenovanju dr. Boštjana Jazbeca na odboru za ekonomske zadeve zgolj formalnosti. Prava razprava, na kateri sem tudi sama sodelovala, in tudi odločitev o kandidatu, je bila opravljena že januarja in sicer za zaprtimi vrati. Sledi še glasovanje na plenarnem zasedanju, ki pa se bo predvidoma izšlo brez presenečenj. Gre za pomemben in visok položaj, na katerega je dr. Boštjan Jazbec kandidiral brez vnaprej zagotovljene potrditve v okviru kvote, ki bi pripadala državi. V zadnjem času se je kar nekaj slovenskih kandidatov pri podobnih poizkusih slabo odrezalo. Zato me veseli, da je bilo tokrat drugače in da se je dr. Boštjan Jazbec na zaslišanju izkazal kot najboljši kandidat." Mandat enega od štirih stalnih članov odbora za reševanje bank traja pet let, brez možnosti ponovitve mandata. Enotni odbor za reševanje se ukvarja s 142 velikimi bankami in čezmejnimi skupinami,  zanje pripravlja načrte za reševanje ter išče čim učinkovitejše rešitve za banke, ki se znajdejo v resnih težavah. 

Več

Timmermans vs. Orban ali kako še razložiti politične cepitve v EU

Na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta smo pričakovali že pripravljen pogrom nad poljsko, na naslednji seji pa še nad madžarsko vlado. No, leva večina, ki postavlja dnevne rede zasedanj, je presodila, da je bolje obe razpravi za nekaj časa preložiti. Pri Madžarski jih je najverjetneje prepričalo dejstvo, da vsako polaganje premierja Viktorja Orbana na pranger le še dviga njegovo popularnost. Zato so nanizanko, ki bi jo brez težav lahko imenovali »kozlovsko« sojenje, raje prestavili na čas po volitvah. Pa vendarle, tu ne gre le za simpatije ali antipatije med Fransom Timmermansom in Viktorjem Orbanom, niti zgolj za politiko, ampak je potrebno pogledati tudi na razlike, ki obstajajo med severno-zahodnim in srednjeevropskim kulturno-političnim prostorom.  V zvezi s tem je zelo pomenljiva izjava vodje politične skupine Evropske ljudske stranke Manfreda Webra, ki je pred dnevi na svojem tvit računu zapisal: »Wir wollen kein Europa des Multi-Kulti, sondern ein Europa der europaeische Werte«. (Nočemo multi-kulti Evrope, ampak Evropo evropskih vrednot). Izjava nima le političnega, ampak globoko družbeno, zgodovinsko in kulturno sporočilo.  Začnimo s političnimi napetostmi. Poljski vladi se očita, da izvaja reformo oziroma vzpostavlja nov sistem »zavor in ravnovesij« med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo, in to na škodo sodne oblasti. Reforme naj bi bile nesorazmerne v tem smislu, ker omogočajo neposredni politični vpliv na delo ustavnega sodišča, rednih sodišč in sodnega sveta. Zato je Komisija sprožila postopek po členu 7(1) Pogodbe EU, ki pomeni, da obstaja »očitno tveganje, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2 Pogodbe EU. Ta člen pa se glasi: "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških".  Toda dodati je potrebno, da to še ni postopek po členu 7(2) Pogodbe, ki je šele pravna podlaga za ugotavljene hujše in vztrajno kršenje vrednot iz tega člena. Pri Poljski smo glede sankcij, če poenostavimo, šele na predstopnji. O kršitvi Pogodbe mora po Evropskem parlamentu odločati še Svet s štiripetinsko večino. Tam pa bo, kot je bilo napovedano, vsako sankcijo proti Poljski blokirala Madžarska, in obratno.  Nekateri ukrepi nove poljske vlade na prvi pogled morda res niso v skladu z nekaterimi načeli pravne države, npr. z delitvijo oblasti. Toda zahodni politiki običajno spregledujejo - recimo temu – družbeni kontekst. Poljska se kot postkomunistična država srečuje s tipičnimi tranzicijskimi vprašanji, ki jih je potrebno razrešiti. Očitno lustracijski poseg po padcu komunizma ni bil v celoti uspešen. Pravosodni sistem tako kot v slovenskem primeru ni razvil avtonomnih mehanizmov normalizacije.  Tudi madžarska vlada je pod pritiskom. Potem ko je postopoma začelo prevladovati mnenje, da je »imel prav Orban«, evropska levica s podporo liberalcev - tu je najglasnejši Guy Verhofstadt - še bolj pritiska na madžarsko vlado. Kot je znano, madžarska vlada želi na področju nevladnih organizacij  ustvariti pregledno situacijo, zlasti na področju financiranja le teh. Na tej točki je stopila na žulj Sorosu, ki je velik financer mnogih nevladnih organizacij, noče pa finančnega nadzora. Orban ureja tudi razmere na univerzi, vključno z razvpito Srednjeevropsko univerzo. Toda največji trn v peti evropske mainstream politike naj bi bili ukrepi vlade v zvezi z urejanjem nezakonitih migracij. V Evropski koimisiji so nekateri prepričani, da nova madžarska zakonodaja ni skladna z zakonodajo EU in z Listino o temeljnih pravicah. Podobno kot za Poljsko je tudi evropska parlamentarna večina izrazila prepričanje, da razmere na Madžarskem pomenijo »očitno tveganje«, zaradi česar naj bi prišlo do »hudih« kršitev vrednot iz člena dve Pogodbe EU. Madžarska vlada je utemeljeno zavrnila vse očitke. Zahod in Srednja Evropa: isto jedro, a tudi značilne razlike Kako torej razumeti stalne pritiske na srednjeevropske države? S politično cepitvijo na leve in desne se vsega ne da pojasniti. Češka in Slovaška sta bili prav tako pod pritiskom, čeprav sta imeli leve vlade. V zvezi z nezakonitimi migracijami pa sta podobno reagirali kot Poljska, Madžarska ali Avstrija. Razlike med Zahodom (t.i. okcident) in Srednje Evropo so očitno bolj globoke, da bi jih lahko pojasnili le z dnevno-političnimi razlogi.  Tega vprašanja se je pred leti v enem od svojih govorov lotil že Viktor Orban. V njem je zahodni liberalni demokraciji postavil nasproti drugačno politično platformo, ki jo je enostavno imenoval krščanska demokracija. Orban je govoril v imenu regije, ki ima skupno novejšo zgodovino, izkušnjo s totalitarnim režimom, večina od njih se sooča s pastmi prehoda v normalnost. In vse so večinsko katoliške. Morda bi bilo bolje, če bi uporabil kar pojem katoliška ali še bolje solidaristična demokracija (znano je, da sodi v okvir krščanstva tudi protestantantizem, ki je odločilno vplival na oblikovanje zahodnega liberalizma). V zadnjih dveh stoletjih se je v Evropi oblikoval pluralni politični prostor. Versko-kultrune ločnice (npr. tudi med protestantskim in katoliškim pogledom na svet oziroma družbo) so izdatno definirale vsakokratne politične zemljevide.  Srednje-evropski (katoliški) »Software of Mind« se je v politiki oblikoval nekoliko drugače kot v severnih in zahodnih protestantskih okoljih. V Srednji Evropi so bolj kot vsesplošno tekmo vseh proti vsem, trg in absolutno svobodo posameznika v ospredje postavili nekoliko drugačno lestvico vrednot, na kateri izpostavljajo solidarnost, avtonomijo skupnosti (subsidiarnost) in socialno pravičnost. Podobne različne poudarke bi lako opazili, če bi pazljivo brali politične dokumente CDU (Krščansko-demokratske unije) in CSU (Krščansko-socialne unije). Bavarska spada v srednje-evropski okvir in ni čudno, da se Bavarci in Madžari med seboj odlično razumejo, če bi sodili po pogostnosti obiskov na najvišji ravni. Seveda pa po drugi strani ne moremo trditi, da v Srednji Evropi ne sprejemajo koncepta odprte družbe. Vendar pa so pripravljeni veliko več vlagati v negovanje tradicij, v varovanje in razvijanje lastne kulture in identitete.  CSU je bila kar nekaj časa ujetnica govorice in drže t.i. politične korektnosti koalicijske partnerice, ki se je glede migranstke politike dostikrat postavila onkraj razumnega in stvarnega. Izgubo političnega stika z volivci so le ti kaznovali in najmočnejša bavarska stranka je padla v doslej največjo krizo. Horst Seehofer in Manfred Weber, dva najvidnejša bavarska politika, sta odločena napraviti konec multikulturalizmu, ki je svojo nemoč dokazal v zadnjih treh letih, ko se Evropa sooča z neuspelo integracijo prišlekov.    Seveda pa je potrebno vedeti, da so razlike med t.i. Okcidentom in Srednjo Evropo danes veliko manjše kot so bile nekoč, npr. pred stotimi in več leti. Podobnosti so vedno večje in prav je tako. Srednja Evropa je tudi sestavni del Zahoda, slednji pa Srednje Evrope. In jasno je, da so skupne, tudi kulturne podlage močnejše kot razlike. Toda kljub temu ostajajo nekatere značilne razlike, ki se zrcalijo v postavljanju političnih odločitev, ciljev in vrednot.  In kje smo mi?  Če bi primerljali politično-kulturne orientacije srednjeevropskega prostora, se bojim, da bi glede Slovenije lahko prišli do nekaterih ne najbolj prijetnih ugotovitev. Slovenija, v kateri je tranzicijska dinamika najpočasnejša izmed vseh primerljivih držav Srednje Evrope, je v sedmih, osmih desetletjih postala izrazito sekularizirana družba; delež kristjanov je nižji kot drugje. Kultura se odraža tudi v strukturi družbe. V Sloveniji je neprimerljivo visok delež gospodarstva, bank, šolstva in medijev v državnih rokah, ki jih upravljajo leve elite in globoka država. Namesto podjetništva prevladuje egalitarni sindrom, namesto participacije apatija, namesto spoštovanja sovraštvo. Medtem ko so drugje spravo že dosegli, pri nas državljanska vojna še kar traja, le da z drugimi sredstvi. Skratka, današnjo Slovenijo bi po nekaterih sistemskih in kulturnih kazalcih težko uvrstili v srednje-evropski prostor, še manj pa v zahodno liberalnega. Zaenkrat smo še otoček. Ko bodo uveljavljene ustrezne reforme, bomo spet celina.

Več

Dr. Milan Zver s pobudo Evropski komisiji za odpravo pribitkov na mednarodne klice znotraj Unije

Evropska unija se pripravlja na dobo vsesplošne povezljivosti zelo visokih hitrosti, ki jo bodo prinesle tehnologije naslednje generacije, kot je 5G, zaradi česar tudi spreminja skupna pravila, ki urejajo telekomunikacijski sektor. Na evropski ravni so se tako že začela pogajanja o zakoniku o elektronskih komunikacijah. Potrošniki in podjetja se vedno bolj zanašajo na podatke in dostop do interneta, zato je tudi izvedbena uredba (EU) 2016/2286 z dne 15.7. 2017 o določitvi podrobnih pravil glede uporabe politike poštene uporabe in metodologije za oceno trajnosti odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje ter glede vloge, ki jo predloži ponudnik gostovanja za namene navedene ocene, postala toliko bolj uporabljiva v vsakdanjem življenju.  V luči pogajanj o zakoniku o elektronskih komunikacijah in glede na to, da je izvedbena uredba uvedla nova pravila gostovanja, ki prinašajo določene koristi vsem uporabnikom mobilne telefonije, je dr. Milan Zver na Evropsko komisijo naslovil vprašanje o tem, kakšni so prvi vtisi Evropske komisije glede uspešnosti izvedbene uredbe (EU) 2016/2286. Dr. Milan Zver obenem še opozarja, da odkar izvedbena uredba velja, lahko Evropejci v vseh državah članicah mobilno gostujejo pod enakimi pogoji kot v domači državi, vendar pa imajo v nekaterih primerih  (nerazumno velika količina podatkovnega gostovanja) operaterji možnost, da se plača pribitek za podatkovno gostovanje. Glede na to, da se je po podatkih slovenskega telekomunikacijskega podjetja A1 število uporabnikov, ki v drugih državah EU uporabljajo prenos podatkov, podvojilo, količina prenesenih podatkov v tujini pa se je povečala kar za šestkrat, je dr. Zver podal tudi pobudo za odpravo pribitkov na klice iz domače države v druge države EU. Izvedbena uredba je med Evropejci torej vsekakor zelo priljubljena, saj omogoča brezskrben dostop do spleta, tudi ko potujejo. Seveda je za podrobne analize po preteku nekaj mesecev od uveljavitve uredbe minilo premalo časa, a je že sedaj očitno, da je le-ta močno vplivala na vedenje prebivalcev pri uporabi mobilnih storitev v državah članicah EU. Ker pa bodo internetne storitve, gigabitna povezljivost, povezljivost s hitrostjo najmanj 100 Mb na sekundo, omrežja 5G v kratkem času postale realnost, se dr. Zveru zdi pomembna odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje v Uniji kot tudi odprava pribitkov na klici iz države, v kateri je bila sklenjena naročnina za mobilni telefon, v druge države članice. Pobuda dr. Zvera je tako toliko bolj pomembna, saj bi dokončno omogočila, da se v celoti uresniči bistvo uredbe, ki je „gostovanje kot doma“.  Evropska komisija je dr. Zveru odgovorila, da so mobilni operaterji že javno poročali o znatnem porastu uporabe mobilnega gostovanja, zlasti za prenos podatkov ter obenem še sporočila, da klici iz države, v kateri je bila sklenjena naročnina za mobilni telefon, v druge države članice (mednarodni klici znotraj EU) niso zajeti v omenjeno uredbo. Sicer pa je dr. Zver s strani Evropske komisije prejel zagotovilo, da bo Komisija izvedla pregled novih pravil o gostovanju iz izvedbene uredbe do konca leta 2019 ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložila vmesno poročilo o učinkih odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje do 15. decembra 2018.  Po mnenju dr. Milana Zvera je Evropska komisija korektno odgovorila, obenem pa evropski poslanec dodaja, da se je potrebno prilagoditi novi stvarnosti na področju tehnologij, obenem pa zagotoviti tudi visoko raven varstva potrošnikov in konkurenčnosti na trgu.

Več

KAJ SE DOGAJA Z BORCI T.I. ISLAMSKE DRŽAVE

T.i. Islamska država (IS) je teritorialno gledano dejansko že poražena. Pod nadzorom ima le še manjša omejena območja na meji med Irakom in Sirijo, delno pa nadzira tudi nekaj puščavskega ozemlja, ki pa je brez strateške vrednosti. Večjih mest IS nima več pod kontrolo, prav tako je velika večina borcev IS bodisi ubita, zajeta ali pa so se razbežali. Poraz IS pa predvsem pri zahodnih obveščevalnih strukturah povzroča skrbi saj kaže, da se bo del borcev IS poskušal vrniti ali pa infiltrirati na področje Evropske Unije. Nekateri borci IS se želijo vrniti v države EU Zahodne službe so se v skupnem prizadevanju za identifikacijo in zajetje nekdanjih pripadnikov IS zbrale v ameriško vodeni obveščevalni operaciji imenovani "Gallant Phoenix". V operacijo je vključenih 21 držav, sedež pa ima v Jordaniji. Glavna naloga operacije je zbrati vse razpoložljive podatke o IS na enem mestu in vzpostaviti enotno bazo  tujih borcev, ki so se borili v IS. Prav tako je cilj nadaljnje spremljanje aktivnosti borcev IS in seveda preprečiti teroristične napade. Pred kratkim je izraelski premier Netanjahu opozoril, da so z dobrim obveščevalnim delom preprečili teroristom IS, da bi ugrabili letala in z njimi strmoglavili na evropska mesta. Takšne informacije kažejo, da IS ni odstopila od želje po izvedbi novih terorističnih napadov na prostoru Evrope. Potrebno je poudariti, da se je v IS borilo okoli 40.000 tujih borcev, večinoma iz muslimanskih držav, okoli 7000, pa iz zahodnih držav. Takšno število je tudi za skupne obveščevalne operacije problematično, saj je domala nemogoče, da bi identificirali vse. Prav tako ni popolnoma jasno, kakšne usmeritve so pred padcem IS dobili tuji borci in ali so bile te usmeritve načrtovane ali bolj ali manj podane iz nuje. Glede na nekatere informacije domnevam, da je vsaj del nekdanjih borcev IS dobil navodilo kam naj gre in kakšne aktivnosti naj izvede v bodoče. V mesecu januarju so kurdske sile na severu Sirije (YPG) sporočile, da so v zadnjem času zajeli več pripadnikov IS, ki so preko kurdskega ozemlja bežali proti Turčiji. Med njimi je bilo tudi več francoskih državljanov, ki so potrdili, da so poskušali priti preko Turčije nazaj v Francijo. Med zajetimi naj bi bilo več tujih borcev IS, tudi Nemci, Albanci, Britanci in Švedi. Očitno je vsaj del borcev IS iz evropskih držav dobil navodilo, naj se vrne v matične države. Nekateri so, po vsej verjetnosti, ostali prepuščeni sami sebi in so se verjetno po lastni iniciativi želeli vrniti v države od koder so odšli na sirsko bojišče. Evropske obveščevalne službe so na povratek borcev IS relativno dobro pripravljene in jih, tudi zaradi prej omenjene operacije Gallant Phoenix, ti povratki niso presenetili. Je pa zanimivo, da so zahodne obveščevalne službe pričakovale, da bo povratek nekdanjih borcev IS v tej zadnji fazi še bolj številen, kot pa dejansko je.   Načrtna infiltracija nekdanjih borcev IS v EU Drug problem, po moji oceni še večji, kot pa ga predstavljajo povratniki IS v EU, pa predstavlja operacija IS, da v EU infiltrira nove teroriste. Že julija so mediji objavili informacijo, da IS pripravlja posameznike, ki bodo poslani v Evropo z nalogo izvedbe terorističnih napadov. IS naj bi s tem želela pokazati, da kljub izgubi teritorialnega nadzora ni izgubila vse moči delovanja. Informacija je bila sicer zaskrbljujoča a je bila presplošna in je bila v poplavi podobnih informacij težko oprijemljiva. Potem pa so konec meseca januarja mediji razkrili, da Interpol išče 50 posameznikov, osumljenih, da so borci IS. Interpol domneva, da gre za Tunizijce, ki so s čolnom, kot migranti prispeli v Italijo, poskušali pa naj bi vstopiti v druge evropske države, kar naj bi vsaj enemu tudi uspelo.   Na strani IS se je borilo več kot 5000 Tunizijcev, Tunizijci pa so bili najštevilčnejši tuji borci v IS. Ker je Tunizija relativno blizu EU in ker preko Sredozemlja potekajo stalne migrantske poti, so očitno v IS ocenili, da bi bilo v EU najlažje infiltrirati ravno Tunizijce. Potrebno je poudariti, da imajo Tunizijci v Franciji in Belgiji veliko izseljeniško skupnost. Dosedanji džihadistični teroristi, ki so izvedli napade v Parizu in Bruslju so bili prav tako v veliki večini tunizijskih korenin. Skratka infiltracija Tunizijskih borcev IS v EU je logična poteza, ki pa je za evropski varnostni sistem lahko zelo problematična. Nekoliko pomirja dejstvo, da je Interpol infiltracijo zaznal in da so osebni podatki pripadnikov IS znani. Ker je operacija zajetja vseh teh potencialnih teroristov v teku tudi ni verjetno pričakovati, da bodo varnostne službe sporočile koliko posameznikov so že zajeli, upajmo pa, da čim več.  Čudna vloga Turčije pri obravnavi nekdanjih borcev IS Velik del borcev IS se je zatekel v Turčijo. Turčija je opozarjala EU na ta problem, kot tudi na možnost prehajanja borcev preko Turčije v EU. Meseca decembra 2017 so turške varnostne sile po celotni državi v dveh dneh aretirale okoli 200 domnevnih borcev IS. Razlog v množični aretaciji je verjetno v strahu, da bi le ti lahko izvedli teroristične napade ob novoletnem praznovanju. Racija pa kaže, da so turški varnostni organi vedeli, kje se nahajajo pripadniki IS in da so jih očitno imeli pod nazorom. Nekoliko bolj zaskrbljujoče informacije prihajajo iz britanskih medijev, saj le ti trdijo, da je Turčija nekdanje borce IS rekrutirala za potrebe svojih najnovejših operacij v Siriji. Borce naj bi izučila v novi taktiki delovanja, potem pa naj bi se pridružili pro-turškim silam sirskih upornikov (SDF), ki so začeli ofenzivo proti Kurdom na severu Sirije. Tudi nekateri objavljeni vojni zločini teh upornikov nad kurdskimi borci kažejo, da takšne informacije imajo podlago. Že pred zadnjo ofenzivo je bilo znano, da nekateri elementi SDF odkrito podpirajo džihadistične ideje. Ni pa novo »angažiranje« borcev IS nobena noviteta na sirskem bojišču, saj je znano, da so v preteklosti celotne formacije IS prešle pod kako drugo džihadistično organizacijo oziroma, da so zamenjale strani, kar pa seveda ne pomeni, da so zavrgle svojo ideologijo. Del borcev IS se bo(je) raztepel po svetu Del borcev IS je z ukazom ali pa samoiniciativno odšel na druga džihadistična bojišča po svetu. Britanske obveščevalne službe so zaskrbljene, da bi del britanskih tujih borcev IS iz Sirije krenil proti Afganistanu. V Afganistanu so se namreč že "pojavili" nekateri borci IS francoski korenin, kar nakazuje, da je vsaj en del tujih borcev IS krenil na bojišča Afganistana. Borce so opazili tudi na Filipinih, v Egiptu, podsaharski Afriki in drugod, tako da sem prepričan, da bomo o pripadnikih IS še slišali.    

Več

Zdravi gozdovi za zmanjšanje izpustov CO2

Gozdovi iz ozračja črpajo ogljikov dioksid, ki je toplogredni plin odgovoren za podnebne spremembe. Zato parlament EU zahteva, da države EU izsekane gozdove nadomestijo s pogozdovanjem. Parlament bo na aprilskem plenarnem zasedanju glasoval o zakonodaji, ki bo državam EU naložila, da izsekavanje gozdov nadomestijo s pogozdovanjem ali boljšim upravljanjem z zemljišči. Gre za enega izmed treh zakonodajnih ukrepov, ki so potrebni za izpolnitev zaveze o 40-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990), ki jo je EU sprejela s pariškim sporazumom o podnebju. Poleg ukrepov na področju gozdarstva in rabe zemljišč EU za dosego tega cilja spreminja tudi mehanizem za trgovanje z izpusti (ta pokriva izpuste iz industrijskih obratov) in uvaja sistem delitve bremen med članicami EU pri zmanjšanju izpustov za sektorje transporta, gradbeništva, odpadkov in kmetijstva. Zakaj so gozdovi pomembni?  Gozdovi so pomembno naravno bogastvo in dobičkonosen posel. Gozd pokriva 182 milijonov hektarov ali 43 odstotkov ozemlja Evropske unije. V Sloveniji gozd pokriva 63 odstotkov ozemlja, kar državo uvršča med najbolj gozdnate članice unije. Gozdovi opravljajo vrsto pomembnih ekosistemskih storitev: preprečujejo erozijo prsti, so pomemben del vodnega cikla, zagotavljajo biotsko raznovrstnost in regulirajo lokalno podnebje. V času dviga globalnih temperatur pa ne gre spregledati še ene pomembne funkcije gozdov, namreč črpanja CO2 iz ozračja. Drevesa za svojo rast potrebujejo CO2; s fotosintezo ta plin vgradijo v organske snovi, t.j. ogljikohidrate, ki sestavljajo njihove korenine, debla, veje in liste. CO2 je toplogredni plin; več ga je v ozračju, manj sončne toplote se iz zemeljskega površja odbije nazaj v vesolje. Posledici sta segrevanje ozračja in podnebne spremembe. Manj gozdov torej pomeni več CO2 v ozračju in hitrejše spreminjanje podnebja. Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo Ta sektor vključuje predvsem kmetijstvo in gozdarstvo. Ker gre za obdelovanje zemlje, ta sektor v ozračje spušča CO2; hkrati pa iz ozračja CO2 tudi črpa, saj ima opraviti z rastlinami. Gozdovi absorbirajo 10,9 odstotka skupnih izpustov toplogrednih plinov v EU. Izsekavanje gozdov torej prispeva k izpustom CO2. Uresničitev zavez iz pariškega sporazuma o podnebju Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 in uresničevanje zavez iz pariškega sporazuma o podnebju v EU temelji na treh stebrih: uredbi o delitvi bremen pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki za vsako državo EU določa zavezujoče cilje o zmanjševanju izpustov iz sektorjev transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki že sprejeti reformi evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS), v katerega je vključenih 11.000 industrijskih obratov v EU; zaradi zmanjšanja števila dovoljenj za izpust CO2 bodo ti svoje izpuste ali zmanjšali, ali plačevali dražje uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), ki med drugim zahteva, da države članice posek gozdov nadomestijo s pogozdovanjem in izboljšajo svoje upravljanje z zemljišči Parlament sicer želi, da bi si EU zastavila cilj, da do leta 2050 v primerjavi z letom 2005 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 80 odstotkov.   Novice – Evropski parlament

Več

Slovenskim volivcem je dovolj političnih cvetličarjev

Prav gosta so sita in rešeta slovenskih dominantnih  medijev pri poročanju o vsebini dela evropskih inštitucij, zlasti pa slovenskih evropskih poslancev na listi Evropske ljudske stranke. Mednje sodi tudi evropski poslanec SLS Franc Bogovič, ki sam priznava, da se jih mikrofoni in kamere nacionalnih medijev bolj redkeje spomnijo. Zato so spregledane marsikateri projekti in vsebine, ki se jih lotevajo na evropski pa tudi nacionalni ravni. V primeru Franca Bogoviča je to projekt Pametnih vasi. »Res je naše delo v medijskem prostoru bolj malo prisotno. Morda je za medije premalo zanimivo, ker se manj kregamo, kakor doma, manj je prerekanj in več je vsebinskega dela. Sam v odborih za regionalni razvoj in za kmetijstvo ter razvoj podeželja prepoznati, kaj so tisti izzivi politike, ki jih lahko uresničimo v Evropskem parlamentu in so koristne za naš prostor.« V odboru za regionalni razvoj je bilo veliko govora o tako imenovani mestni oziroma urbani agendi, pametnih mestih, nihče pa ni govoril o pametnih vaseh oziroma digitalizaciji na podeželju. »Demografski trendi kažejo, da se zmanjšuje število ljudi, ki živimo na podeželju. Napovedi so, da bo leta 2050 kar 80% Evropejcev živelo v teh megapolisih. Sem zagovornih uravnotežene poseljenosti, zato v svojih razpravah v EU parlamentu vselej poudarim, da bo svojo identiteto, tudi krščansko, če hočete, Evropa bistveno lažje obdržala s poseljenim podeželjem. Zato sem pri proračunu za 2018 predlagal amandma, ki zagotavlja 3,3 milijona evrov za tako imenovani pripravljalni ukrep, ki ga bo EU komisija razpisala do konca pomladi, da se v šestih do desetih državah ugotovi, kakšne so razmere na področju pokritosti s širokopasovnimi povezavami in kateri so primeri dobrih praks na različnih področjih na podeželju. V ospredju je seveda kmetijstvo, tako imenovano precizno kmetijstvo, uporaba sodobne tehnologije v vseh panogah kmetijstva, od živinoreje do poljedelstva. Cilj je seveda, kako narediti kmetijsko proizvodnjo čim bolj učinkovito in ob tem ohraniti naravne vire. Zanimivo vprašanje je seveda tudi mobilnost na podeželju, za kar bo potrebno vložiti kak javni evro, da prebivalcem podeželja približamo vse tisto, kar je na voljo prebivalcem mest.« Ti projekti pametnih vasi bi morali prinesti tudi nova delovna mesta na podeželju. Po besedah Franca Bogoviča se na tem področju ponuja vrsta priložnosti, zlasti na področju sociale, pomoči na domu, dnevnih centrov, ker bo potrebno poskrbeti tudi za starejšo populacijo na podeželju. Izjemne priložnosti ponuja energetika; »projekt osončene Slovenije ponuja priložnost številnim lastnikom stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Idejo »Pametnih vasi« Franc Bogovič širi po Sloveniji, odzivi na dosedanjih dogodkih pa so bili po njegovih besedah izjemno spodbudni. »Do poletja bo v Sloveniji izvedenih petnajst okroglih miz, vrhunec dogajanja pa bo sklepna konferenca na Bledu, kamor pridejo kar trije evropski komisarji za kmetijstvo, mobilnost in digitalno unijo.  Prisoten bo predsednik vlade, vsaj trije ministri in cela vrsta odličnih panelistov, ki bodo predstavili to, kar se danes že dogaja, kakšen je položaj Slovenije pri tem. Sam si seveda želim, da s tem projektom ohranili čim več delovnih mest ter  dvignili kvaliteto bivanja starejših na podeželju.« Tudi zato z okroglimi mizami po Sloveniji skuša Franc Bogovič identificirati čim več deležnikov, ki bi se lahko vključili v ta projekt. Cilj pa je oblikovanje slovenskega konzorcija, ki se bo prijavil na razpis Evropske komisije. »Prepričan sem, da bo Slovenija ena od šestih oziroma desetih evropskih držav, v katerih se bo opravila snemanje stanja. Sam pa si želim, da bi se v okviru tega konzorcija našli partnerji, ki bi bili sposobni ta projekt peljati po celotni Evropi.« Gre za zahteven projekt, vendar je Franc Bogovič prepričan, da bodo vsi deležniki pristavili svoj kamenček v mozaik in to od lokalnega okolja pa vse do države. »Od Evropske komisije smo že dobili zeleno luč za ta pripravljalni ukrep, njegovi zaključki pa bodo izhodišča za novo finančno perspektivo. Poenostavljeno rečeno, kaj je od tega, kar premoremo, vredno tudi javne podpore, torej tudi evropskih sredstev. Zato želim, da se tudi doma v Sloveniji intenzivno pripravljamo na to, kaj bo po letu 2020. Da bomo naprej vedli, kaj nas čaka, ne pa da bomo znova čakali na to, kar nam bo Evropa predpisala ali ukazala. Nujno je, da s črpanjem sredstev pričnemo takoj v letu 2021, ker se v sedanji finančni perspektivi s tem ne moremo pohvaliti. Doslej smo počrpali komaj 13 odstotkov nepovratnih evrov, ki so namenjeni samo in zgolj Sloveniji.« Da boi treba s projekti pohiteti, tudi zato, ker bo orihodnja finanlna perspektiva na področju kmetijstva dosti bolj prijaznejša do Slovenije, kakor je ta, je še dejal Franc Bogovič, ki se seveda ni mogel izogniti kritiki vlade in uradništva, ki tava v temi, zaradi jalovosti, kar se priprave evropskih projektov tiče. Razloge neučinkovitega črpanja evropskih sredstev Franc Bogovič vidi tudi v dejstvu, da v Sloveniji nismo oblikovali regionalne ravni oblasti. »Cela vrsta stvari je, o katerih bi se morali dogovoriti na vmesni ravni med lokalnim okoljem in Ljubljano. Prepričan sem, da velika večina tistih, ki odločajo o projektih, včasih sploh ne vedo v čem je srž zadeve, na primer pri pametni specializaciji, ko je treba povezati deležnike na lokalni ravni, od posameznih podjetij, šol ali zasebnikov, društev in zavodov, preko občin do državne ravni, do znanstveno izobraževalnih inštitucij in agencij, ki so zadolžene za raziskovalno dejavnost in na osnovi tega pripraviti projekte, s katerimi bomo prodrli na evropski parket.« Da bodo te vsebine tudi del programske politike Slovenske ljudske stranke za letošnje parlamentarne volitve, dodaja Franc Bogovič in dodaja, da je prepričan o tem, da se bo SLS znova vrnila v Državni zbor. O koalicijskih povezovanjih je  še prezgodaj  govoriti, SLS je odprta za dialog in pripravljena na sodelovanje na osnovi programa. Prepričan je, da je slovenskim volivcem dovolj političnih cvetličarjev, da bodo prav gotovo pozorni pri ocenjevanju, kdo je po sajenju rožic v dobljenem mandatu kaj naredil. »Prepričan sem, da vse več Slovencev spoznava, da so te Mesije, ki se pojavljajo na vsakih volitvah, zgolj muhe enodnevnice, spromovirane z določenih krogov, ki želijo to državo obvladovati iz ozadja, ne upajo pa si priti na plano in sami kandidirati.« V politiki je po Bogovičevih besedah še vedno preveč šarlatanstva, ko se pred volitvami obljublja po dolgem in počez, nato pa iz tega ni nič. Po vstopu v Državni zbor  bo po besedah Franca Bogoviča SLS stopila v koalicijo, ki bo omogočila hitrejši razvoj Slovenije. Ob koncu pogovora sva s Francem Bogovičem rekla nekaj besed o njegovem članstvu v parlamentarni preiskovalni komisiji o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu in  o njegovi  inavguraciji za evropskega poslanca leta na področju inovacij. Sicer pa so oglejte priložen videoposnetek pogovora z evropskim poslancem Francem Bogovičem.

Več

Policisti odkrili dve ukradeni vozili

Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Murska Sobota so v sobotozvečer,  10.2.2018  med  kontrolo  cestnega  prometa na izvozu iz avtocesteDolnji Lakoš ustavili in kontrolirali 49-letnega državljana Romunije, ki jevozil  osebni  avtomobil  znamke  BMW X5, španskih registrskih številk. Pripodrobnejši  kontroli  vozila  je  bilo  ugotovljeno, da voznik ne posedujenobenih  dokumentov  za  vozilo,  katero  je  vredno  okrog 90.000 evrov. Vnadaljevanju  je  bilo  ugotovljeno,  da  je  bilo  vozilo  kot  novo še neregistrirano ukradeno v Italiji.Že  v nedeljo, 11.2.2018 v dopoldanskem času so policisti omenjene enote napomurski  avtocesti  Dolinsko  sever imeli v postopku 40-letnega državljanaUkrajine,   ki   je  vozil  osebni  avtomobil  znamke  Range  Rover  Sport,ukrajinskih registrskih številk. Pri kontroli vozila in zbranih podatkih jebilo  ugotovljeno,  da je vozilo  manipulirano, prav tako je bilo za voziloizdano prirejeno ukrainsko prometno dovoljenje. V nadaljevanju so policistiPP  IU  MS  skupaj s kriminalisti SKP PU ugotvili, da je bilo vozilo mesecadecembra 2017  ukradeno v Španiji, vredno okrog 65.000 evrov.Obe  vozili  sta  bili  zaseženi. Tujca sta bila pridržana in po zaslišanjuizpuščena. Zoper oba bo podana kazenska ovadba.

Več

Romana Tomc: Čas je za spletno nakupovanje brez meja

Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju potrdili novo Uredbo o odpravi neupravičenega geografskega blokiranja, s katero bodo potrošniki preko spleta lažje kupovali izdelke ali vstopnice, rezervirali storitve, najeli avtomobil v drugi državi EU.  »Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je spletna stran, ki je prodajala določeno storitev po tem, ko je zaznala, da ste iz Slovenije, preusmerila na drugo stran, kjer so bile po možnosti te storitve dražje? To s potrditvijo današnje uredbe odpravljamo, saj bo od sedaj blokiranje ali preusmerjanje zaradi potrošnikovega državljanstva, kraja prebivališča ali njegove začasne lokacije na drugo spletno mesto prepovedano«, evropska poslanka Romana Tomc komentira sprejetje Uredbe, ki je še dodaten korak k enotnemu notranjemu trgu. Notranji digitalni trg pa še zdaleč ni uresničen. Kljub temu, da je e-trgovanje eden od ključnih dejavnikov rasti, se trgovci in potrošniki še vedno srečujejo z ovirami. V spletnem okolju so te ovire takoj opazne. »Nesprejemljivo je, da morajo potrošniki zaradi svojega kraja prebivališča ali zaradi državljanstva plačati drugačno ceno blaga ali storitev, taka diskriminacija je popolnoma nedopustna«, je ob robu razprave povedala Romana Tomc. Trgovci bodo morali spletne kupce iz drugih držav EU obravnavati enako kot domače kupce, npr. glede cene ali pogojev nakupa. To bo veljalo v primerih, ko spletni potrošniki: kupijo blago, ki se dostavi v državo članico, v katero trgovec v skladu s svojimi splošnimi pogoji  dostavlja, ali ki se dostavi na dogovorjeno lokacijo v državi EU, kjer trgovec ponuja to možnost; prejmejo elektronsko opravljene storitve, ki niso zaščitene z avtorskimi pravicami, npr. storitve v oblaku, zagotavljanje požarnih zidov, skladiščenje podatkov in spletno gostovanje, ali kupijo storitev, ki se zagotovi v prostorih trgovca ali na fizični lokaciji, kjer trgovec posluje, npr. bivanje v hotelu, športni dogodek, najem avtomobila, glasbeni festival ali vstopnice za zabaviščne parke.  Evropska poslanka Romana Tomc je še poudarila: »Ta Uredba bo še dodatno okrepila elektronsko trgovino, to je zelo dobra rešitev za naše potrošnike in podjetja, veljalo pa bi jo razširiti še na področje elektronsko opravljenih storitev, e-knjig, e-glasbe, iger in programske opreme.« Nova zakonodaja bo začela veljati do konca leta.

Več

Brez uporabe FFS bi pridelali skoraj polovica manj hrane

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu po formalni ustanovitvi posebnega preiskovalnega odbora za registracijo pesticidov (PEST), potrdili še njegovo sestavo,  kot nadomestni član v njem sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Odbor PEST je bil ustanovljen kot odgovor na pomisleke glede nepreglednosti evropskega sistema podeljevanja dovoljenj za uporabo pesticidov v EU, še posebej po podaljšanju dovoljenja za uporabo pesticida glifosata za 5 let lanskega novembra.   Bogovič je  v zvezi z ustanovitvijo odbora PEST povedal naslednje: »Dela v t. i. preiskovalnem odboru PEST se že zelo veselim. Prepričan sem, da nam bo ta odbor omogočil boljši vpogled v sistem potrjevanja primernosti uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na ravni EU in po mojem mnenju tudi odgovoril na številne zavajajoče informacije, ki se glede uporabe FFS pojavljajo v javnosti. Menim, da mora delo odbora temeljiti na enakovrednem zastopanju vseh deležnikov, tako potrošnikov, ki jim moramo zagotavljati še naprej zdravo hrano po primernih cenah, kmetov kot največjih porabnikov FFS, ki so tudi najbolj izpostavljeni negativnim učinkom FFS, nevladnih organizacij, znanosti, pa tudi proizvajalcev FFS, da bodo v prihodnje razvijali okolju in ljudem neškodljiva FFS.«   Bogovič je opozoril še na dejstvo, da bi bilo brez uporabe FFS pridelana skoraj polovica manj hrane, zato vsesplošne prepovedi določenih FFS brez jasnih znanstvenih utemeljitev niso rešitev, še posebej ob dejstvu, da bomo do l. 2050 morali podvojiti svetovno proizvodnjo hrane. »Upam še, da bo odbor PEST čez 9 mesecev predstavil rešitve, ki bodo hkrati omogočale uporabo FFS v EU ter prilagodile postopek avtorizacije FFS na pregleden in na znanosti temelječ način,« je zaključil Bogovič.   Odbor PEST bo ocenjeval postopek odobritve pesticidov v EU, morebitne napake pri znanstvenem vrednotenju in odobritvi snovi, vlogo Evropske komisije pri podaljšanju dovoljenja za glifosat, morebitna navzkrižja interesov v postopku odobritve in tudi vlogo agencij EU, ki sodelujejo v postopkih odobritev snovi. Mandat odbora PEST, ki ima 30 stalnih in 30 nadomestnih članov, bo 9 mesecev od prvega zasedanja, po zaključku dela pa bo pripravil poročilo o ugotovitvah in priporočila za nadaljnje ukrepanje, ki jih bodo morali poslanci dokončno potrditi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Več