SI

Dan Zemlje

22. april je svetovni dan zemlje

100 letnica

Uredniški komentar

100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu

Velika noč

Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti obložene mize in nepristnost počutja

dr Peter Štumpf soboški škof

Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa

PU Maribor

Po enoletni preiskavi policisti pridržali devet oseb, zasegli 300 gramov kokaina in 160.000 evrov

VIDEO: Dr. Milan Zver: V tem mandatu sem več kot deset krat opozoril na stanje pravne države v Sloveniji

Z današnjim dnem je po petih letih padel zastor tokratnega sklica Evropskega parlamenta. Še zadnjič smo za oddajo Evropski utrip poklicali v Strasbourg, kjer se je iztekalo zadnje plenarno zasedanje in se preko skypa pogovorili z evropskim poslancem in vodjo slovenske delegacije pri EPP dr. Milanom Zverom.  Da se je zadnji dan plenarke razpletel v prijetnem in delovnem vzdušju, je dejal dr. Milan Zver. Prepričan je, da je za poslanci uspešnih pet let, v katerih jim je uspelo opraviti celo več dela, kakor je bilo načrtovano. Seveda je dogajanje v Strasborgu nekoliko zmotil tudi požar, ki je v ponedeljek uničilpariško katedralo Notre Dame. Dr. MIlan Zver je prepričan, da bo Francija in Evropa zmogla dovolj pozitivne energije, kajti praktično vse evropske države so ponudile pomoč, sredstva pa so zbirali tudi evropski poslanci.  V zadnjih petih letih je bila EU deležna kar nekaj hudih "udarcev," ki pa je niso "vrgli s tečajev!" Naštel je Brexit, neuspešna tgovinska pogajanja z ZDA, migrantski val, ki je preplavil Evropo in seveda tudi teroristične napade in kibernetski napadi na več članic EU. Vendar po mnenju dr. Milana Zvera EU premore dovolj preživetnega in razvojnega potenciala, s katerim bodo ohranjene njene vrednote in že danes najvišja kakovost življenja v primerjavi s preostalim svetom. VIDEO:

Več

Lojze Peterle: V EU parlamentu smo bolnikom omogočili dostop do cenejših zdravil

Zadnji dan zadnjega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu v tem petletnem mandatu je potekalo glasovanje o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila, ki bi potencialno lahko ogrozil dostop pacientov do generičnih in bioloških zdravil ter omejil delovanje generične farmacevtske industrije. Evropski poslanec Lojze Peterle je bil močno vpet v dogajanje v zvezi s postavitvijo morebitnih omejitev za paciente in farmacevtska podjetja. Njegova prizadevanja znotraj Evropske ljudske stranke in v Evropskem parlamentu, kjer je vodja nadstrankarske skupine poslancev, ki se bojujejo proti raku ter se ukvarjajo s področjem zdravja (MAC - Members against Cancer), so se v teh pogajanjih izkazala za ključna pri uveljavitvi sprejetega predloga. Tudi v Krki pozdravili dogovor, ki bo omogočil cenejša zdravila Prizadevanja evropskega poslanca so pozdravili tudi v podjetju Krka, kjer so dejali, da so izjemno veseli, da je do takega dogovora prišlo, kljub drugačnim začetnim izhodiščem in da pozdravljajo prispevek Lojzeta Peterleta pri uveljavitvi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila, ki bo omogočal cenejša zdravila za bolnike in stabilno konkurenčno prednost slovenske farmacevtske industrije. Današnje glasovanje je tako omogočilo skoraj 4000 podjetjem iz Evropske unije lažji dostop na globalne trge in rast delovnih mest - predvidoma 25.000 z visoko dodano vrednostjo v prihodnjih 10 letih. Koristi bodo imeli tudi javni zdravstveni sistemi, ki bodo lahko prihranili do 4% pri nakupih farmacevtskih izdelkov. V svojem govoru ob glasovanju je Lojze Peterle dejal, da so cene novih zdravil in stroški zdravljenj v zadnjih desetletjih tako narasli, da so za mnoge bolnike praktično nedostopna. »Hitrejši vstop zdravil na evropski trg zato pomeni tudi dostop do cenovno ugodnejših zdravil. Kakor je prispevek proizvajalcev inovativnih zdravil nujen za bolj učinkovito in varno zdravljenje, je prispevek proizvajalcev generičnih zdravil nepogrešljiv za večjo dostopnost do teh istih zdravljenj. S tem zakonodajnim predlogom smo ponovno dokazali, da Evropa deluje, da Evropi ni vseeno za malega človeka in da nam ni vseeno za bolnega človeka, ki potrebuje našo pomoč,« je še pojasnil Peterle.

Več

Franc Bogovič: Dosledno varovanje zunanjih meja EU in učinkovit schengenski režim porok miru in stabilnosti v EU

Strasbourg, 17. april 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je danes popoldne v govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) ob točki o evropski mejni in obalni straži pozdravil soglasje Evropskega parlamenta o tem, da je treba zunanje meje Evropske unije varovati in da je to soglasje garancija za to, da bo v Evropi mir in bo zagotovljena stabilnost ter da bo deloval tudi Schengenski režim znotraj Evropske unije. Ob robu obravnave te problematike v Evropskem parlamentu še opozarja na primer v Sloveniji, kot je npr. v Ilirski Bistrici, kjer ljudje opozarjajo na izredne razmere glede zelo povečanih nezakonitih prestopov zunanje meje EU zadnje dni s strani migrantov, in kjer se ljudje že bojijo za svoje premoženje in družino.   Hkrati je Bogovič v EP pozdravil dejstvo, da je vsaj od leta 2015, ko EU ni našla potrebnega soglasja na tem področju, zdaj le prišlo do spoznanja da je treba nezakonite migracije zaustaviti. »Prepričan sem, da je treba narediti še naslednje korake,« je evropske parlamentarce pozval Bogovič, ki meni, da je treba nezakonite migracije v celoti preprečiti, Frontexu pa razširiti pristojnost, da bo lahko pomagal tudi pri vračanju iz tretjih držav nazaj v tretje države. »Prihajam iz Slovenije, kjer je bilo leta 2015 tudi do 10.000 prehodov na dan v najhujših časih. Tudi danes se stanje ilegalnih prehodov povečuje, naštejemo jih več deset dnevno, kar nakazuje, da bo to ostal velik problem tudi v prihodnje. Zato je treba zagotoviti, da bodo tisti, ki prihajajo iz BiH, Srbije in ostalih držav Zahodnega Balkana lahko tudi s pomočjo Frontexa vrnjeni v izhodiščne tretje države, še predno ilegalno preidejo mejo Evropske unije,« je še opozoril Bogovič.

Več

Dr. Milan Zver o sodni farsi v primeru dr. Milka Noviča spregovoril tudi v Evropskem parlamentu

Evropski poslanci so danes v parlamentu v Strasbourgu spregovorili o prihodnosti in viziji Evropske unije s predsednikom latvijske vlade Krišjānisom Kariņšem. Poslanci so na latvijskega predsednika naslovili vrsto pomembnih vprašanj, povezanih z aktualnim dogajanjem, ob besedah, da se »moramo drug z drugim pogovarjati, ne pa bojevati,« pa so mu namenili aplavz. Tudi evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval v razpravi in latvijskega predsednika vprašal o njegovem mnenju glede spoštovanja vladavine prava in mehanizmov, ki bi jih morala Evropska unija v takšnih primerih uporabiti. »Živite v državi, ki je tako kot država iz katere prihajam, tranzicijska in vprašanje vladavine prava je vselej pereče vprašanje. V Sloveniji je po veliki sodni farsi, ki se je imenovala Patria, izbruhnila še ena, ki se imenuje dr. Milko Novič in v kateri  je slovensko sodstvo po krivici obsodilo znanstvenika za umor,« je dejal dr. Zver in nadaljeval: »Verjamem, da imajo tudi druge tranzicijske države problem s pravosodjem, a vendarle vas sprašujem, ali menite, da bi Evropska unija morala posredovati v primerih, ko se zlasti v tranzicijskih državah kršijo temeljne človekove pravice in svoboščine, z nekim ustreznim mehanizmom?« je latvijskega predsednika vprašal evropski poslanec. Dr.  Milan Zver je sicer predsedniku latvijske vlade izrazil spoštovanje, ker je postal predsednik vlade in to kljub temu, da je bil član zelo majhne, obrobne politične stranke. »Zbrali ste izjemno pomembno večino, da lahko danes učinkovito vodite latvijsko vlado. In vem, da ste jo zbrali zato, ker izžarevate zaupanje, verodostojnost, poštenost in pa zlasti kompetentnost,« je dejal evropski poslanec in dodal, da je zgodba latvijskega predsednika vlade zgodba o uspehu, enako kot je zgodba o uspehu sama država Latvija, katero vodi. Predsednik latvijske vlade je v svojem odgovoru potrdil težave, ki jih imajo tranzicijske države. »Vem, kaj pomeni živeti brez demokracije in brez vladavine prava in to je nekaj, kar nihče ne sme izkusiti,« je dejal. Slovenski evroposlanci Evropski komisiji: Kaj bo komisija storila glede očitnega tveganja kršitve vrednot EU v sodnem primeru Milka Noviča? Slovenski evropski poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke dr. Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin in Franc Bogovič so na Evropsko komisijo naslovili pisno poslansko vprašanje glede vladavine prava v Sloveniji in glede nedopustnih pritiskov vrha pravosodja na sodnike in sodne procese. Vprašanje je prednostno, zato mora Evropska komisija nanj odgovoriti v nekaj tednih.Kot je v vprašanju navedel evropski poslanec je včeraj okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Oprostilna sodba je bila pričakovana, saj so nemški izvedenci pred tem ugotovili, da dNovič obtoženega dejanja ni mogel storiti. Sodnik je izkazal možnost povezave z drugim načrtovanim umorom na Kemijskem inštitutu, kjer so po njegovih besedah izdelovali tudi strupe, droge in eksploziv. Zaskrbljujoče je dejstvo, na katerega je v izreku sodbe opozoril slovenski sodnik Zvjezdan Radonjić. Po njegovih trditvah je bil v času ponovljenega sojenja deležen hudih pritiskov, ker je želel zagotoviti pošteno sojenje. Takoj po prvih narokih so se začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira in naj začne soditi, “kot je treba”. Kaznovanje sodnika naj bi predlagal tudi vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Sporočilo pritiskov je bilo po sodnikovih besedah jasno: da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Prepričan je, da pritiski segajo v vrh pravosodja in da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, nikoli ne bo napredoval. Pričakuje tudi suspenz. Glede na vse navedeno slovenske evropske poslance iz vrst Evropske ljudske stranke zanima, kaj bo Evropska komisija storila v tem primeru očitnega tveganja kršitve vrednot EU, glede na to, da je zaradi manjših očitkov sprožila postopke po členu 7 PEU proti Poljski in Madžarski?

Več

VIDEO: Dr. Milan Zver v Lenartu: Imamo močno listo z izkušenimi in dobrimi kandidati

Dobro obiskanega regijskega srečanja v Poleni pri Lenartu so se udeležili tudi poslanci DZ RS Suzana Lep Šimenko, Jožef Lenart, Franc Breznik in Marjan Pojbič. Udeležencem je dobrodošlico zaželel tudi župan Lenarta mag. Janez Kramberger in z optimizmom napovedal volilni uspeh združene liste SDS in SLS na prihajajočih evropskih volitvah. Gostiteljica srečanja, predsednica ptujske regijske koordinacije in državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko je v pozdravnem nagovoru posebej izpostavila aktivnosti, ki jih v stranki SDS vodijo pred majskimi evropskimi volitvami. "Verjamem, da bodo letošnje evropske volitve za stranko SDS uspešne, saj stranka gleda s srcem in v pravo smer, prav tako pa imamo na kandidatni listi odlične kandidate." Podobnih misli je bil tudi poslanec Franc Breznik in poudaril, da le zmaga pomladnih sil in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu prinaša stabilno Evropo, sposobno reševanja vseh ključnih razvojnih ciljev. Da ima slovenska "pomlad" s skupno listo SDS in SLS  tudi na prihajajočih evropskih volitvah močno in zaupanja vredno ekipo, ki ga navdaja s prepričanjem o volilni zmagi. "Imamo močno listo z izkušenimi in dobrimi kandidati. Tisti, ki bodo volili našo listo, ne bodo dobili mačka v žaklju." Zato so tokratne volitve izjemno pomembne, Milan Zver je celo uporabil izraz "prelomne," kajti leve politične stranke v Evropi, pa tudi v Sloveniji bodo ob morebitni zmagi storile prav vse, da s centralizacijo Evropske unije podredijo države članice in njihovo prebivalstvo. »Leve politične stranke želijo ta hip iz Evrope narediti unitaristično, centralistično Unijo, z močno regulacijo, ki bi vladala državam članicam. Tega ne smemo dovoliti, kajti Evropa mora sloneti na močnih in avtonomnih državah. Če bomo imeli šibke države, Evropa ne bo močna.« Kandidatka SDS za evropsko poslanko Alja Domjan je v superlativih ocenila dosežke dosedanjih slovenskih evropskih poslancev iz vrst EPP. In prav na teh temeljih je treba graditi predvolilne aktivnosti: »Ne smemo dopustiti, da so v evropske ali druge institucije izvoljeni ljudje, ki slovenski narod in Slovenijo ne postavljajo na prvo mesto. Verjamem, da si bomo 26. maja segli v roke in dejali, da smo naredili še eno dobro stvar za našo Slovenijo in da bomo dokazali, da lahko s sodelovanjem dosežemo ogromno.« 

Več

Dr. Milan Zver podpisal pobudo Alzheimer Europe

Evropski poslanec dr. Milan Zver je podpisal pobudo Alzheimer Europe, v kateri se zavzema, da postane demenca prednostna naloga na področju javnega zdravstva, raziskovanj in inovacij ter na področju sociale. S podporo pobudi Alzheimer Europe se je poslanec zavezal, da bo v prihodnjem mandatu spodbujal večje financiranje s strani EU za raziskave s področja preprečevanja demence, se zavzemal, da bi postavili demenco na prioritetno listo javnega zdravstva na evropski in nacionalni ravni, prav tako si bo prizadeval za vzpostavitev platforme za spodbujanje dobrih praks na tem področju med državami članicami in da bo deloval v smeri  prepoznave pomena dela z bolniki z demenco in vključitev te vrste dela v politike socialnega stebra EU. Evropski poslanec se zaveda, da demenca zaradi vse daljše življenjske dobe oziroma demografskih trendov postaja vse večji problem sodobne družbe. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije po svetu živi več kot 47,5 milijona ljudi z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, za Slovenijo pa obstajajo podatki, da naj bi za demenco trpelo več kot 32.000 ljudi. Za dementne osebe navadno skrbijo svojci, pa tudi zdravstveni, socialni delavci in drugi. Demenca se torej ne tiče le posameznikov ali posameznih družin in ne pomeni zgolj zdravstvenega problema, ampak s tem, ko je potrebna celostna obravnava dementnega posameznika na več ravneh, za kar se potrebuje tudi ustrezna finančna sredstva, vpliva na družbo kot celoto. Nekateri podatki, ki so zgolj posredni, kažejo, da stroške demence na globalni ravni lahko ocenimo na 818 milijard dolarjev oziroma 1% svetovnega BDP. Predvidevanja in ocene organizacij, ki se posvečajo obravnavi demence kažejo, da se bo število posameznikov z demenco v dvajsetih letih podvojilo. 11. april - svetovni dan Parkinsonove bolezniParkinsonova bolezen je (takoj za Alzheimerjevo boleznijo) druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. Gre za kronično in napredujočo bolezen, ki se po navadi pojavi okoli 60. leta starosti in nekoliko pogosteje prizadene moške kot ženske. V svetu naj bi jo imelo približno šest milijonov ljudi, v Sloveniji pa kar 7000.Bolezen nastane kot posledica okvare možganov, ki je odgovorna za proizvajanje pomembnega živčnega prenašalca dopamina. Zaradi pomanjkanja dopamina motorične živčne celice ne dobijo ustreznih signalov, kar se posledično kaže kot tresavica (tremor), togost, upad števila spontanih gibov (bradikinezija) in motnje ravnotežja. Dr. Milan Zver se strinja z navedbami društva Spominčica, kjer poudarjajo, da številne osebe z demenco in njihovi svojci po diagnozi občutijo spremembo svoje vloge in položaja v družbi ter se soočajo s socialno izključenostjo zaradi stigme, povezane z demenco.  Ker je tudi poslanec sam v okviru družine imel izkušnjo z demenco, razume probleme in težave, s katerimi se svojci dementnih oseb srečujejo ob tem, ko zanje skrbijo doma. Prav tako pozna pomanjkljivosti obstoječih oblik formalne in neformalne pomoči svojcem in osebam z demenco in se zaveda, da je kljub obstoječim oblikam pomoči starejšim z demenco še vedno veliko odgovornosti na družinskih članih.  Evropski poslanec je tako prepričan, da se lahko velike korake k zmanjšanju predsodkov o demenci lahko naredi z ozaveščanjem in informiranjem o značilnostih demence in pomenu prepoznavanja zgodnjih znakov.

Več

Jožef Horvat NSi: 70 let zveze NATO, 15 let članstva Slovenije v NATO, ocena Slovenske vojske – nezadostno

70 let zveze NATO Ustanovna listina OZN (podpisana v San Franciscu, 26. 6. 1945) v členu 51 določa, da ima vsaka država pravico do samoobrambe, individualne ali kolektivne. Na podlagi tega je pred 70. leti (4. aprila 1949) 12 zunanjih ministrov ZDA, Kanade in zahodnoevropskih držav podpisalo Washingtonsko pogodbo – pogodbo kolektivneobrambe. Šlo je za demokratične države, ki jih povezujejo skupne vrednote. Z omenjeno pogodbo so štiri leta po koncu II. svetovne vojne skušali na evropskih tleh preprečiti izbruh nove vojne, ki bi bila še veliko hujša kot prejšnji dve. Vojaška moč Organizacije severnoatlantske pogodbe – NATO (North Atlantic Treaty Organisation) naj bi odvrnila Sovjetsko zvezo, katere ekspanzionizem, totalitarizem je grozil zahodnim demokracijam. Ustanovitev NATO naj bi pripomogla tudi k evropski politični integraciji. NATO je organizacija kolektivne obrambe in politično zavezništvo demokratičnih držav zahodne Evrope in severne Amerike. S svojo vojaško močjo naj bi zavaroval svobodo, skupno dediščino in civilizacijo svojih narodov, ki temelji na načelih demokracije, svobode posameznika in vladavine prava. Uspeh NATO temelji na dveh stebrih: skupnih varnostnih interesih in skupnih vrednotah. Tudi po 70 letih ni izgubil na pomenu. Obstajajo dvomi ali bi države članice EU bile same, brez zveze NATO, kos nastalim zapletenim in nevarnim razmeram. Vrsta držav ob meji z Rusijo si ne zna predstavljati, da bi bilo moč Rusijo zadržati brez ameriške pomoči, oziroma da je EU sposobna učinkovite kolektivne obrambe. Pri tem se zastavlja tudi vprašanje evropskega nuklearnega odvračanja. Pod predpostavko, da bi članice EU vendarle uspele preseči razlike v pogledih in se dogovoriti ter od splošnih razprav o evropski vojski preiti na konkretne korake in da bi bila Francija voljna svoj nuklearni dežnik razpreti čez Evropo, pa velja, da bi bilo to v odsotnosti ZDA, Kanade in VB zelo drago. Vsekakor več kot 2% BDP. V NATO namreč na omenjene tri države odpade približno 80% sredstev v obrambne namene. V času, ko si Rusija in Kitajska prizadevata še bolj razdeliti ne najbolj enoten Zahod, ko je ta na nekakšnem razpotju, ko je mednarodni red močno načet, je trdno čezatlantsko zavezništvo, ki temelji na skupnih vrednotah in v katerem enotnejše evropske zaveznice prevzemajo večje breme, še vedno najboljša varnostna garancija Evropi. Obe svetovni vojni ter hladna vojna so ne nazadnje dokaz, kako pomembna je omenjena vez za mir na starem kontinentu. Po besedah Wolfganga Ischingerja, predsedujočega münchenski varnostni konferenci, druge realistične alternative (še) ni. Pravzaprav je ni ne za čezatlantsko kot tudi ne za globalno partnerstvo. 15 let članstva Slovenije v NATO Manj znano dejstvo je, da je bila slovenska osamosvojitev deloma povezana z zvezo NATO. Slovenska demokratična vlada je NATO razumela kot naravnega zaveznika v sporu z jugoslovanskim komunističnim blokom, ki so ga vodili srbski voditelj Slobodan Milošević in generali JLA. Slovenija je pričakovala, da bo postala članica NATO že leta 1997, vendar je morala povabilo počakati vse do leta 2002. Zato smo v Sloveniji 23. marca 2003 imeli referendumu, na katerem je na referendumsko vprašanje: “Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO)?” z besedo “ZA” odgovorilo 637.882 volivcev ali 66,08 % od veljavnih glasovnic (ustavna, 2/3 večina). Po potrditvi na referendumu je Slovenija 29. marca 2004 v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo NATO. Ob praznovanju obletnic Slovenska vojska – nezadostno Iz Letnega poročila o pripravljenosti Slovenske vojske, ki ga je pripravil Generalštab Slovenske vojske, izhaja, da je pripravljenosti vojske za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa nezadostno. To je urbi et orbi 5. aprila 2019, pojasnil predsednik republike Borut Pahor – vrhovni poveljnik obrambnih sil. Ne štejem več let, ko je ocena enaka – nezadostna. To je v posmeh obema obletnicama: 70-letnici zveze NATO in 15-letnici članstva RS v NATO. Da res gre za posmeh, potrjuje večni minister Erjavec, ki pove, da naj bi bela knjiga odgovorila na vprašanja, kaj je treba storiti za dosego ciljev zakona o obrambi. Če bi Erjavec res bil minister za obrambo, bi odgovor stresel z rokava. Ker pa to ni, ker mora klečati pred diktatom Levice in Rusije ter se vztrajno odmika od zahodnih demokratičnih vrednot, že leta grozljivo škoduje Sloveniji doma in v mednarodni skupnosti. Nekdo je na družabnem omrežju Erjavčevo sprenevedanje povzel tako: Slovenska vojska je sposobna delovati v miru, ne pa v vojni. Torej kot nedelujoča žarnica – za podnevi je dobra. Namesto, da bi odletel Erjavec, je le-ta na predlog načelnice Generalštaba Slovenske vojske generalmajorke Alenke Ermenc razrešil poveljnika poveljstva sil brigadirja Miho Škerbinca. Morda ni bil politično kompatibilen. In karavana gre naprej. Neznano kam.   Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi

Več

VIDEO: Dr. Milan Zver v Evropskem parlamentu dela zate na področju kulture

Evropejci v teh turbulentnih časih ne smemo pozabiti na svojo tradicijo in kulturno dediščino. Že slovenski pisatelj Ivan Cankar je dejal, da je slovenski narod nastal s kulturo, ki je oblikovala tudi našo identiteto. Kot član odbora za kulturo Evropskega parlamenta sem gostil razstave slovenskih umetnikov v parlamentu in jim dal priložnost, da se predstavijo. Med drugim sem pridobil tudi soglasje parlamenta, za izvedbo »slovenskega dneva kulture«, na katerem so različne organizacije iz Slovenije v osrčju Belgije in Evrope prikazale bogato in raznoliko slovensko kulturo ter etnološke značilnosti. Na mojo pobudo tudi vsako leto ohranjamo tradicijo polaganja cvetja in obeležitve slovenskega kulturnega in državnega praznika pred slovenskim spomenikom, ki je bil v Bruslju postavljen ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji v času vlade Janeza Janše.

Več

VIDEO: Patricija Šulin za ukrepe proti manipulacijam v čezmejni trgovini

Prevrtavanje avtomobilskih števcev na enotnem evropskem trgu ni le nacionalni, ampak je vseevropski problem in kot tak zahteva ukrepanje na evropski ravni, saj je v povprečju skoraj štiri odstotke rabljenih avtomobilov v Evropski uniji uvoženih iz drugih članic. "Kljub napredku v zadnjih letih, si prizadevam, da Evropska komisija pripravi nadaljnje ukrepe za boj proti manipulacijam, še posebej v čezmejni trgovini," pravi evropska poslanka Patricija Šulin.

Več

Evropska unija

pred 4 dnevi
VIDEO: Dr. Milan Zver: V tem mandatu sem več kot ...
Z današnjim dnem je po petih letih padel zastor tokratnega sklica Evropskega parlamenta. Še zadnjič smo ...
(0)
pred 4 dnevi
Lojze Peterle: V EU parlamentu smo bolnikom ...
Zadnji dan zadnjega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu v tem petletnem mandatu je potekalo ...
(0)
pred 5 dnevi
Franc Bogovič: Dosledno varovanje zunanjih meja ...
Strasbourg, 17. april 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je danes popoldne v govoru na plenarnem ...
(0)
pred 5 dnevi
Dr. Milan Zver o sodni farsi v primeru dr. Milka ...
Evropski poslanci so danes v parlamentu v Strasbourgu spregovorili o prihodnosti in viziji Evropske unije s predsednikom ...
(0)
Apr 14, 2019
VIDEO: Dr. Milan Zver v Lenartu: Imamo močno ...
Dobro obiskanega regijskega srečanja v Poleni pri Lenartu so se udeležili tudi poslanci DZ RS Suzana Lep ...
(0)
Apr 11, 2019
Dr. Milan Zver podpisal pobudo Alzheimer Europe
Evropski poslanec dr. Milan Zver je podpisal pobudo Alzheimer Europe, v kateri se zavzema, da postane demenca prednostna ...
(0)
Apr 09, 2019
Jožef Horvat NSi: 70 let zveze NATO, 15 let ...
70 let zveze NATOUstanovna listina OZN (podpisana v San Franciscu, 26. 6. 1945) v členu 51 določa, da ima vsaka ...
(1)
Apr 09, 2019
VIDEO: Dr. Milan Zver v Evropskem parlamentu dela ...
Evropejci v teh turbulentnih časih ne smemo pozabiti na svojo tradicijo in kulturno dediščino. Že slovenski ...
(0)
Apr 09, 2019
VIDEO: Patricija Šulin za ukrepe proti ...
Prevrtavanje avtomobilskih števcev na enotnem evropskem trgu ni le nacionalni, ampak je vseevropski problem in ...
(0)
Apr 09, 2019
Hrvaške varnostne službe opozarjajo: V kratkem ...
Spletni medij http://nova24tv.si danes poroča opozorilu hrvaške varnostne službe, kako se bo ...
(0)
Apr 07, 2019
Regijsko srečanje članov MO SDS Maribor: ...
Kulturni dom v Kamnici je bilo prizorišče regijskega srečanja članov in simpatizerjev MO SDS Maribor. Med ...
(0)
Apr 03, 2019
Franc Bogovič: Odbor AGRI vztraja pri ohranitvi ...
Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) je glasoval o predlogu Uredbe o strateških ...
(0)