SI

ilegalne migracije

Ilegalni migranti, vsakodnevna stalnica policijskih poročil

evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov

Ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

dan spomina na žrtve totaloitarnih in avtoritarnih režimov

Predsednik Borut Pahor jih ni imenoval, je pa obsodil zločinskost vseh treh totalitarnih in avtoritarnih režimov

evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov

Ljubljana: Na predvečer evropskega spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov maša in simpozij

Bo Šarec blindirani kvartet uporabljal za varovanje zelene meje s Hrvaško ali za prevoz ilegalnih migrantov v azilne centre

Ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

V četrtek, na dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki  naredili nepopravljivo škodo človeštvu v 20 stoletju so  bile pripravljene spominske slovesnosti in Maša za vse žrtvetotalitarizmov  v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo. V Sloveniji in širši Evropi evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov na podlagi resolucije Evropskega parlamenta obeležujemo 23. avgusta. Slednji je bil kot dan spomina na žrtve totalitarnih režimov določen, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt med takratno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, s katerim sta se dogovorili o nenapadanju in določili interesne sfere obeh držav v Evropi. V počastitev spomina na žrtve, ki so jih povzročili  vsi totalitarizmi 20. stoletja so položili cvetje pred spominsko ploščo pri ameriškem veleposlaništvu na Prešernovi in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pred spominsko ploščo pri Ameriškem veleposlaništvom  se je odvila kratka slovesnost, ki jo je z  uvodnim govorom otvorila Marta Keršič, sodelavka Študijskega centra za narodno spravo. "Naloga demokracije je, spominjati se vseh zablod preteklosti in skrbeti za svobodo v sedanjem času", je povedala. Vse navzoče je pri spominski plošči nagovorila tudi odpravnica poslov na ameriškem veleposlaništvu Susan Falatko, ki je med drugim  bila mnenja, da je tragedija, ki so jo storili totalitarni režimi, del človeškega kolektivnega spomina in da bi bila pozaba teh krutih dogodkov iz preteklosti nevarna. Tovrstni dogodki so vedno vredni spomina in to mora  ostati tako. Mašo je daroval  ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. "Totalitarni režimi so povzročili Treblinko, Teharje, Rog, Hudo Jamo in v narod vsekali rane, ki še vedno bolijo in krvavijo Zanj so komunizem, fašizem in   nacionalsocializem je označil kot smrtno senco človeštva. Po besedah msgr. Dr. Franca Šuštarja,  »lahko bolečino preteklosti premagamo z molitvijo in Božjo pomočjo ter ljubeznijo in spoštovanjem do drug drugega«.  V nadaljevanju je potekala krajša slovesnost z kulturno prireditvijo in  slavnostnim  govorom  dr. Andreje  Valič Zver. Ta je v svojem nagovoru dejala da  je Slovenija na svojih tleh doživela vse tri totalitarizme, nacionalsocializem,  fašizem  in komunizem. Kot država  je bila uspešna pri razgrajevanju posledic dveh totalitarizmov, nacizmom in fašizmom, ne pa tudi komunizma. Je pravzaprav ena redkih postkomunističnih držav, ki  to ni  storila  z javno obsodbo komunizma, kar kot državi ni v čast, nam državljanom pa početja predstavnikov države, ki se ga lahko sramujemo in nas postavlja v položaj za katerega nismo »prispevali« opisano nelagodje pred zunanjim svetom. "Spominski dan na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obvezuje k spoštovanju civilizacijskih pridobitev našega kulturnega miljeja. To je še posebej pomembno v času, ko upada zaupanje v institucije pravne države in demokracije." V zaključni misli je dr. Valič Zverova  dejala,  da "Dan spomina potrebujemo tudi zaradi naše prihodnosti. Naj nas opominja, da demokracija ni dana enkrat za vselej, pač pa si je potrebno vedno znova in znova zanjo prizadevati. Le tako jo lahko ohranimo in preprečimo, da se časi, ki so povzročili toliko gorja slovenskemu narodu, ne bodo nikoli več ponovili. Prihodnjim generacijam smo dolžni zapustiti demokratično in svobodno družbo, ki bo spoštovala človekovo dostojanstvo." Kulturni del programa so soustvarjali  predstavniki vojaškega vikariata  ter solistka Lejla Ivana  Irgl ter Dušan Ješelnik na orglah. Vane K. Tegov

Več

Ljubljana: Na predvečer evropskega spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov maša in simpozij

Študijski center za narodno spravo od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta vsako leto pripravi spominsko slovesnost, s katero opozarja na množične kršitve človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva, ki so jih povzročili vsi trije totalitarizmi: fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom ali so bili žrtve krutosti in človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje in se jih spominjati. Pri pripravi letošnjih spominskih dogodkov so poleg Študijskega centra za narodno spravo, sodelovali Vojaški vikariat Slovenske vojske, Stolna župnija sv. Nikolaja Ljubljana in drugi sodelavci.  Tudi letos so položili cvetje pred spominsko ploščo pri ameriškem veleposlaništvu na Prešernovi ulici in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ob 18. uri je v ljubljanski stolnici sledila sv. maša za vse žrtve, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Po maši pa je na akademiji v organizaciji Vojaškega vikariata Slovenske vojske zbrane nagovorila dr. Andreje Valič  Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo. Njen nagovor objavljamo v celoti. Spoštovani gospe in gospodje, visoki gostje, dragi prijatelji, lepo vas pozdravljam v svojem imenu in imenu Študijskega centra za narodno spravo, ki že enajsto leto zapored obeležuje 23. avgust, evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Naj se ob tej priložnosti najprej iskreno zahvalim vsem, ki ste se zbrali, da s sveto mašo in memorialno slovesnostjo počastimo žrtve. Moja srčna zahvala tudi vsem, ki ste se trudili s pripravo in izvedbo letošnjih dogodkov, še posebej Vojaškemu vikariatu Slovenske vojske, msgr. dr. Francetu Šuštarju, gospe Lejli Irgl in gospodu Dušanu Ješelniku, stolni župniji Sv. Nikolaja ter mojim sodelavkam in sodelavcem. Spoštovani,                                                kot vemo, je leta 2012 slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše razglasila 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Vladna odločitev je temeljila na Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu iz aprila leta 2009. Resolucijo je podprla velika večina evropskih poslancev, vključno z vsemi slovenskimi. V ospredje je postavila trpljenje žrtev kot osrednji skupni imenovalec vseh totalitarnih režimov. In prav to: torej teptanje in nespoštovanje vsakršnih človekovih pravic in temljnih svoboščin je esenca vseh totalitarizmov in vseh njihovih pojavnih oblik. Človeško dostojanstvo je poteptano v prah in človek kot enkratno bitje je ponižan na raven »kosti«, kot nas opozarja pisatelj Boris Pahor. Filozofinja Hanna Arendt, ki je v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja napisala temeljno delo o totalitarizmih, je ugotavljala: »Končni cilj totalitarne ideologije ni preoblikovanje zunanjih pogojev človeške eksistence in tudi ne revolucionarno preoblikovanje družbenega reda, temveč transformacija človeške narave same, ki se, taka kot pač je, neprestano zoperstavlja totalitarnemu procesu.« Raziskovalec totalitarizmov Tsvetan Todorov pa je zapisal, da »totalitarni projekt temelji na antropoloških in zgodovinskih hipotezah, da vojna razkrije pravo človeško naravo. Zatorej legitimizira nasilje, revolucijo in teror, da bi pridobil in obdržal oblast… Obenem totalitarizem promovira sekularno mesijanstvo oziroma utopije, nebeško kraljestvo na zemlji in rešitev za vse… Z represivnim aparatom vzpostavljeni totalitarni režim temelji na unifikaciji…izničenju razlik med družbenim in privatnim…uničenju svobode posameznika in podreditvi vseh oblik družbenega življenja, še posebej ekonomskega, močni državi.« Pritrjuje mu eden najvidnejših kulturnih antropologov René Girard, ki zapiše, da so totalitarni režimi 20. stoletja »…dejansko nova pojavna oblika starega, k enoumju stremečega poganstva.« Todorov poudarja tudi, da »...zgodovina evropskega 20. stoletja ne more biti ločena od zgodovine totalitarizma. Izvorna totalitarna država, sovjetska Rusija, je vzniknila v času prve svetovne vojne in kot ena od posledic te vojne... Kmalu je sledila nacistična Nemčija. Druga svetovna vojna se je začela z zavezništvom teh dveh totalitarnih držav in se sprevrgla v neusmiljen boj med njima. Obdobje hladne vojne je bila bitka med zahodnim in komunističnim svetom...«. Spoštovani, Letošnje leto zaznamujejo pomembne obletnice. Naj se na kratko najprej ustavim ob osemdesetletnici pakta med dvema zločinskima režimoma, pakta med Hitlerjem in Stalinom ter posledično izbruha druge svetovne vojne. Kot vemo, sta 23. avgusta 1939 nacionalsocialistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza, ki sta v dvajsetem stoletju povzročili najhujše zločine (vojne zločine, zločine proti človeštvu, genocid) sklenili pogodbo o nenapadanju. Konec septembra 1939 sta obe državi sklenili še t.i. mejno in prijateljsko pogodbo. Obe pogodbi sta vsebovali tajni dodatni protokol, ki je določal interesna območja obeh držav in medsebojno podporo pri okupaciji sosednjih ozemelj. Neizpodbitno dejstvo je, da sta Nemčija in Sovjetska zveza začeli drugo svetovno vojno kot zaveznici. Nemčija je napadla Poljsko 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra. Sovjetska zveza je potem leta 1940 zasedla in priključila tudi baltske države: Estonijo, Latvijo in Litvo, napadla je tudi Finsko, ki pa se ji je zoperstavila. Kot poudarja zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, sta »…SZ in Nemčija sodelovali na vseh mogočih področjih. Med drugim sta podpisali tri gospodarske sporazume, tako da lahko danes upravičeno trdimo, da je SZ pomagala graditi nemško vojno industrijo.«[5] Seveda je tudi nemška industrija podpirala sovjetsko. Obenem pa je sovjetska partija sebi podrejene komunistične partije, tudi jugoslovansko, ščuvala v upor proti t.i. imperialistom, torej predvsem ZDA in Veliki Britaniji. Jugoslovanska in slovenska partijska nomenklatura sta tako paktirali s Hitlerjevo vojno mašinerijo vse do napada na Jugoslavijo v začetku aprila 1941. Tedaj se je Hitler prelevil v smrtnega sovražnika, Stalin pa je ostal zvezda vodnica jugoslovanski partijski vrhuški vse do resolucije Informbiroja. In nanjo se navezuje tudi spomin na dogodke izpred sedemdesetih let, ko je bila na Goli otok prepeljana prva skupina zapornikov iz Slovenije, ki so jih tedanje jugoslovanske oblasti poslale v pekel na Jadranskem morju. V septembru pa se bomo spomnili tudi sedemdesetletnice ustanovitve taborišča v kočevski vasi Ferdreng. Obe taborišči kot še mnoga druga sodita v dosedaj še neprešteto plejado evidentnega, sistemskega in množičnega kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po drugi svetovni vojni v jugoslovanski državi. Jugoslovanska, s tem pa tudi slovenska komunistična oblast se je po prevzemu oblasti dosledno naslonila na doktrino marksistično/boljševističnega razrednega boja in že med, zlasti pa ob koncu vojne in neposredno po njej, pobila na tisoče in tisoče ljudi, ki še vedno večinoma nepokopani ležijo v globelih, rudniških jaških, jamah... Tako opevana t.i. svoboda v povojni komunistični Jugoslaviji je že ob najmanjšem verbalnem deliktu trčila ob meje dopustnega. Ljudem je določala, kaj smejo početi, misliti in govoriti in česa ne smejo. Strah se je počasi, a prepričljivo zasidral globoko v ljudi. Za dolga desetletja je poškodoval duha slovenskega človeka in ga pahnil v stanje nesvobode, tiranije in krutega nasilja nad človekovim dostojanstvom. A kot je v svojem znamenitem govoru o imperiju zla leta 1982 poudaril ameriški predsednik Ronald Reagan, »…režimi, ki jih sadijo bajoneti, nimajo korenin…«. Nadaljeval je z mislijo, da »…že od eksodusa v starem Egiptu zgodovinarji v svojih knjigah pišejo o ljudeh, ki so se žrtvovali ali se borili za svobodo…« in omenil bitko pri Termopilah, Spartakov upor, rušenje Bastille, varšavsko vstajo, brutalne policijske intervencije v Vzhodni Nemčiji leta 1953, na Madžarskem leta 1956, na Češkoslovaškem leta 1968, na Poljskem leta 1981. »Povsod je vedno znova priplavala na dan človekova instinktivna želja po svobodi in samopotrditvi.« In ta silovita, večna in neustavljiva človekova želja po svobodi in dostojanstvu se je pred tridesetimi leti zlila v veličastno dogajanje, ki ga ponazarja padec berlinskega zidu, železne zavese in propad komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, kar je milijonom ljudi prineslo novo upanje za boljšo prihodnost in življenje v svobodi. Ruski disident in pisatelj Aleksander Solženicin je ob tem zapisal, da “…diktatorji in diktature padejo le takrat, ko se ljudje zoperstavijo lažem z vsem pogumom, ki je za to potreben.” Tudi Slovenke in Slovenci smo se tedaj pogumno zoperstavili nedemokratičnemu režimu in vzpostavili samostojno slovensko državo. Vendar danes lahko ugotavljamo, da se številna pričakovanja ljudi, ki so bili dolga desetletja ujeti za železno zaveso, v mnogočem niso uresničila. Številne težave, ki pestijo evropski prostor, so tudi posledica dejstva, da Evropa ne more biti uspešna in demokratična, dokler ne prepozna lastne totalitarne preteklosti v vseh svojih grozljivih razsežnostih. Mnogo premalo je zavedanja, da preteklosti ne moremo spremeniti, a v mnogočem vpliva na zaznavanje, presojanje in ravnanje v sedanjosti in prihodnosti. Deklaracije in resolucije različnih evropskih institucij in organizacij nas že leta opominjajo k bolj poglobljenemu in zavzetemu odnosu do zgodovinskega spomina, resnice in pravice. Pa vendar je evropski spomin kljub številnim zavezam še vedno razdrobljen, zlasti totalitarne izkušnje komunizma pa žal s težavo najdejo pot v spominsko krajino Evrope. To je med drugim tudi posledica dejstva, da sta bila nacionalni socializem in fašizem v drugi svetovni vojni poražena, komunizem pa se je s sklenitvijo zavezništva proti Hitlerju uspel za železno zaveso obdržati na oblasti vse do začetka 90tih let prejšnjega stoletja. Slovenski narod je med tistimi – redkimi – v Evropi, ki je v 20. stoletju občutil nasilje vseh treh totalitarizmov: fašizma, nacionalnega socializma in komunizma. Vsi trije so pustili posledice, ki so vidne še danes. Tako npr. strokovnjaki, ki se ukvarjajo s posledicami totalitarizmov, med drugim govorijo o še naprej trajajočem strahu in nezmožnosti pravilne presoje družbene stvarnosti. Dediščina prejšnjega režima je tudi žalosten pojav, ko ljudje namesto, da bi se postavili na lastne noge, še vedno razmišljajo, da mora zanje poskrbeti država. Da o tem, da se mnogokrat na določenih proslavah morilce slavi kot junake, niti ne govorim. Na žalost Slovenija, ki je v 20. stoletju preživela tri totalitarna prekletstva, še zmeraj ne zmore najti temeljnega političnega konsenza o tem, da so vsi totalitarni režimi nekaj slabega in da jih je zato treba na načelni ravni odločno zavreči. Lahko ugotavljamo, da smo v Sloveniji mnogo bolje razgradili posledice fašizma in nacionalnega socializma, težko pa bi trdili, da nam je uspelo ustrezno razgraditi ostanke komunizma. Morda se še spomnimo: v devetdesetih letih je nek ugledni nemški časopis malo karikirano zapisal, da naj bi bil v Sloveniji komunizem sicer mrtev, a nobeden še ni videl njegovega trupla. Se pa skorajda vsakodnevno srečujemo s še nepreštetimi trupli njegovih nasprotnikov, ki so bili večinoma brez sojenja ali pa na montiranih sodnih procesih obsojeni na smrt, dolgoletne zaporne kazni, koncentracijska in delovna taborišča, izgone iz kraja bivanja, odvzem premoženja in druge najhujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija sodi med redke t.i. post-komunistične države, v kateri za vse storjene zločine nihče od bivše vladajoče garniture ni odgovarjal. Ni bilo lustracije, niti v najmilejših oblikah. Ljudje, ki so kršili človekove pravice in svoboščine na najrazličnejše načine, so ostali na svojih položajih. Spodletelo nam je pri mrliških listih več kot dvanajst tisoč po krivici umorjenih po drugi svetovni vojni. Seveda bi lahko in celo morala našteti tudi dosežke t.i. spravnega procesa, med njimi delovanje Pučnikove parlamentarne komisije, Komisije za prikrita morišča in Komisije za popravo krivic, odločbe Ustavnega sodišča, akcijo Sprava, delovanje nevladnih organizacij in posameznikov, ne nazadnje tudi dosežke Študijskega centra za narodno spravo, ki je v enajstih letih svojega obstoja več kot opravičil svoje delovanje in se vsestransko uveljavil tudi v mednarodnem prostoru. Če že splošni sistemski in družbeni pogoji niso najboljši, je toliko odgovornejša naloga specializiranih inštitucij, kot je Študijski center za narodno spravo. Ta šele vzpostavlja podlage za celostno, objektivno spoznanje naše polpretekle zgodovine, ki ga zgodovinska znanost ni mogla v celoti obravnavati z vidika znanstvene resnice. Spoštovani, o totalitarizmih vlada v EU, vključno v postkomunističnih državah, splošno soglasje. Ne poveličujejo totalitarnih simbolov, ne poimenujejo ulic po diktatorjih, ne nagrajujejo ljudi, ki so vodili tajno politično policijo, ki je drastično kršila človekove pravice in svoboščine. V nobeni državi EU ne bi monetarnega trga "okužili" z liki revolucionarjev s totalitarnim simbolom. A še bolj kot simboli je pomembna stvarna razgradnja totalitarnih struktur in praks. Tudi tukaj je Sloveniji precej spodletelo. V razmerah, ko vsi dejavniki, ki bi morali skrbeti za razvoj demokratične politične kulture, ne opravljajo dovolj dobro svojega poslanstva, se lahko upravičeno vprašamo, ali imajo v takšnih pogojih »resnica, pravica in spomin« še kaj možnosti. Ali pa je alternativa kaj drugega, morda neki novi barbarizem? Naj zaključim z mislijo, da nas spominski dan na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obvezuje/zavezuje k spoštovanju civilizacijskih pridobitev našega kulturnega miljeja.  To je še posebej pomembno v času, ko upada zaupanje v institucije pravne države in demokracije.To je dan spomina, ki ga potrebujemo tudi zaradi naše prihodnosti. Naj nas opominja, da demokracija ni dana enkrat za vselej, pač pa si je potrebno vedno znova in znova zanjo prizadevati. Le tako jo lahko ohranimo in preprečimo, da se časi, ki so povzročili toliko gorja slovenskemu narodu, ne bodo nikoli več ponovili. Prihodnjim generacijam smo dolžni zapustiti demokratično in svobodno družbo, ki bo spoštovala človekovo dostojanstvo. Demokracija zahteva odgovoren odnos do preteklosti. To pa nam omogoča pravilno izbiro poti za naprej. Hvala za vašo pozornost!

Več

Šarec in Poklukar! Kakšen je to šengen, da lahko hrvaško slovensko mejo ilegalni migranti prestopijo kjer koli in kdaj koli?

Poročilo Policijske uprave Maribor za zadnjih 24 ur je znova "bogato" z informacijami o ujetih ilegalnih migrantih, ki so na "nedovoljen" način prestopili  zeleno mejo med Hrvaško, ki ni članica šengena in Slovenijo, ki je članica šengena. Ob uspešnem "ulovu" slovenskih obmejnih policistov, za katere verjamem, da so zgarani, utrujeni in pri plačah tudi podcenjeni, se mi postavlja znova in znova le eno vprašanje: kolikšen je odstotek ujetih migrantov v primerjavi z "armado," ki preko Slovenije rine na zahod Evrope?! Najprej pa k poročilu PU Maribor za zadnjih 24 ur: "V tem času smo obravnavali štiri nedovoljene prehode državne meje z Republiko Hrvaško. Včeraj,  ob  13.20 je na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje, s priklopnim tovornim  vozilom srbskih registrskih oznak, v našo državo vstopal 36-letni Srb.  V  postopku  mejne  kontrole  so  policisti  s  pomočjo CO2 testerja, detektorja  srčnega  utripa  in  z  vizualnim  pregledom ugotovili, da se v priklopnem  vozilu  nahajajo štirje državljani Afganistana, ki so se na taknačin  želeli  izogniti  mejni  kontroli.  V  vozilo  so prišli tako, da soprerezali  cerado.  Vse  štiri  so  popoldan  že vrnili hrvaškim varnostnimorganom. Včeraj,  okoli  15.30  uri  so policisti PP Ormož v Ormožu skušali ustavitiosebni  avtomobil  hrvaških  registrskih  oznak,  vendar voznik ni ustavil.Policisti so mu sledili in ga dobrih deset minut kasneje uspeli ustaviti. Vvozilu  so  prijeli  voznika,  državljana Srbije in 6 turških Kurdov, ki sonedovoljeno  vstopili  v  našo državo. Turke bodo policisti vrnili hrvaškimorganom,  Srba  pa bodo kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu, zaradi sumastoritve kaznivega dejanja Prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja državein kaznivega dejanja Nevarne vožnje v cestnem prometu. Voznik je namreč med begom  pred  policisti, v krožišču v Ormožu, s svojo divjo vožnjo povzročilprometno nesrečo I. kategorije. Sinoči,  nekaj  po 22. uri, so policisti PP Ormož pri bivšem mejnem prehoduSredišče  ob  Dravi  prijeli  4  državljane  Sirije,  ki so pred tem, prekozačasnih tehničnih ovir nedovoljeno vstopili v našo državo. Dva od njih stato  storila tudi že 14. 7. 2019, ko so ju prijeli policisti PP Gorišnica inso ju 15. 7. 2019 vrnili hrvaškim varnostnim organom. Vse štiri bodo vrnilihrvaškim varnostnim organom. Danes,  zgodaj  zjutraj  so  policisti  PP  Slovenska Bistrica na vlaku, naželezniški  postaji  Pragersko, prijeli dva državljana Palestine, ki sta navlak  vstopila  v  Osluševcih,  pred  tem pa sta nezakonito vstopila v našodržavo.  Oba  sta  med  postopkom  zaprosila  za  mednarodno zaščito v našidržavi, zato so ju odpeljali v Azilni dom. Dodajmo še devet ilegalnih migrantov, ki so jih na območju Ljutomera ujeli pomurski policisti. Zato vprašanju, postavljenem na začetku prispevka, dodajam misel, da se mi zdi več kot pobalinsko, ko levičarski oblastniki razmišljajo o tem, da bi Hrvatom zagrenili vstop v šengensko območje, ker zavračajo sodbo arbitraže o meji s Slovenijo. Če kdaj, je bila smo imeli to možnost takrat, ko so Hrvati vstopali v EU in ne zdaj, ko bi postali del šengenskega varnostnega območja in s tem tudi objektivno prevzeli varovanje zunanjih meja. Migranti bi tako njim povzročali glavobol in ne nam!! Sicer pa, kdo pa bo Slovenijo še kaj vprašal, ker smo žal postali povsem nepomemben dejavnik v evropskem in mednarodnem prostoru. 

Več

Ilegalni migranti, peš, z vlakom ali z "organiziranim" prevozom v "obljubljeni" zahod.

V zadnjih 24. urah se je nabralo kar precej dela za policiste, ki so imeli opravka z ilegalnimi migranti. V tem času so obravnavali štiri nedovoljene prehode državne meje z Republiko Hrvaško. Že  včeraj  dopoldan  so  ormoški  policisti na železniški postaji v Ormožuizsledili  državljana  Sirije  in  državljana  Alžirije,  ki  sta  pred temnedovoljeno  vstopila v našo državo. Oba so slovenski policisti po kratkem postopku  predali hrvaškim varnostnim organom. Sinoči, malo po 21. uri so podlehniški policisti pod nadvozom avtoceste A4,pri  izvozu  Zakl,  prijeli  3 državljane Irana, ki so pred tem nedovoljenovstopili  v  našo  državo.  Vsi  trije  so  takoj  po prijetju zaprosili zamednarodno zaščito v naši državi, zato so jih odpeljali v Azilni dom. Že  slabo uro kasneje so na istem mestu prijeli še državljana Pakistana, kije  pred  tem  tudi  nedovoljeno  vstopil  v  našo  državo. Predali ga bodohrvaškim varnostnim organom. Ormoški  policisti  pa  so  sinoči  ustavili kombinirano vozilo avstrijskihregistrskih  oznak,  v  katerem se je prevažalo 10 državljanov Pakistana indva  državljana  Indije.  Vsi  so pred tem organizirano na nedovoljen načinvstopili  v  našo  državo.  Policisti  so  prijeli  in  pridržali  tudi obasprovajalca.  Oba bodo kazensko ovadili pristojnemu tožilstvu. Ostale tujcebodo predali hrvaškim varnostnim organom.

Več

Ali rdeči EU poslanec Milan Brglez ne ve, da je EU parlament 2009 z resolucijo tudi komunizem uvrstil med totalitarizme

Novopečeni Židanov evropski poslanec Milan Brglez je zadnje dni svojim FB sledilcem poslal dve prijazni sporočili. Prvo se nanaša na 22. julij, ki je bil v času komunstične Jugoslavije praznik upora slovenskega naroda, ko naj bi, tako takratni režimski zgodovinarji, počila prva partizanska puška v Sloveniji. Med zvečine Brglezu naklonjenimi  komentarji se je vmes znašel tudi eden izpod peresa Draga Stanovnika. Brglez ga k sreči še ni zbrisal, zato ga objavljamo v celoti: "Nekateri se še spomnijo bivšega državnega praznika. Izmišljotina Partijskega vodstva pa je bila le preočitna, da jo celo najbolj prodani režimski zgodovinarji niso mogli braniti. In kaj se je res zgodilo 22. junija 1941 na Brodu pri Tacnu. Domačini, Novakovi fantje so obstrelili Slovenca . Vzrok: ljubosumje enega od bratov, ki mu je orožnik Žnidaršič speljal punco. In to naj bi bila vstaja Slovenskega naroda. Kidrič, Kardelj oz. boljševiški prevaranti so bili v zadregi, ker so toliko časa od okupacije (6. aprila 1941) v bistvu kolaborirali z nacisti – vse do napada Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo. Da bi prikrili to dolgo sodelovanje, so si podobno kot 27. april, izmislili tako imenovane odpore / vstaje. Potomci partijskih struktur oz. dediči njihove slavne preteklosti še danes npr. prikrivajo, da so 1. maja celo skupaj komunisti in nacisti proslavljali Praznik dela." Druga Brglezova objava FB sledilcem pa je povezana s Trierjem, mestecem v Nemčiji, kjer se je rodil Karl Marx, avtor Komunističnega manifesta in ideološki ter teoretični oče NAJBOLJ ZLOČINSKEGA POLITIČNO - EKONOMSKEGA IN DRUŽBENEGA SISTEMA V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA - KOMUNIZMA, ki je neposredno odgovoren za smrt najmanj 120 milijonov nedolžnih žrtev! Tudi v Jugoslaviji je s podpisom komunističnih krvnikov več kot milijon nedolžno pobitih. Vse kaže, da bo za Brgleza in Fajonko Trier postal neke vrste kraj romanja, kamor se bosta zatekala. Je pač bližje od Kumrovca in Jajca ali Čebin! Obenem pa je prav tako na ozemlju  NEMČIJE nastal tudi DRUG NAJBOLJ ZLOČINSKI SISTEM V ZGODOVINI, in sicer tako v teoriji kot praksi, namreč NACIONALNI SOCIALIZEM oz. NACIZEM (HITLER je kot vodja "Nacionalne SOCIALISTIČNE NEMŠKE DELAVSKE STRANKE - NSDAP bil samodeklariran SOCIALIST), ki je bil DVOJČEK SOVJETSKEGA KOMUNIZMA in sta med leti 1938 in 1941 tudi bila zaveznika. Zato tudi ne preseneča, da je Evropski parlament leta 2009 z resolucijo o evropskih totalitarizmih 20. stol. OBSODIL OBA! Tega verjetno Milan Brglez ne ve, ali pač, kajti v slovenskem parlamentu so prav njegovi oziroma Židanovi socialdemokrati, nasledniki komunistov, onemogočili sprejel resolucije o veropskih totalitarizmih. Objavo na FB o obisku Triera Brglez naslavlja "spoštovanim državljankam in državljanom" Slovenije, in se s tem znova porogljivo norčuje iz državljanov in same Slovenije, ki se je pred 28 leti z osamosvojitvijo izvila iz primeža komunistične oblasti.  Res pa je da tudi Milan Brglez ne sodi med osebe, ki bi jim bila samostojna, neodvisna in demokratična Slovenija intimna opcija!

Več

Vane K. Tegov: Fevdalizacija korupcije v Makedoniji

Pred  nekaj  več kot štirinajstimi dnevi je  v makedonski in širši javnosti odjeknila korupcijska bomba v katero so vključeni ljudje iz posameznih ministrstev  oziroma njihov državni sekretar. Kaj se pravzaprav dogaja v deželi »tam dol«? V goreči želji da bi se približali evropskim političnim in vojaškim asociacijam so bili narejeni  neverjetni  nesmisli zoper lastni narod in preteklost. Pa  kljub temu niso (ni) dobili vabilo v velike  pristopne sobane Bruxellesa, da bi si olajšali dušo in vstopili v bolj naporno pa vendar bolj odgovorno prihodnost. Kaže vse skupaj, posebej po uradnih in poluradnih izjavah iz francoskih in nemških političnih kompetentnih krogov, da še dolgo, dolgo ne bodo videli skupne evropske konferenčne in odločevalske dvorane, še preddverja ne. Apropo tega, pravzaprav gredo tako imenovano »rikvertz« politiko, »če nas ne marajo potem pa ga lahko po mili volji  lomimo  oziroma nadaljujemo z kršenjem vseh poslovnih, etičnih in političnih norm po  mili volji in za poln žep, lastni seveda ali za bližnjega«. Pristop za vola ubiti! Pred menoj je pravzaprav transkript šokantnega pogovora med tremi visokimi državnimi funkcionarji povezanimi s  tenderjem, financiranim s strani  Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), seveda dostavljen v obliki, ki ne vnaša dvoma. Sam pogovor je poln kršitev zakonodaje, rasističnih izpadov ter diskriminacije celotnih evropskih nacij s strani Generalnega sekretarja Vlade Draga Raškovskega. Raškovski je prijatelj in pristni politični kompanjon iz Strumice, prejšnjega lokalnega  županskega feuda sedanjega Predsednika Vlade S.R. Makedonija Zorana Zaeva.  Prav ta, Dragi Raškovski, po njihovi zakonodaji nima nobenih pooblastil, da lahko odloča o tenderju delniške družbe  M NAV, preko katere se nabavlja ATM sistem za kontrolo letenja za potrebe makedonskega zračnega prostora. Pogovor se nanaša na večfazno pritiskanje prilagajanje rokov, ki so pred iztekom ali so že mimo, v zvezi z veljavnostjo odobritve za črpanje pri EBRD ter neizpolnjevanju pogojev ene od prijavljenih  podjetij na tender. Tu je glavni player potisnjen v balkansko korupcijsko spiralo  Italijansko podjetje Leonardo v mešani, zasebni in državni lasti. Posel ki bi mogel in moral iti skoz ima vrednost v višini 7 miljonov evrov.  V njem  se dogovarjajo, da odslovijo preostale prijavljene ter da izpeljejo do konca prav z Leonardom, kljub neizpolnjevanju vseh pogojev razpisa.  Pritiskači za čim prejšnji  zaključek posla in užitka ob »žvenketu« nezakonito in na korupcijski podlagi pridobljenega denarja, je gnal poleg Draga Raškovskega še predsednika upravnega odbora M NAV, Nikolča Tasevskega ter šefa kabineta ministra za transport, Mitka Tajčuleskega.  Od posameznih faz dela v tem projektu  se pridelek (v žep teh in še koga) omenjenih valorizira na 10-15% . Nekaj dela imajo z prilaganjem datumov  oziroma podaljševanjem  taistih, ki so vezani na bančne garancije, ki so jih že prej pridobili.  Posebej poudarjajo,  da se je potrebno malo še  potiti zaradi neresnosti ali spoštovanja rokov in neformalnih dogovorov s strani Italijanskih partnerjev v poslu. So  pa edini ki so odkrito pristali na koruptivna ravnanja. V medsebojni komunikaciji omenjena korupcijska trojka celo omenja da se Italijani vedejo po balkansko, ter da so to pravzaprav navadni cigani. Pri njih se hitro dogovoriš težko izpelješ, v primerjavi z Nemci kjer se težko dogovoriš izpelješ pa relativno hitro. Ni za zanemariti,  da se pri določenih prijemih sklicujejo na slovensko prakso in sicer v primerih ko je treba podaljšati veljavnost garancij  in za te potrebe spremeniti  branžni zakon z pomočjo amandmajev  kjer del zavarovanja posla prevzame država. Seveda, je po tem razkritju nastal vik in krik, da tisti ki je to razkril pravzaprav kriv za škodo in spravljanje ob ugled tako »resno» vlado in indirektno njenega prvega ministra. Jasno in razločno se vidi da ta »odrešilna« Vlada za vse makedonske državljane,  je že zdavnaj prešla meje demokratičnosti ter se uvrstila na seznam( kar je bilo za pričakovati)nedemokratičnih in avtoritarnih vlad z stalinističnimi metodami zoper vseh, ki se poslužujejo resnice in razkrivajo sam kriminogen kriterij pri izbiri najbližjih sodelavcev, začenši od Generalnega sekretarja Vlade naprej.  S tem je razgaljen tudi sam Zoran Zaev. Ostaja mu reševanje lastne kože. Ali  bo Zaev zmogel!? toliko hrabrosti in politične integritete in poklical svojega Generalnega sekretarja Vlade k odstopu, še ne vemo, dvomimo pa lahko, glede na dosedanje izkušnje. Pogrezanje celotne politične scene pod vodstvom in skorajda nasilno prevlado predsednika Vlade R.S. Makedonije se nadaljuje v smeri politične kriptodepresije in padanje pod vsakim možnim nivojem.  Dnevna politična dogajanja, ki jih avtor teh vrstic spremlja, kažejo samo na slabše.  Prikrojevanje resnic in sledenje političnih nasprotnikov je te dni odnesel Katico Janevo dosedanja nedotakljiva šefica SJO(Posebnega državnega tožilstva), dodatno je samega Zaeva pa je izblamiralo (razkritje) javljanje  ruskim komikom, kjer se je eden predstavil kot (takrat še) predsednik Ukrajinske Vlade Petr Porošenko s katerim »obdeluje« občutljive teme notranje in mednarodne politike. Zoran Zaev, po mnenju poznavalcev makedonske politične scene in zakulisja  je dosegel resnično dno v vseh ozirih in pogledih. Zoran Zaev,  Murtino kliče in odrešuje! Vane K. Tegov  

Več

Dr. Milan Zver v Evropskem parlamentu o vladavini prava v tranzicijskih državah

Objavljamo video z nastopa evropskega poslanca dr. Milana Zvera, ki je kolegom parlamentarcem v Strasbourgu spregovoril o vladavini prava v tranzicijskih državah.

Več

Romana Tomc: Predlog slovenskega komisarja postavlja ambicije slovenske evropske politike na uradniški nivo

Predsednik vlade Marjan Šarec je na današnji novinarski konferenci sporočil, da bo za evropskega komisarja iz Slovenije predlagal vodjo stalnega predstavništva pri Evropski uniji Janeza Lenarčiča. V nadaljevanju objavljamo odziv evropske poslanke iz vrst SDS in vodje slovenske delegacije pri Evropski ljudski strani Romane Tomc. »Nesprejemljivo je, da se Marjan Šarec pri oblikovanju predloga za komisarja odloča povsem samovoljno. V duhu njegovih izjav o sodelovanju in slovenskem interesu bi pričakovala, da se bo o tem posvetoval z zmagovalci evropskih volitev. Praksa je, da države za komisarje imenujejo vsaj ministre oziroma predsednike vlad, s čimer imajo večje možnosti izbire pomembnejših resorjev. Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo.«

Več

Nov lastnik DOSOR-ja, Doma ostarelih Radenci, prihaja iz Avstrije

Radenci, 15. 7. 2019 – SeneCura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji, se je odločil svoje storitve širiti tudi pri nas v Sloveniji, kjer nameravajo graditi mrežo manjših domov za starejše. Največjo priložnost za vstopno točko je vodstvo po besedah Antona Kellnerja enega od direktorjev DOSOR-ja in člana uprave družbe SeneCura,  videlo ravno v DOSOR-ju v Radencih. Kakovostna oskrba in nega starejših, dobri pogoji za delo, ugodna lega ter ugled DOSOR-ja v slovenskem prostoru, so za SeneCuro predstavljali odlično izhodišče za vstop na slovenski trg. DOSOR-ju novi lastnik omogoča finančno stabilnost, veča ekonomsko učinkovitost ter prinaša specifična znanja in veščine.          DOSOR Radenci, ki sodi med sodobno zasnovane in kakovostne slovenske domove starejših občanov, je pred kratkim dobil novega lastnika. SeneCura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji, ki je del mednarodne mreže domov za starejše francoskega koncerna Orpea, je DOSOR prepoznal kot prvo točko za širitev na slovenski trg. SeneCura v Avstriji  skupno upravlja s 84 ustanovami za zdravstveno varstvo in oskrbo.  Radenci so, glede na neposredno bližino Avstriji ter tradicijo termalnega središča, lokacija z izrazitim potencialom razvoja različnih storitev za potrebe starejše populacije. Ker pa DOSOR v lokalnem okolju in v celotnem slovenskem prostoru dosega ugled in prepoznavnost, je Senecura našla stično točko in priložnost za vstop v Slovenijo ravno v Radencih. SeneCura načrtuje nadaljnji skupni razvoj obeh družb v svojstvu iztočnice »Blizu ljudem«. Omenjena poslovna filozofija je v DOSOR-ju prisotna že od začetka delovanja v 2008. S  srčnim in profesionalnim pristopom do stanovalcev, svojcev, zaposlenih, lokalne skupnosti in drugih deležnikov, je dosedanje vodstvo s sodelavci to izkazovalo v  vseh svojih aktivnostih. Mateja Hauser, vodja DOSOR-ja: »Z vodstvom in strokovnimi službami SeneCure vzpostavljamo konstruktiven poslovni odnos. Prepričani smo, da bomo drug od drugega črpali dobre prakse in znanje ter tako hitreje in bolj učinkovito razvijali ter nadgrajevali storitve, ki jih potrebujejo starejši sedaj in v prihodnosti. Verjamem, da bomo uspešno prepletli dosedanja koncepta delovanja obeh sistemov.« Anton Kellner, direktor DOSOR-ja in član uprave družbe SeneCura: »Načrtujemo, da bomo do konca leta spoznali postopke delovanja in procese drug drugega, jih začeli približevati ter prepletati. Glede na profesionalnost in rezultate Dosor-jeve ekipe zagotavljamo, da bo dosedanja direktorica Mateja Hauser s svojo ekipo nadaljevala uspešno delo in skrb za stanovalce.« Več o skupini SeneCura: SeneCura je bila ustanovljena leta 1998 v Avstriji, od leta 2015 je del skupine ORPEA. Kot vodilni zasebni ponudnik v Avstriji skupina SeneCura upravlja s 84 ustanovami za zdravstveno nego, oskrbo in varstvo (od tega so 3 v fazi načrtovanja/gradnje), poleg tega pa še z 19 domovi za oskrbo in nego na Češkem (od tega 5 v fazi načrtovanja/gradnje) ter precejšnjim številom kapacitet v Švici. SeneCura je kot zasebni izvajalec storitev za starejše  med vodilnimi družbami  na trgu. Prejeli so več priznanj za kakovost in inovacije.   Skupina SeneCura deluje kot kompetenčni center skupine ORPEA za širitev na nove trge v vzhodni in jugovzhodni Evropi.  Več kot desetletne izkušnje pri upravljanju ustanov za nego in zdravstveno varstvo v Avstriji in na Češkem so dobra osnova za uvajanje uspešnega koncepta  v drugih državah. Glavno vodilo pri širitvi je doseganje najboljše kakovosti v oskrbi  in negi, v skladu s sloganom SeneCure »Blizu ljudem« ter doseganje ekonomske učinkovitosti.   »Blizu ljudem« je celostna podjetniška filozofija, ki predstavlja osnovo za uspešno sožitje med stanovalci, družinskimi člani, osebjem družbe SeneCura in zaposlenimi. »Blizu ljudem« je  koncept spoštovanja vseh ljudi, pri čemer je človek vedno v središču. Kakovost življenja naših uporabnikov želimo ohraniti čim bolj in čim dlje, v kolikor je le to mogoče, tudi izboljšati.   Ponudba domov za oskrbo in nego družbe SeneCura poleg dolgotrajne oskrbe zajema tudi kratkoročno namestitev in začasno rehabilitacijsko oskrbo. Poleg tega SeneCura nudi odlično oskrbo za osebe z demenco, intenzivno nego, nego bolnikov v trajnem vegetativnem stanju, bolniško oskrbo na domu, 24-urno oskrbo, oskrbo ljudi s posebnimi potrebami in paliativno oskrbo. Kar nekaj naših domov deluje po principu večgeneracijskih centrov. Nekateri imajo integrirane vrtce. Ponudbo dopolnjujejo še oskrbovana stanovanja.   Slogan »Blizu ljudem« vsakodnevno izražajo s široko ponudbo aktivnosti, programov  in projektov, ki krepijo voljo do življenja. Mednje štejemo »Z užitkom zdravo jesti«, »Večerja ob svečah«, »Letna želja«, »Počitniška izmenjava« ter »Gibčni in v formi pri 77+«.   Skupina SeneCura pod znamko OptimaMed v Avstriji upravlja tudi z zdravstvenimi ustanovami, kot so ambulantni in stacionarni rehabilitacijski centri za odrasle in otroke, zdravstvena letovišča z zdraviliško in preventivno ponudbo Aktiv (GVA), inštituti za fizikalno medicino ter dializnim centrom. Tudi na tem področju je njihovo vodilo inovativnost. Razpolagajo z optimalno medicinsko oskrbo, najsodobnejšimi oblikami terapij in napravami ter osebjem za oskrbo z znanjem, srcem in prizadevnostjo na najvišji ravni. Slogan »Moja pot do boljšega zdravja« podpira njihova prizadevanja k individualni podpori in spremljavi bolnika, ali zdraviliškega gosta na njihovi poti do večje kakovosti življenja in trajnostno izboljšanega zdravja.

Več

Evropska unija

pred 23 urami
Ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve ...
V četrtek, na dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki  naredili ...
(0)
pred 2 dnevi
Ljubljana: Na predvečer evropskega spomina na ...
Študijski center za narodno spravo od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta vsako leto pripravi spominsko ...
(0)
Jul 31, 2019
Šarec in Poklukar! Kakšen je to šengen, da ...
Poročilo Policijske uprave Maribor za zadnjih 24 ur je znova "bogato" z informacijami o ujetih ilegalnih migrantih, ki ...
(0)
Jul 29, 2019
Ilegalni migranti, peš, z vlakom ali z ...
V zadnjih 24. urah se je nabralo kar precej dela za policiste, ki so imeli opravka z ilegalnimi migranti. V tem času so ...
(0)
Jul 25, 2019
Ali rdeči EU poslanec Milan Brglez ne ve, da je ...
Novopečeni Židanov evropski poslanec Milan Brglez je zadnje dni svojim FB sledilcem poslal dve prijazni ...
(0)
Jul 17, 2019
Vane K. Tegov: Fevdalizacija korupcije v ...
Pred  nekaj  več kot štirinajstimi dnevi je  v makedonski in širši javnosti ...
(0)
Jul 17, 2019
Dr. Milan Zver v Evropskem parlamentu o vladavini ...
Objavljamo video z nastopa evropskega poslanca dr. Milana Zvera, ki je kolegom parlamentarcem v Strasbourgu spregovoril ...
(0)
Jul 17, 2019
Romana Tomc: Predlog slovenskega komisarja ...
Predsednik vlade Marjan Šarec je na današnji novinarski konferenci sporočil, da bo za evropskega ...
(0)
Jul 15, 2019
Nov lastnik DOSOR-ja, Doma ostarelih Radenci, ...
Radenci, 15. 7. 2019 – SeneCura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji, se je odločil ...
(0)
Jul 10, 2019
Policisti prijeli ilegalne migrante povratnike!
V zadnjih 24 ur so imeli polne roke dela obmejni policisti na meji s Hrvaško na območju mariborske in ...
(0)
Jul 10, 2019
Naši policisti ujeli sedem, avstrijski pa 13 ...
V zadnjih 24 urah so policisti na območju LJutomera ujeli sedem ilegalnih migrantov. PU Murska Sobota sicer ne poroča, ...
(0)
Jul 08, 2019
Sigrid Berka, veleposlanica Avstrije v Sloveniji, ...
V ponedeljek, 8. julija 2019, je veleposlanica Republike Avstrije v Sloveniji, mag. Sigrid Berka, obiskala na ...
(0)