SI

Zavodu za turizem in razvoj Lendava priznanje Pomurske turistične zveze za strokovno delo

sds

Podmladek SDS v Mariboru se želi aktivno vključiti v politična dogajanja v mestu in državi

sreda v sredo

VIDEO Sreda v sredo

Romeo Varga: Lendavski Zavod za turizem in razvoj s smelimi projekti v leto 2020

SCNR

Pogovor z dr. Lovro Šturmom ob Dnevu človekovih pravic

dr Milan Zver

VIDEO: Dr. Milan Zver: Boj proti demenci mora postati ena od prioritet EU

VIDEO: Dr. Milan Zver: Boj proti demenci mora postati ena od prioritet EU

Demenca zaradi vse daljše življenjske dobe oziroma demografskih trendov postaja vse večji problem sodobne družbe. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije po svetu živi več kot 47,5 milijona ljudi z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, za Slovenijo pa obstajajo podatki, da naj bi za demenco trpelo več kot 32.000 ljudi. Za dementne osebe navadno skrbijo svojci, pa tudi zdravstveni, socialni delavci in drugi. Demenca tako postaja enaizmed bolezni sodobnega časa. Skoraj vsak že pozna koga, ki se bori s to boleznijo, ki prizadene tako obolelega kot njegove najbližje.  Številne osebe z demenco in njihovi svojci po diagnozi občutijo spremembo svoje vloge in položaja v družbi ter se soočajo s socialno izključenostjo zaradi stigme, povezane z demenco.  Ker ima tudi evropski poslanec sam v okviru družine izkušnjo z demenco, razume probleme in težave, s katerimi se srečujejo svojci dementnih oseb. Prav tako pozna pomanjkljivosti obstoječih oblik formalne in neformalne pomoči svojcem in osebam z demenco in se zaveda, da je kljub obstoječim oblikam pomoči starejšim z demenco še vedno veliko odgovornosti na družinskih članih.  Kot je dejal evropski poslanec: »Nekoč je mama skrbela zame, danes pa sta se vlogi zamenjali.« Mama evropskega poslanca je tako vključena v oskrbo doma upokojencev Ptuj, enota Muretinci, ki je »tako rekoč postal njen drugi dom.« »Osebno popolnoma zaupam zaposlenim tu v domu upokojencev Ptuj, še posebej v enoti Muretinci, kjer uvajajo nov, odprt pristop. Moja mama je deležna popolne oskrbe in pomoči zaposlenih, tako da sem lahko brez skrbi,« je ob tem še povedal evropski poslanec. EU veliko vlaga v razvoj zdravil za ta obolenja in s skupnimi močmi bomo hitreje našli rešitve, kot bi jih sami v Sloveniji. Evropski poslanec dr. Milan Zver v evropskih institucijah tudi zaradi osebne izkušnje skuša pomagati, da bi demenca dejansko postala ena od prioritet na področju zdravstvene politike. Evropski poslanec je prepričan, da se lahko velike korake k zmanjšanju predsodkov o demenci naredi z ozaveščanjem in informiranjem o značilnostih demence in pomenu prepoznavanja zgodnjih znakov. Dr. Milan Zver še izpostavlja, da lahko demenco preprečujemo z mentalnimi vajami, kot je na primer šah, zaradi česar tudi izpostavlja pomen in vpliv šaha pri starejši generaciji.  VIDEO:

Več

Lendava in hrvaško Mursko Središče negujeta iskreno čezmejno partnerstvo

V sosednjem hrvaškem Murskem Središću, s katerim je Občina Lendava letos maja podpisala sporazum o sodelovanju, so ta teden obeležili praznik mesta. Dogodkov ob praznovanju se je udeležil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se je ob tej priložnosti srečal z visokimi predstavniki Hrvaške in Madžarske politike, med drugim tudi hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarovič.  PRAZNIK MESTA MURSKO SREDIŠĆE Mursko Središće že deseto leto zapored tradicionalno praznuje mestni praznik Dan svete Barbare - zavetnice rudarjev in gradbincev. Tako kot prejšnja leta so tudi ob letošnjem prazniku predstavili pomembne projekte v lokalni skupnosti; najprej so predstavili projekt gradnje cest v njihovi industrijski coni, kateri je sledilo odprtje novozgrajenega vrtca. Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović in minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Darko Horvat. KREPITEV PRIJATELJSKI VEZI Občina Lendava je letos s sosednjim Murskim Središćem podpisala sporazum, ki lokalnima skupnostma omogoča krepitev razumevanja in prijateljstva med občani in narodi, spodbuja izmenjavo, sodelovanje ter tako prispeva k skupnemu napredku. Dobro sosedstvo je vsem motiv za čim boljše in kakovostnejše življenje na obeh bregovih reke Mure. Županu Murskega Središća Draženu Srpaku je ob novih pridobitvah v industrijski coni in otvoritvi vrtca čestital tudi župan Lendave, ki se je ob tej priložnosti srečal s hrvaško predsednico in ministrom za gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik madžarskega parlamenta dr. Csaba Hende, s katerim se je župan Janez Magyar med drugim pogovarjal o kandidaturi Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki jo podpirajo tudi porabski Slovenci, Županija Zala in mesto Zalaegerszeg. Vir: lendavadanes.si  

Več

Dr. Milan Zver: Vrednote so v samem jedru kulture

Evropski poslanec dr. Milan Zver se je v Zagrebu pod okriljem Konrad Adenauer Stiftung udeležil mednarodne konference o vrednotah, kjer so spregovorili predvsem o krščanskih demokratičnih vrednotah v politiki in družbi. Na srečanju so spregovorili tudi Dragan Čović, predsednik HDZ v Bosni in Hercegovini, Gordan Jandroković, predsednik hrvaškega Sabora, in Željko Tanjić, rektor katoliške univerze na Hrvaškem.  Predsednik hrvaškega Sabora Gordan Jandroković je v svojem nastopu opozoril na vlogo Franja Tuđmana pri uveljavljanju demokrščanskih vrednot na Hrvaškem in poudaril, da je sledenje demokrščanskim vrednotam v politiki lahko tudi zelo zahtevno. »Večkrat se vprašam, kaj storiti in kako storiti, da bo pravično in prav,« je še dejal Jandroković in dodal, da se, če se sledi vrednotam, lahko vedno najde tudi prave rešitve za probleme.  Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je v svojem nastopu najprej opredelil vrednote kot »najgloblje duhovne usedline, ki vplivajo na naše zaznavanje sveta in vedenje.« »Vrednote delujejo kot svojevrstni 'software'«, je poudaril dr. Zver in pri tem spomnil na eno od svojih raziskav s tega področja. Pred dvema desetletjema je namreč raziskoval podobnosti in razlike med vrednotnimi orientacijami prebivalcev starih in bodočih članic Evropske unije. Pričakoval je, da se bodo glavne razlike pokazale na liniji članice in pa bodoče članice EU. Na njegovo presenečenje pa so se oblikovale tri skupine, ki so se razlikovale po religiji: eno skupino so sestavljale države protestantskih držav, drugo skupino katoliških in tretjo pravoslavnih držav. Po Zverovem mnenju je to dokaz, da je religija v samem jedru kulture in vrednotnih sistemov.  Toda vrednotno središče Evrope ima po besedah dr. Zvera tudi skupno podlago. »Tudi v vrednotnem smislu predstavlja Evropa sui generis entiteto, saj ima skupni izvir v judovsko-krščanski tradiciji, antični filozofiji, rimskemu pravu in razsvetljenstvu. Na teh duhovnih podmenah se je oblikoval niz vrednot, ki zaznamujejo Evropo, to so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in visoko spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Te vrednote omenja tudi Lizbonska pogodba, ki dodaja še pluralizem, nediskriminacijo, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakopravnost med moškim in žensko,« je nadaljeval evropski poslanec. Nato je spregovoril tudi o odnosu kulture, katere jedro so vrednote in demokracija. Kljub temu, da je demokracija globalni proces – v sedemdesetih letih je v demokraciji živela tretjino prebivalstva, danes pa dve tretjini – je, po besedah dr. Zvera, sodobna demokracija v svojevrstni krizi. Mnogi avtorji tako navajajo enake argumente, kot so jih pred domala stotimi leti, ko je bila dejanska kriza demokracije, ki je spodbudila nastanek totalitarnih sistemov. Toda dr. Zver je prepričan, da kljub temu, da demokratični proces včasih terja preveč energije, da morda ponekod ne zagotavlja dovolj kakovostnih javnih storitev ipd., »jo velja braniti z vsemi sredstvi.«  Evropski poslanec je še mnenja, da gre boj za demokracijo z roko v roki z bojem za našo vero, ki se je konservirala v našo kulturo skozi stoletja in tisočletja. »Za prihodnost je nujno, da se izboljša demokratična kultura, saj nas le ta lahko reši pred retotalitarizacijo. Vse večja sekularizacija – od leta 1921, od prvega popisa, je delež pripadnikov krščanstva na Slovenskem vse manjši – je slaba popotnica na tej poti,« pa je v Zagrebu zaključil svoje predavanje dr. Milan Zver. 

Več

VIDEO: Nikodemovi dnevi: Romana Tomc o evropski identiteti in emigracijah

Letošnji Nikodemovi večeri v Mariboru, pripravlja jih Univerzitetna župnija v Mariboru,  so bili posvečeni zelo aktualni temi, o kateri pa ni veliko govora v javnosti, četudi nas močno zadeva (še posebej kristjane), to je o migracijah. O tej temi so razmišljali oz. se pogovarjali z različnih zornih kotov na način upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres in evropska poslanka SDS/EPP Romana Tomc, pogovor pa povezoval dr. Aleš Maver.

Več

Bogovič poziva k upravljanju populacije zveri: Otroci na sprehod v vrtcu na Blokah hodijo skupaj z lovci, kar je nenormalno

Bruselj, 5. december 2019 - Na skupni seji odborov Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje, javno zdravje in varno hrano ter peticije (odbori AGRI, ENVI in PETI) je mag. Stanislav Bergant, hribovski kmet iz Kokre, predstavnik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije predstavil peticijo za zmanjšanje števila divjadi in zveri. Peticijo, ki jo je podpisalo Združenje ekoloških kmetov Slovenije skupaj s še 50 različnimi društvi in združenji, ki delujejo na področju kmetijstva v Sloveniji, so na Evropski parlament in Evropsko komisijo naslovili pred dobrim letom. Predstavitve peticije se je udeležil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Podpisniki peticije opozarjajo, da je škoda, ki jo v kmetijstvu in gozdarstvu povzročajo zveri in divjad, vsako leto večja. V zadnjih desetletjih se je namnožila velika parkljasta divjad, hkrati pa so velike zveri nesorazmerno zaščitene in tako smo v Sloveniji zgolj v letošnjem letu bili priča povečanju konfliktov z zvermi, predvsem volkovi, kar je mnogim rejcem drobnice povzročilo veliko škodo.  Mag. Stanislav Bergant je v imenu podpisnikov peticije na predstavitvi v Evropskem parlamentu uvodoma predstavil razmere in statistične karakteristike slovenskih kmetij, pri čemer je opozoril, da jih večina ne more preživeti zgolj in samo s kmetijsko dejavnostjo, pač pa imajo ljudje, ki živijo na kmetiji, še kakšno zaposlitev izven kmetije oz. kmetujejo v kombinaciji z drugimi aktivnostmi, kot so gozdarstvo, obrt, kmečki turizem. Predstavil je tudi razširjenost volka na področju Alp v Sloveniji, ki resno ogroža živinorejo v alpskem visokogorju in številne kmete sili v opuščanje te dejavnosti. Poudaril je, da bi v alpskem svetu zaščita živine in drobnice pred volkovi z ograjami in psi povsem pokvarila izvorno alpsko pokrajino. Bergant je poslance opozoril tudi na psihološki učinek pokolov volkov, ki trgajo meso z živali pri živem telesu, ob tako grozovitih mukah živali in grozljivih prizorih pa veliko ljudi, kmetov, obupa in opušča ukvarjanje z živinorejo. »Prebivalcem podeželja so kratene osnovne človekove pravice,« je dejal Bergant in navedel pravico do enakosti, pravico do varnosti, do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka, do ohranjanja kulturne krajine in kmetovanja. »Imamo le dve poti: ali ohranimo žive kmetije in podeželje ali pa ga prepustimo zaraščanju. Prosim, ne dovolite romantičnim nevladnikom in sodiščem, da odločajo o tem,« je poziv Evropskemu parlamentu sklenil Bergant in ga pozval k sprejetju ustreznih ukrepov za podporo stabilnemu tradicionalnemu kmetovanju, zlasti na območjih s težkimi kmetijskimi pogoji. Bogovič je v razpravi ob predstavitvi peticije dodatno opozoril na problematične razmere z zvermi, predvsem z medvedi in volkovi, v Sloveniji. »Imamo velik problem v kmetijstvu in živinoreji ter glede varnosti ljudi. Otroci na  Blokah, hodijo na sprehod v vrtcu skupaj z lovci, kar je nenormalno! In namesto, da bi bili država, ki sprejema populacijo volka, se povzroča odpor,« je dejal Bogovič. Sam že dlje časa opozarja, da je bila Slovenija nekoč primer dobre prakse na tem področju, v zadnjem obdobju pa se je to ravnovesje in dobra praksa porušila zaradi blokade nevladnikov in ker že dlje časa ni bilo pravega uravnavanja populacije zveri, smo priča njenemu skokovitemu porastu. Razprave evropskih poslancev na skupni seji odborov za kmetijstvo, okolje in peticije so bile zelo poenotene v tem, da je treba populacije volkov uravnavati tudi z odstrelom, sicer je, ob velikem porastu števila volkov v Evropi, normalno sobivanje z njimi nemogoče. Bogovič je pri tem poudaril, da so prav takšne razprave v Evropskem parlamentu izjemno pomembne, prav zato, da se tudi v Bruseljskem mehurčku zazna resnost situacije.

Več

Bogovič upa, da bo teran zopet samo slovenski!

Bruselj, 3. december 2019 - Ob današnji obravnavi tožbe Slovenije proti Evropski komisiji pred Sodiščem EU v Luksemburgu, zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) izrazil upanje o dobri pripravljenosti zagovornikov Slovenije, ki bodo pred sodiščem zastopali naše interese. Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju: »O teranu oz. delegirani uredbi Evropske komisije, ki je bila pripravljena poleti 2014 in je Hrvaški omogočila izjemo za označevanje vina teran, je bilo v začetku leta 2017 prelitega veliko črnila. Ko je bil postopek sprejemanja omenjene uredbe na Komisiji že zaključen, sem njeno uveljavitev poskusil ustaviti na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), a žal neuspešno. Rezultat kategoričnega zavračanja kakršnih koli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirana uredba sprejemala na Evropski komisiji, je na koncu privedel do sprejetja odločitve, ki je za naše kraške vinarje najslabša možna izmed vseh. Niti ne preprečuje niti ne omejuje namreč območja proizvodnje 'hrvaškega terana', pač pa ga, kot sortno vino, dovoljuje pridelovati po celotni vinorodni deželi hrvaške Istre. V času, ko sem sam zasedal položaj  ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli »vzeti« kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana. Komisija je v postopku sprejemanja omenjene delegirane uredbe upoštevala vpis sorte vinske trte teran v sortno listo EU, čeprav vsi vemo, da se vino Teran proizvaja iz sorte vinske trte refošk. Iskreno upam, da bodo zagovorniki slovenskega stališča v današnji obravnavi pred Sodiščem EU izpodbijali omenjeni pravni temelj, saj ta označuje ime vina Teran in generično oznako sorte teran. V kolikor v hrvaški Istri pride do povečanja vinogradniških površin s 'sorto teran', to pomeni razvrednotenje zaščite kraškega Terana, kar ne more biti zgolj izjema, ki jo omenjena uredba omogoča.«

Več

SDS, NSi in SNS pozivajo Evropsko komisijo k ukrepanju v zvezi z izgradnjo kanalizacije C0 nad vodovarstvenim območjem

Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije - krščanskih demokratov in Slovenske nacionalne stranke so danes na Evropsko komisijo, na komisarja za okolje, oceane in ribištvo Virginijusa Sinkevičiusa in na agencijo Jaspers naslovili dopis v povezavi s priporočili Državnega zbora RS v zvezi s projektom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«. Čeprav so priporočila v Državnem zboru poslanke in poslanci v petek, 22. novembra 2019 soglasno sprejeli, pa se, kako pomenljivo, v poslanskih skupinah koalicije – LMŠ, DeSUS, SMC, SAB, SD in Levice, za sopodpis dopisa niso odločili, čeprav je bil predlog za podporo glede obvestila mednarodne javnosti posredovan vsem. Kot so poslanke in poslanci SDS, NSi in SNS izpostavili v dopisu, se Slovenija lahko pohvali z izjemnimi vodnimi viri, ki so zaščiteni na ustavni ravni. Prav zato menimo, da je naloga vseh deležnikov pri izvedbi projekta izgradnje kanalizacijskega voda C0 čez vodovarstveno območje v Klečah, zagotoviti varovanje vodnih virov, ob tem pa projekt izvesti čim bolj transparentno in racionalno. V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS želimo s pismom pristojno mednarodno agencijo Jaspers, Evropsko komisijo, še posebej pa pristojnega evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa obvestiti o aktualnem dogajanju pri izvedbi projekta, o posledicah neustrezne trase povezovalnega kanala C0 in neizvedene presoje vplivov na okolje. Prav tako menimo, da morajo biti mednarodne institucije ustrezno seznanjene o priporočilih Državnega zbora, ki so bila sprejeta na seji Državnega zbora 22. novembra 2019 in so naslednja: 1. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije s pripravo ustreznih zakonskih podlag in podzakonskih predpisov za izvrševanje 70.a člena Ustave Republike Slovenije. 2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bo do pridobitve vse zahtevane dokumentacije o projektu in presoje vplivov na okolje zadržal oziroma ustavil gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda do Ježice. 3. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v primeru ugotovljenih morebitnih nepravilnosti, ki bi izhajale iz rezultatov revizije postopka in drugih nadzorstvenih postopkov, sproži ustrezne postopke ugotavljanja kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti. 4. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da preveri pravilnost postopkov umeščanja trase cevovoda v prostor. Ker ljubljanski župan Zoran Janković kljub vsem sprejetim priporočilom Državnega zbora arogantno nadaljuje z izgradnjo kanalizacije čez vir čiste pitne vode za 300.000 ljudi, ker minister za okolje Simon Zajc ne ukrepa, ker se na vse aktualno dogajanje ne odziva niti glavni okoljski inšpektor Dragan Matić, je nujno, da je o dogajanjih v zvezi z ogroženostjo ljudi pri tem projektu obveščena mednarodna javnost.

Več

VIDEO Sreda v sredo! Dr. Milan Zver: Letos še ni moč pričakovati Brexita, vse bo odvisno od parlamentarnih volitev v VB

V tokratni oddaji Sreda v sredo je sogovornik novinarja Borisa Cipota evropski poslanec SDS/EPP dr. Milan Zver. Oddaja je nastala le nekaj dni po 26. kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu, zato je bil uvodni del oddaje namenjen kongresnemu dogajanju, Donaldu Tusku kot novem predsedniku EPP, seveda tudi vsebinam 11. resolucij, ki so jih sprejeli delegati EPP iz 40 držav. V nadaljevanju sta govorila o "razpokah" med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU, ki jih bo morala nova EU komisija, na čelu katere je danes izvoljena nemška predstavnica Von der Leynova, še kako upoštevati pri krmiljenju EU v naslednjih petih letih. Dejstvo je, da tako Kitajski, kot ZDA in Rusiji še najbolj ustreza šibka EU, četudi gre za najmočnejše gospodarstvo na svetu.Z dr. Milanom Zverom sta govorila tudi o projektu Erasmus+, ki bo v naslednjih mesecih moral prestati trialog med EU parlamentom, EU komisijo in Evropskim svetom, do leta 2027 pa naj bi zajel kakih 12 milijonov mladih Evropejcev.

Več

Dr. Milan Zver: Kibernetska vojna je globalen fenomen, pred katero se moramo zaščitit

Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes v razpravi v Strasbourgu spregovoril o vmešavanju drugih držav v naše demokracije in volitve. V razpravi je beseda tekla predvsem o kibernetski vojni, ki postajajo resna grožnja vsem demokracijam, ki se pred to nevarnostjo ne bodo zaščitile. Kot je izpostavil poslanec: »Bolj kot smo spletno povezani, večja je verjetnost, da postanemo žrtev tistih, ki v kibernetskem prostoru kradejo podatke, delajo propagando, nadzirajo ljudi in sisteme, uničujejo infrastrukturo ali celo »prirejajo« volilne izide.« Po besedah evropskega poslanca število kibernetskih kriminalnih dejanj potencialno narašča. »Tarče bojevnikov 21. stoletja niso le vlade, multinacionalne organizacije kot je Nato, gospodarstva in infrastruktura, ampak tudi nebogljeni posamezniki. Napadalci pa običajno niso volkovi samotarji. V kibernetski vojni, ki je postala globalni fenomen, število tankov in vojakov zamenjujejo strežniki in računalniški eksperti. V digitalnem okolju lahko en računalniški virus prinese večje opustošenje kot konvencionalni vojaški napad,« je zatrdil evropski poslanec. Ob tem je opozoril na dejstvo, da ruski režim vodi kibernetsko vojno proti Evropski uniji, ki jo razpoznava kot naravnega sovražnika ravno zaradi evropskih vrednot in domnevno »dekadentnega« načina življenja. »Rusi so se dokazano vmešavali v kampanjo za Brexit in posegali v evropske volitve. Trudijo se spodkopati zaupanje državljanov do demokracije in EU,« je bil jasen poslanec. Spomnil je tudi na to, da so do potankosti dokumentirani  Putinovi napori za vpliv na izzid volitev v ZDA. »Temeljita preiskava FBI je dokazala, da se Rusija za dosego svojih ciljev poslužuje t.i. vse-vladnega pristopa, se pravi vseobsežnega s kombinacijo sodobnih in klasičnih obveščevalnih metod,« je povedal evropski poslanec. Ob tem je dodal, da ga za ZDA ne skrbi, saj so te grožnje pravočasno zaznali in vzpostavili imunost.  »Bolj me skrbi za našo Evropo. Mislim, da zamujamo pri varnosti in zaščiti naših demokratičnih procesov in inštitucij. Grožnja proti-obveščevalnih služb narašča tako v obsegu kot v  kompleksnosti,« je zaskrbljenost izrazil dr. Zver in obenem z zadovoljstvom poudaril, da se predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zaveda problema. »Danes je predsednica omenila, da bo z novo Agencijo za kibernetsko varnost zagotovila »usklajen« evropski odgovor. Bolj bi mi bil všeč »enoten« odgovor. Naj bodo kibernetske grožnje tudi sestavni del razprave na konvenciji o prihodnosti Evrope,« je zaključil evropski poslanec dr. Milan Zver.

Več

Evropska unija

pred 23 urami
VIDEO: Dr. Milan Zver: Boj proti demenci mora ...
Demenca zaradi vse daljše življenjske dobe oziroma demografskih trendov postaja vse večji problem sodobne ...
(0)
pred 3 dnevi
Lendava in hrvaško Mursko Središče negujeta ...
V sosednjem hrvaškem Murskem Središću, s katerim je Občina Lendava letos maja podpisala sporazum o ...
(0)
pred 3 dnevi
Dr. Milan Zver: Vrednote so v samem jedru kulture
Evropski poslanec dr. Milan Zver se je v Zagrebu pod okriljem Konrad Adenauer Stiftung udeležil mednarodne konference o ...
(0)
pred 3 dnevi
VIDEO: Nikodemovi dnevi: Romana Tomc o evropski ...
Letošnji Nikodemovi večeri v Mariboru, pripravlja jih Univerzitetna župnija v Mariboru,  so bili ...
(0)
Dec 05, 2019
Bogovič poziva k upravljanju populacije zveri: ...
Bruselj, 5. december 2019 - Na skupni seji odborov Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje, ...
(0)
Dec 03, 2019
Bogovič upa, da bo teran zopet samo slovenski!
Bruselj, 3. december 2019 - Ob današnji obravnavi tožbe Slovenije proti Evropski komisiji pred Sodiščem ...
(0)
Dec 02, 2019
SDS, NSi in SNS pozivajo Evropsko komisijo k ...
Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije - krščanskih demokratov in Slovenske ...
(0)
Nov 27, 2019
VIDEO Sreda v sredo! Dr. Milan Zver: Letos še ni ...
V tokratni oddaji Sreda v sredo je sogovornik novinarja Borisa Cipota evropski poslanec SDS/EPP dr. Milan Zver. ...
(0)
Nov 27, 2019
Dr. Milan Zver: Kibernetska vojna je globalen ...
Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes v razpravi v Strasbourgu spregovoril o vmešavanju drugih držav v ...
(0)
Nov 27, 2019
Romana Tomc, EU poslanka SDS/EPP: Ursula von der ...
Strasbourg, 27. november 2019 -  Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili mandat ...
(0)
Nov 27, 2019
Franc Bogovič, EU poslanec SLS/EPP: Ambiciozna ...
Strasbourg, 27. november 2019 - Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) pozdravlja današnjo potrditev nove, po ...
(0)
Nov 26, 2019
Franc Bogovič: Nizko-ogljična Evropa bo zgled ...
Bogovič: Nizko-ogljična Evropa bo zgled ostalim ekonomskim velesilamStrasbourg, 26. november 2019 - Evropski poslanec ...
(0)