si

Komnentar

Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež

Obvestila

ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V MARIBORU - PRIČETEK DEL

Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini (Prekmurju)

Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija

Komentar

Slovenci v Slovenski krajini (99 let potem)

56. AGRA - Sejem nove generacije

V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove generacije, so napovedali organizatorji AGRE, ker sodi med najpomembnejše kmetijsko živilske sejme v tem delu Evrope. 56. AGRA bo izpostavila bo mlade v agroživilstvu, generacijsko prenovo, inovativnost, znanje in povezovanje. Odgovarjala bo na izzive preživetja in blagostanja v prihodnosti in odpiral nove razvojne perspektive kmetijstva, samooskrbe in zdrave prehrane. Ob mladih kmetih bodo vabili hrana iz naše bližine, ekološko kmetijstvo, ekološki pridelki za gastronomijo, digitalizacija v pridelavi in predelavi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in kmetijska tehnika za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje. Država partnerica bo Makedonija s svojo kulinarično, vinsko in turistično ponudbo. Ob njej se bodo z nacionalnimi in regionalnimi nastopi predstavile Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Indija. Na 71.300 m2 razstavnih površin bo novosti in vrhunske blagovne znamke s področja kmetijske tehnike, pridelave in predelave živil ter prehrane predstavilo več kot 1.840 razstavljavcev iz 32 držav. Najboljše rejske prakse bodo poosebljale razstave avtohtonih in v Sloveniji razširjenih kmetijskih pasem živali v hlevih in z atraktivnimi predstavitvami na maneži s poudarkom na mladih gospodarjih prevzemnikih. V polnem razcvetu bodo vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje, posvečeni tudi novemu, slovenskemu in svetovnemu Dnevu čebel. V svoje okrilje bo ob Vinskem hramu prvič vabil novi Medeni hram. Sejemsko dogajanje bo tehtno z aktualnimi strokovnimi posveti, poslovnimi, stanovskimi in družabnimi srečanji ter družabno s tržnicami, pokušnjami, tekmovanji in zabavnimi dogodki. Sejem bo odprt do 30. avgusta.

Več

Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost mladih mora poskrbeti država.«

Pred 12. avgustom, svetovnim dnevom mladih, je v sporočilu za javnost evropska poslanka Romana Tomc med drugim zapisala, da je država tista, ki bi morala poskrbeti za ekonomsko in socialno varnost mladih.  Po vsem svetu 12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih, ki je namenjen opozarjanju in razpravi o težavah, s katerimi se soočajo mladi. V Sloveniji imajo sicer ogromno možnosti za svoj osebni razvoj, a vseeno obstajajo izzivi, na katere je potrebno poiskati odgovore: pomanjkanje delovnih mest, predvsem v določenih strokah, nefleksibilen stanovanjski trg in pozna selitev od staršev, posledično pa tudi pozno odločanje za družine, kar pa je tudi že demografski izziv. Veliko mladih se zato odloči za alternativo - selitev v tujino, kjer je priložnosti zanje več.  Stanje na področju zaposlovanja mladih se je v zadnjih nekaj letih v Sloveniji sicer nekoliko izboljšalo, a izzivi ostajajo. Trend prekarnosti se je zakoreninil med njimi: "Res je, število brezposelnih se je sicer zmanjšalo, a vprašanje, ki ostaja je, na račun česa? Številni mladi so zaposleni prekarno, kar pomeni, da nimajo rednih pogodb, ki bi s seboj prinesle tudi neko socialno in ekonomsko varnost ter druge ugodnosti. Prav tako je veliko izobraženih mladih odšlo v tujino, kjer običajno za višje plačilo opravljajo dela za nižjo izobrazbo, soočamo se tudi s pomanjkanjem številnih potrebnih kadrov. Je torej zmanjšanje brezposelnosti res tako velik dosežek, kot ga nekateri oglašujejo," se sprašuje evropska poslanka Romana Tomc.  "Mladi, ki so zaposleni s prekarnimi pogodbami, se pogosto soočajo s šibkim socialnih statusom in niso upravičeni do kreditov, da bi si lahko uredili stanovanjski problem, številni izmed njih se prav zaradi neurejene socialne varnosti ne odločijo za ustvarjanje družine," dodaja Romana Tomc. Prekarnost je v nekaterih primerih tudi svobodna odločitev (večinoma) tistih, ki delajo v iskanih in dinamičnih poklicih, in si želijo ostati neodvisni, kar je seveda včasih dobrodošlo. Težava nastane, ko delodajalci, predvsem zaradi visoke obremenitve dela, ne želijo zaposlovati po klasičnih pogodbah in te delavce izkoriščajo. To pa so primeri, ki bi jih morale odkrivati in kaznovati inšepkcijske službe. Nove oblike dela so posledica številnih sprememb na trgu dela in hitrega tehnološkega razvoja. "Mladi si zaslužijo državo, ki bo poskrbela za njihovo ekonomsko in socialno varnost, kjer si bodo lahko ustvarili družino in živeli v miru. Naloga politike pa je, da jim to tudi omogoči," zaključuje evropska poslanka Romana Tomc. http://www.romanatomc.si/

Več

EU poslanka Romana Tomc pri Slovencih v Kanadi

Evropska poslanka Slovenske demokratske stranke Romana Tomc je te dni obiskala kanadske Slovence, ki živijo v Torontu in okolici. S slovensko skupnostjo se je pogovarjala o njihovem življenju in delu, spregovorili pa so tudi o tem, kaj lahko matična država Slovenija naredi za njih oziroma kaj od Slovenije pričakujejo.Romana Tomc se je srečala s predstavniki Vseslovenskega kulturnega odbora, ki je krovna organizacija Slovencev v kanadskem Ontariu in povezuje več različnih organizacij, ki ohranjajo slovensko kulturo in slovenski jezik. Na srečanju, ki je potekalo v prostorih slovenske župnije Brezmadežne, se je zbralo okoli 30 predstavnikov teh društev in organizacij, pogovor in druženje pa je trajalo krepko preko predvidenih časovnih okvirjev. Želijo si poslanca v slovenskem parlamentu Kanadski Slovenci so ponovno izrazili željo, da bi v Državnem zboru Republike Slovenije dobili poslansko mesto tudi Slovenci, ki živijo na tujem. Romana Tomc jim je povedala, da je ravno to tudi del volilne zaveze in programa Slovenske demokratske stranke, to je poslansko mesto za predstavnika slovenske manjšine in Slovencev po svetu. SDS se namreč zaveda pomena in velikega bogastva okoli pol milijona Slovencev, ki živijo zunaj meja republike Slovenije. Slovence v Kanadi zanima dogajanje v Sloveniji, kljub temu, da so preko svetovnega spleta v stiku z domovino, pa si želijo več osebnih stikov in vsak obisk iz Slovenije jih razveseli. Ko spremljajo politično dogajanje v Sloveniji v tem času po volitvah, ne morejo razumeti, kako stranka, ki je zmagala na volitvah, ne more sestaviti vlado, prav tako ne morejo dobro razumeti slovenskega volilnega sistema. V Kanadi so politične razmere bolj čiste in transparentne, tri glavne politične stranke se izmenjujejo v raznih koalicijskih oblikah na oblasti in takšnih težav, kot jih imamo sedaj v Sloveniji, Kanadčani ne poznajo. Slovenci v Kanadi s svojim radijskim programom Romana Tomc je bila tudi gostja na Radiu Glas kanadskih Slovencev v Torontu. Tudi tam je spregovorila o aktualnem dogajanju v Sloveniji in Evropski uniji, o sporazumu CETA, migracijah, staranju prebivalstva v Sloveniji in demografskih trendih v naši državi. Ta slovenski radio deluje od leta 1991 v okviru multikulturnega radia CHIN  Toronto, ki oddaja v 30 jezikih in je zelo pomemben medij pri obveščanju Slovencev v Kanadi, preko spleta pa ga lahko poslušamo tudi v Sloveniji. Dan po pogovorih s predstavniki slovenske skupnosti pa je evropska poslanka Romana Tomc obiskala tudi dom Lipa, slovenski dom starejših občanov, ki so ga z lastnimi prispevki zgradili Slovenci, ki živijo v Kanadi. Izjemno lepo urejen dom kaže na odgovornost slovenskega življa v tej oddaljeni državi, ki je s postavitvijo tega doma v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razmišljal tudi o preživljanju starosti. Dom vzdržujejo Slovenci sami, tudi s pomočjo raznih donacij.   Sicer pa v celotni Kanadi živi okoli 11 tisoč Slovencev. Prisotni so v večjih mestih na vzhodu in zahodu države, značilna je precej razpršena poselitev, največ Slovencev pa je v Torontu, Hamiltonu, Montrealu in Winnipegu. Prvi val priseljevanja Slovencev v Kanado je bil v 90. letih 19. stoletja, drugi val med obema vojnama, v času gospodarske krize v letih od 1924 do 1930, tretji val pa od 1958 do 1970. Mladi Slovenci se tudi danes preseljujejo v Kanado in mnoga slovenska društva, ki predstavljajo steber socialnega in društvenega življenja, jim pri teh novih izzivih tudi pomagajo.  Vir: https://www.sds.si/

Več

Erasmus (programi izmenjav) so zmagovalec v večletnem proračunu EU po letu 2020

Program študentske izmenjave Erasmus je veliki zmagovalec prihodnjega večletnega proračuna EU, so izpostavili v Evropski komisiji ob predstavitvi predloga za financiranje socialne politike, izobraževanja in kulture v obdobju 2021-2027. Erasmus naj bi dobil 26 milijard evrov, kar v Bruslju opisujejo kot podvojitev sredstev. Evropski komisar za izobraževanje Tibor Navracsics je danes v Bruslju izpostavil ponos, da je Erasmus plus, ki je nedavno praznoval 30. rojstni dan, "veliki zmagovalec" v prihodnjem večletnem proračunu EU. A cilj ni le, da Erasmus dobi več denarja, torej 26 milijard evrov, temveč da se tudi razširi. Namen je, da v prihodnjih sedmih letih v programu sodeluje 12 milijonov ljudi, kar je trikrat toliko kot v sedanjem obdobju financiranja. Med upravičenci so učenci, visokošolski študenti, praktikanti, učitelji, vodje usposabljanj, mladinski delavci, športni trenerji, dijaki poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter osebje v izobraževanju odraslih, vključno s tistimi, ki sodelujejo v ukrepu ErasmusPro. Erasmus naj bi bil v prihodnje tudi bolj vključujoč, saj naj bi olajšali sodelovanje ljudem iz revnejših okolij. Izboljšali naj bi tudi njegovo dostopnost, na primer z virtualnimi izmenjavami. Drugi program, za katerega je komisija danes predstavila podroben proračunski predlog, je prenovljen Evropski socialni sklad, ki je že 60 let glavni finančni instrument unije za vlaganje v ljudi in se bo po novem imenoval Evropski socialni sklad plus. Zanj je namenjenih 90 milijard evrov. Članice bodo morale četrtino sredstev iz tega sklada nameniti za spodbujanje socialne vključenosti. Tiste, ki jih pesti brezposelnost mladih, pa deset odstotkov v podporo zaposlovanju mladih. Predvidene so spremembe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki je sicer sklad zunaj finančnega okvira. Razširjajo se področja njegove uporabe, poenostavlja postopek odobritve in zvišuje letna omejitev s 150 milijonov na 225 milijonov evrov. Komisija je predstavila tudi podroben proračunski predlog za program Ustvarjalna Evropa, ki podpira evropske kulturne in ustvarjalne sektorje ter avdiovizualna dela. Komisija predlaga zanj 1,6 milijarde evrov. Levji delež je namenjen za program Media za spodbujanje konkurenčnosti v avdiovizualnem sektorju, približno polovica manj za program Kultura za spodbujanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja, desetina pa za mala in srednja podjetja ter druge organizacije iz teh sektorjev. Komisija predlaga tudi proračun za nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki naj bi imel na voljo 841 milijonov evrov. Podpiral naj bi nadaljnji razvoj evropskega pravosodja, ki temelji na pravni državi in medsebojnem zaupanju. Erasmus+ je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020. V program so vključene tudi akcije programa Jean Monnet kot samostojno nespremenjeno področje. Program Erasmus+ je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini. V Sloveniji za izvajanje programa v obdobju 2014-2020 skrbita dve nacionalni agenciji: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki pokriva področja izobraževanja, usposabljanja in športa, ter MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih, ki pokriva področje mladine. V nadaljevanju je prikazana statistika izvedenih usposabljanj v tujini.

Več

Sreda v sredo: dr. Milan Zver

Čeprav se bo uradno pomladno zasedanje Evropskega parlamenta sklenilo šele konec tega tedna, evropski poslanci izrabljajo tako imenovani zeleni teden, kar pomeni, da so aktivni v domačem okolju. Evropskega poslanca in vodjo slovenske delegacije pri EPP dr. Milana Zvera smo s kamerami ujeli v domačem Destrniku, in tam je bila posneta tudi oddaja. Govorila sva seveda o aktualnih vprašanjih v domačem političnem prostoru, iskanju rešitev za sestavo trdne koalicijske vlade, ki jo Slovenija še kako potrebuje, ker je kriza pred durmi, Slovenijo pa čakajo tudi pomembni izzivi, med drugim tudi predsedovanje Svetu EU, pa tudi o dogajanjih v EU parlamentu, Brexitu, globalni politični situaciji in odnosi med liderji svetovnih velesil, skratka zanimiv in vsebinsko pol pogovor. Zato vabim k ogledu zanimivega pogovora z dr. Milanom Zverom.

Več

EU-PARLAMENT – prva polovica leta

Evropski poslanci so imeli do poletja veliko dela – 0d sprememb zakonodaje o napotenih delavcih preko politike priseljevanja do finančnega okvira EU. Glavne dejavnosti so bile:  Evropske volitve Te bodo v EU potekale med 23. in 26. majem. Kot je pokazala raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer, volitve v Evropski parlament zanimajo polovico Evropejcev. Parlament je v luči skorajšnjega izstopa Velike Britanije iz EU (brexit) podprl zmanjšanje števila poslancev iz 751 na 705. V pogajanjih o brexitu so se poslanci zavzeli za ohranitev pravic državljanov in ustrezno rešitev vprašanja meje med Irsko in Severno Irsko. Reforma politike priseljevanja ostaja prednostna naloga Parlamenta. Poslanci se zavzemajo za bolj učinkovito razporeditev bremen med države članice, za kar so potrebne spremembe dublinske uredbe o azilu.  Poslanci so potrdili spremembe evropske direktive o napotovanju delavcev; ta sedaj od delodajalcev zahteva, da napotenim delavcem zagotovijo enako plačilo za enako delo, kot ga dobijo lokalni delavci. Parlament je razpravljal tudi o financah EU za obdobje 2021-2027. Poslanci želijo v naslednjem finančnem okviru več denarja za raziskave in ukrepe proti brezposelnosti mladih. Spletni nakupi bodo z novo zakonodajo o digitalnem enotnem trgu, ki jo je potrdil Parlament, lažji. Ob tem imajo Evropejci večji nadzor nad svojimi osebnimi podatki; v veljavo je namreč maja stopila splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Naslovna fotografija: Evropski parlament v Strasbourgu, kjer potekajo plenarna zasedanjaVir: Evropski parlament - kaj se je dogajalo v prvi polovici leta

Več

Kako EU uresničuje cilje podnebne politike?

Bliža se leto 2020, rok, do katerega naj bi EU uresničila nekatere ključne cilje svoje podnebne politike. Ukrepanje proti podnebnim spremembam je ena izmed prednostnih nalog EU. Najpomembneje je pri tem znižati izpuste toplogrednih plinov. Kakšen je napredek? Podnebni cilji za leto 2020 Leta 2008 se je EU zavezala, da bo do leta 2020 svoje izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 znižala za 20 odstotkov. Že leta 2015 je bilo v ozračje izpuščenih 22 odstotkov manj toplogrednih plinov kot leta 1990. Napovedi, ki temeljijo na oceni držav članic, pravijo, da bo leta 2020 EU izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšala za 26 odstotkov. Prve ocene za leto 2017 sicer kažejo, da so se izpusti tega leta zvišali. Medtem se države članice dogovarjajo, da bi svoje cilje v zvezi z znižanjem izpustov za leto 2030 še zaostrile. Energetika in industrija Za znižanje izpustov iz sektorjev energetike, industrije in letalstva - odgovorni so za 45 odstotkov celotnih evropskih izpustov - je EU vzpostavila sistem trgovanja z izpusti (ETS). Med leti 2005 in 2016 so se izpusti iz elektrarn in tovarn zmanjšali za 26 odstotkov, kar je več od cilja za leto 2020, ki je 23 odstotkov. Od kmetijstva do odpadkov Za znižanje izpustov iz sektorjev, kot so stavbe, kmetijstvo, transport (brez letalstva) in ravnanje z odpadki, je EU sprejela odločitev, s katero je državam članicam naložila nacionalne cilje za znižanje izpustov. Izpusti iz omenjenih sektorjev so bili leta 2016 v primerjavi z letom 2005 nižji za 11 odstotkov, medtem ko je cilj 10-odstotno zmanjšanje. VIR: NOVICE-EVROPSKI PARLAMENThttp://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20180706STO07407/podnebne-spremembe-kako-eu-uresnicuje-cilje-podnebne-politike

Več

Odprto javno posvetovanje o ureditvi poletnega časa na nivoju EU

Evropska komisija je na svoji spletni strani https://ec.europa.eu/info/consultations/2018-summertime-arrangements_sl  objavila odprto javno posvetovanje o ureditvi poletnega časa. Komisija želi z javnim posvetom zbrati mnenja evropskih državljanov, deležnikov in držav članic o morebitnih spremembah sedanje ureditve poletnega časa.  Na podlagi številnih zahtev državljanov, Evropskega parlamenta in nekaterih držav članic EU se je Komisija odločila, da preuči sedanjo ureditev poletnega časa v EU in oceni, ali jo je treba spremeniti. V tem okviru želi Komisija zbrati mnenja evropskih državljanov, deležnikov in držav članic o sedanji ureditvi poletnega časa v EU ter o njenih morebitnih spremembah. Spletni vprašalnik je na voljo v vseh uradnih jezikih EU (razen irščine), izpolnite ga lahko v kateremkoli od teh, zaželeno pa je, da na kar največ vprašanj odgovorite v angleščini. Izpolnjevanje vprašalnika lahko kadarkoli prekinete in nadaljujete pozneje. Kopijo izpolnjenega vprašalnika lahko prenesete na svoj računalnik. Vprašalniku lahko priložite tudi dokumente, na primer dokument o stališču, ali jih pošljete po e-pošti na kontaktni naslov. Prejete odgovore bomo objavili na tej spletni strani. Če udeleženec posvetovanja nasprotuje objavi svojih osebnih podatkov, bomo prispevek objavili v anonimni obliki. Če svojemu prispevku priložite dokument, ga bomo objavili nespremenjenega skupaj z odgovorom. Vaše mnenje lahko oddate na spletni strani do 16.avgusta 2018.

Več

Romana Tomc: Slovenija se problema starajoče družbe premalo zaveda!

Na zemlji danes prebiva nekaj več kot 7 milijard ljudi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je od leta 1950 število prebivalcev sveta kar potrojilo, do leta 2100 pa lahko pričakujemo še dodatno rast, tokrat za polovico. Hitra rast je predvsem posledica daljše življenjske dobe, kar s seboj pripelje nove izzive in vprašanja. Prav z namenom razmisleka o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, so Združeni narodi 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva. Eden izmed najbolj očitnih izzivov prebivalstva, s katerim se sooča tudi Evropa, je staranje razvitih družb. »Naše prebivalstvo se stara, prav kmalu lahko ta grožnja pripelje do izjemno hudih posledic. Evropejci, oziroma tisti, ki imamo tisočletne korenine v Evropi, imamo v povprečju precej manj otrok kot tisti, ki se v Evropo priseljujejo z drugih celin, zato bo v generaciji ali dveh lahko slika prebivalstva popolnoma drugačna. Glede na to, da ima Slovenija enega najslabših demografskih trendov v vsej Evropi, je ta grožnja za nas še večja,« ob tem opozarja evropska poslanka Romana Tomc. S staranjem prebivalstva se veča potreba po aktivni delovni sili, ki bi polnila pokojninsko blagajno. Nekateri želijo prihodnost Evrope reševati z migracijami, vendar Romana Tomc meni, da to ni pravi način: »Migranti in begunci trenutno predstavljajo predvsem veliko breme, saj večina izmed njih v pokojninske blagajne ne prispeva ničesar. Zato je treba rešitve iskati drugje. Države sprejemajo različne ukrepe za zagotovitev vzdržnosti svojih pokojninskih sistemov in za spodbujanje rodnosti, od njih pa bi se lahko marsikaj naučila tudi Slovenija. Prav to bo eden glavnih izzivov nove vlade.« Letošnji svetovni dan prebivalstva sicer poteka pod geslom »Načrtovanje družine je človekova pravica«: »Ženske imajo pravico, da se same odločijo za družino, prav tako moški, to je zapisano tudi v naši ustavi. Pari se pogosto znajdejo pred težkim vprašanjem, kako uskladiti družino s službo, z načinom življenja. Prav je, da je odločitev popolnoma v njihovih rokah, vendar pa danes dobimo občutek, da je veliko več napora vloženega v to, da so dekleta podučena o tem, kako lahko morebitno nezaželeno nosečnost prekinejo, kot v to, da bi jim bil omogočen lažji prehod v materinstvo,« komentira Romana Tomc in nadaljuje: »Mlada dekleta in fantje naj sami odločajo o svoji prihodnosti in načinu življenja. Država pa jim mora pri tem pomagati in jim omogočiti, da bodo te odločitve čim bolj enostavne. Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, omogočanje kariere, varstvo otrok, dostop do zdravstvenih storitev zanje in za otroka, je le nekaj področij, za katere je odgovorna država. Mlade moramo podučiti o družinskih vrednotah in jih ponovno spodbuditi k družinskemu življenju. Če se bodo lažje odločali za družine, nam tudi za našo prihodnost ni potrebno skrbeti.« Izvirno objavljeno https://www.sds.si/

Več

Evropska unija

pred 5 dnevi
56. AGRA - Sejem nove generacije
V soboto, 25. avgusta odpira vrata 56. AGRA, Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Gre za sejem nove ...
(0)
Aug 10, 2018
Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost ...
Pred 12. avgustom, svetovnim dnevom mladih, je v sporočilu za javnost evropska poslanka Romana Tomc med drugim ...
(0)
Jul 30, 2018
EU poslanka Romana Tomc pri Slovencih v Kanadi
Evropska poslanka Slovenske demokratske stranke Romana Tomc je te dni obiskala kanadske Slovence, ki živijo v Torontu ...
(0)
Jul 27, 2018
Erasmus (programi izmenjav) so zmagovalec v ...
Program študentske izmenjave Erasmus je veliki zmagovalec prihodnjega večletnega proračuna EU, so izpostavili v ...
(0)
Jul 25, 2018
Sreda v sredo: dr. Milan Zver
Čeprav se bo uradno pomladno zasedanje Evropskega parlamenta sklenilo šele konec tega tedna, evropski poslanci ...
(0)
Jul 25, 2018
EU-PARLAMENT – prva polovica leta
Evropski poslanci so imeli do poletja veliko dela – 0d sprememb zakonodaje o napotenih delavcih preko politike ...
(0)
Jul 13, 2018
Kako EU uresničuje cilje podnebne politike?
Bliža se leto 2020, rok, do katerega naj bi EU uresničila nekatere ključne cilje svoje podnebne politike. Ukrepanje ...
(0)
Jul 13, 2018
Odprto javno posvetovanje o ureditvi poletnega ...
Evropska komisija je na svoji spletni ...
(0)
Jul 12, 2018
Romana Tomc: Slovenija se problema starajoče ...
Na zemlji danes prebiva nekaj več kot 7 milijard ljudi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se ...
(0)
Jul 11, 2018
Sreda v sredo z Zmagom Jelinčičem Plemenitim
Globoka država je v hudih škripcih. Sfižil se ji je scenarij, po katerem bi že po prvih pogovorih predsednika ...
(0)
Jul 06, 2018
Poslanci odrekli pogajalski mandat EU parlamentu
V četrtek so  evropski poslanci odločali o usodi zdajšnjega predloga nove direktive EU, ki ureja področje ...
(1)
Jul 05, 2018
Romana Tomc: Mobilnostni sveženj ni presegel ...
Poslanci Evropskega parlamenta so danes, po dvoletnih pogajanjih in sektorskih usklajevanjih, na plenarnem zasedanju v ...
(0)