si

Komentar dr. Stane Granda

Pomembno je, da zmagamo!

zdravstvo

UKC MARIBOR Svet zavoda zahteva dopolnitev strateškega načrta

Sreda v sredo z Rudijem Matjašičem

Prebivalci podeželja so za državo drugorazredni v primerjavi z metropolo

Po Nato fiasku enote SV

SLS bo naredila vse, da bo Slovencem zagotovila varnost

Dr. Boštjan Jazbec pustil najboljši vtis pred člani odbora EU za gospodarske in denarne zadeve

Pomembno je, da zmagamo!

Predvolilna vročica je močnejša kot obstoječi in napovedan mraz. Stranke zelo nesramežljivo izjavljajo, da je njihov poglavitni cilj volilna zmaga ali vsaj odločilno vplivanje na sestavo naslednje koalicije. To je nedvomno iskreno! Zato sploh so starnke. Glede na dejstvo, da so volitve še razmeroma daleč, volilni programi še niso razgrnjeni. Po nekih anketah, ki jim ni popolnoma zaupati, se izjemen razultat, če že ne zmaga, obeta stranki kamniškega župana Šarca. Igralec postaja poglavitni problem slovenskih političnih strank in njihovi voditelji kar  tekmujejo, kdo ga bo manj grobo nevtraliziral. »Poglavitno je, da zmagamo!« je prevladujoče geslo slovenskih politikov. Volilec, zlasti strankarsko neopredeljen in zanj potekajo predvolilni boji, se sprašuje, zakaj je to poglavitno, kaj bo potem drugače, v čem in kako se bo njegovo življenje izboljšalo. Imamo odgovor? Nimamo! V tem je ena skrivnosti novih obrazov, ki obljubljajo, da bo drugače in boljše. Samo to hočemo! Ljudje smo zaradi kratkosti našega življenja nestrpni. Ne želimo več komunističnega raja v neskončni prihodnosti, ampak želimo boljši jutri. In to dobesedno! V kakšnih stiskah je sodobna Slovenija, ker se želi povrniti na stanje pod prvo Janševo vlado, kažejo pretekli in napovedani štrajki. Nihče tega glasno ne prizna, toda dejstvo je, da stavkajoči najprej hočejo, kar so že imeli v letih 2004-2008. Prepričani so, da jim  pripadajo drobtine z bogatinove mize s katero se vladna koalicija neprestano hvali. Ta ne razume, da s samohvalo iiziva ljudi, ta ne razume, da je ob takem gospodarskem napredku, nihče pravzaprav ne mara. Danes je najtežje biti član SMC. Seveda ni žrtev nehvaležnosti, ampak samopašnosti in samohvalisanja. Te dni lahko preberemo, da imajo nekatere stranke volilne programe, ki obsegajo več kot 100 tiskanih strani. Slišimo tudi, da jih nihče ne bere in ne pozna, predvsem pa ne vplivajo na volilne rezultate.  Resničen program za volilce ne sme biti daljši od ene strani. Kdor ve, kaj hoče, pove to na kratko in jasno. Dovolj nam je korupcije, neurejenaga zdravstva, grozljivega sodstva, nizkih plač, stalnega dvigovanja cen ključnih življenjskih potrebščin, zlasti energije, kraje v večini državnih podjetij, lažidemokracije… Obljubite, da boste to rešili in do kdaj in kaj boste storili, če časovno določene obljube ne izpolnite! Dovolj nam je poudarjanja ključnega zvišanja dodane vrednosti, večje gibljivosti trga delovne sile, več svobode za kapital… To so lahko zgolj in samo sredstva za cilje, katerih uresničitev zahtevamo, ne pa naš cilj. Ne mešajte orodja z izdelkom! Ne posnemajte nekdanjih volilnih programov socializma z človeškim obrazom(?) in peklensko hinavščino!

Več

UKC MARIBOR Svet zavoda zahteva dopolnitev strateškega načrta

Svet zavoda UKC zahteva dopolnitev strateškega načrta 2018-2022 Po ocenah clanov sveta UKC Maribor je strateški načrt za nadaljnji razvoj zavoda, ki jim ga je včeraj predstavil direktor Vojko Flis, presplošen, zato so zahtevali njegovo dopolnitev. Veliko pomislekov so imeli tudi glede predlaganega finančnega načrta za letos. Načrt do leta 2022 - Flis je ob predstavitvi razvojnega strateškega načrta za obdobje do leta 2022 poudaril, da so eno želje, drugo pa realnost. "Naša vizija je, da smo sodobna, moderna bolnišnica. A glede na dejstva iz pregleda stanja bo treba predvsem poskrbeti za saniranje položaja in preprečitev, da ne zdrsnemo še globlje," je dejal. Spomnil je, da je že prejšnji strateški načrt, ki je bil spisan za obdobje do leta 2019, ostal večinomaneuresničen, zato je pri sestavi novega poskušal ostati na realnih tleh. "Ker smo v obdobju sanacije, smo pri napovedih zelo previdni," je pojasnil.Med prioritete si je zastavil širitev postelj za intenzivno terapijo in selitev pljučnega oddelka s Pohorja v središce Maribora. Za prvo so že lani objavili javno naročilo za gradbeno-obrtniška dela za postavitev deset dodatnih postelj. "Zadeva je v teku, a ne tako hitrem, kot bi si želeli, saj smo vezani na postopke javnega naročanja," je povedal Flis. Član sveta zavoda Vilibald Premzl je v dokumentu med drugim pogrešal odločnejše zahteve za uresničitev potreb kliničcnega centra, Simon Tpin natancnejše nacrte razvoja po posameznih oddelkih in strokah, Barbara Tiselj širšo razpravo o ciljih znotraj UKC Maribor, Stanislava Naterer numericne, casovno opredeljene kazalnike. Ceprav je Flis pojasnjeval, da bodo konkretne številke navedene v sanacijskem načrtu, ki ga trenutnopripravljajo, saj je uresnicevanje ciljev odvisno od razpoložljivega denarja, je svet zavoda zahteval, dadokument dopolni. Po besedah predsednika sveta zavoda Ljuba Germica je treba do poletja nacrt precistiti glede na poudarke v današnji razpravi in o njem opraviti širšo razpravo, da bodo zaposleni "cutili pripadnost in soodgovornost" do njega. 2018 - Kljub številnim pomislekom pa so - predvsem zato da ne bi upocasnjevali izvajanja nujnih investicij - potrdili nacrt dela in financni nacrt za letos, a s pripombo, da ga bo treba kasneje dopolniti v skladu s potrjenim sanacijskim nacrtom. Obenem so narocili direktorju, da do takrat zaposluje skrajno selektivno. Po dveh letih negativnega poslovanja naj bi UKC Maribor poslovanje letos zakljucil z uravnoteženim rezultatom. "Upamo, da bomo lahko obvladovali tveganja, ki smo jihjasno navedli," je pojasnil Flis. Dodatna sredstva naj bi med drugim poskušali pridobiti z enkratnimi dodatnimiprogrami za skrajševanje čakalnih vrst, a so jih dobili odobrene za v polovico manjšem obsegu od lanskih. Nujne investicije so letos predvidene v višini 33 milijonov evrov, predvsem za zamenjavo iztrošene opreme, pri čemer imajo zaenkrat s strani države obljubljenih 4,6 milijona evrov. "Ostale nujno potrebne investicije bodo še predmet pogajanj," je priznal pomočnik direktorja Milan Soršak. 

Več

Prebivalci podeželja so za državo drugorazredni v primerjavi z metropolo

Rudi Matjašič je nekdanji državni svetnik, sicer zaposle na Pošti Slovenija, v domači občini Kungota pa je podžupan in generator številnih aktivnosti v lokalnem okolju. Spregovorila sva o njegovih izkušnjah, ki si jih je nabral v času petletnega mandata v Državnem svetu. Kar obilo kritičnih besed je bilo izrečenih na račun države, ki se mačehovsko obnaša do podeželja.

Več

SLS bo naredila vse, da bo Slovencem zagotovila varnost

"V Slovenski ljudski stranki (SLS) smo zelo zaskrbljeni zaradi negativne ocene preverjanja usposobljenosti slovenske vojske. Slovenija varnosti in miru ne sme jemati samoumevno. Še bolj pa nas skrbi, da si predstavniki generalštaba slovenske vojske, ministrstvo za obrambo in celo premier Miro Cerar medsebojno prelagajo odgovornost za to mednarodno blamažo," je zapisano v sporočilu za javnost. V SLS že leta opozarjajo na finančno podhranjenost slovenske vojske in nerazumno krčenje proračuna za obrambo, ki se zmanjšuje že od leta 2008,ko ga je vlada Boruta Pahorja praktično prepolovila. "Aktualna vlada pa ob tem od začetka mandata le ugotavlja že znana dejstva in napoveduje povečanje finančnih sredstev šele čez nekaj let," kar je kot nesprejemljivo ocenil tudi odbor SLS za obrambo. SLS bo naredila vse, da bo Slovencem zagotovila varnost. Zaradi povečanega varnostnega tveganja kot posledice množičnih migracij in terorističnih aktivnosti v Evropi mora to postati ena od ključnih prioritet v državi. V SLS podpiramo  povečanje prispevka za NATO za dodaten 1 %, v okviru katerega pa bo SLS v naslednjem mandatu namenila za gasilce za +0,50 % BDP povečanje prispevka, drugih 0,5% BDP, ki ga zahteva NATO, pa za Slovensko vojsko. Sistem obrambe ter zaščite lahko bistveno izboljšamo, če ga nadgradimo z vključitvijo odlično organiziranih gasilcev v sistem. Konec koncev je tudi slovensko osamosvojitev izborila nepoklicna sestava teritorialne zaščite skupaj s slovensko policijo. Gre za veliko denarja, saj 0,5 % BDP pomeni 200 milijonov evrov na leto. Ta prispevek za gasilce po oceni SLS lahko doseže takšno višino v naslednjih štirih letih, pri čemer začnemo s prispevkom v višini 0,20 % v prvem letu in postopno dvigujemo za 0,10 % na leto.  Polovico tega zneska bomo porabili za ureditev statusa 150.000 prostovoljnim gasilcem, drugo polovico pa za oblikovanje enote in nakup opreme za 5.000 prostovoljnih gasilcev – rezervistov, usposobljenih za mednarodne enote civilne zaščite, za pomoč ob elementarnih nesrečah doma in v sosednjih državah. Prav tako pa so to lahko učinkoviti sestavi ob slovenski vojski in policiji v primeru varnostnih problemov v državi ali na naših mejah po zgledu teritorialne obrambe.  Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek ob tem dodaja: »Zavedamo se, da moramo zaveznice zagotoviti tisto, kar smo obljubile, vendar smo glede na velikost in strukturo našega BDP prepričani, da je to najboljša in najhitrejša možnost, da zagotovimo varnost slovenskih državljanov. Verjamemo, da zveza NATO tega ne bi vzela napačno, zlasti zaradi naše geostrateške pozicije, zaradi katere smo primorani ukrepati kar najhitreje.« S komentarjem se je oglasil tudi  evropski poslanec Franc Bogovič: »Slovenija naj v EU prevzame pobudo pri ustanovitvi regionalnih sil zaščite in reševanja, ki bodo lahko pomagale pri reševanju v primeru naravnih nesreč v sosednjih državah. Kot smo se lahko prepričali v primeru migrantske krize, pa tudi v vojnih žariščih okoli nas, smo v zadnjih letih zelo zmanjšali obrambno sposobnost naše države. Imamo bistveno premalo operativno sposobnih ljudi za takšno delo. Gasilci so tisti, ki se sedaj prostovoljno razdajajo za varovanje naših domov. V kolikor povabimo posamezne gasilce v  prostovoljne rezervne sestave enot, jim damo neko pavšalno mesečno nadomestilo v višini 300 do 500 evrov, jih usposobimo za delo tako z opremo za zaščito in varovanje, kakor tudi z vojaško opremo, bomo imeli dodaten operativen sestav, ki bo po številu enako velik kot operativni del slovenske vojske in policije.«

Več

Dr. Boštjan Jazbec pustil najboljši vtis pred člani odbora EU za gospodarske in denarne zadeve

V Bruslju so danes člani odbora Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve  obravnavali kandidaturo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca za člana odbora v sklopu bančne unije. Člani odbora so izmenjali mnenja z Jazbecem, nato glasovali o njegovi kandidaturi. Novega člana na koncu imenujejo članice EU. Jazbečevo imenovanje je sicer v rokah EU komisije, ki da je že minuli teden predlagala za člana in direktorja enotnega odbora za reševanje bank, ki je eden osrednjih organov v sklopu bančne unije. Evropska poslanka Romana Tomc,ki se je udeležila Jazbečevega zaslišanja na današnjin seji odbora, je njegovo kandidaturo in pa možnosti, da ga imenujejo za člana odbora v sklopu bančne unije, pospremila z naslednjim komentarjem. "Ocenjujem, da bosta današnja razprava in glasovanje o imenovanju dr. Boštjana Jazbeca na odboru za ekonomske zadeve zgolj formalnosti. Prava razprava, na kateri sem tudi sama sodelovala, in tudi odločitev o kandidatu, je bila opravljena že januarja in sicer za zaprtimi vrati. Sledi še glasovanje na plenarnem zasedanju, ki pa se bo predvidoma izšlo brez presenečenj. Gre za pomemben in visok položaj, na katerega je dr. Boštjan Jazbec kandidiral brez vnaprej zagotovljene potrditve v okviru kvote, ki bi pripadala državi. V zadnjem času se je kar nekaj slovenskih kandidatov pri podobnih poizkusih slabo odrezalo. Zato me veseli, da je bilo tokrat drugače in da se je dr. Boštjan Jazbec na zaslišanju izkazal kot najboljši kandidat." Mandat enega od štirih stalnih članov odbora za reševanje bank traja pet let, brez možnosti ponovitve mandata. Enotni odbor za reševanje se ukvarja s 142 velikimi bankami in čezmejnimi skupinami,  zanje pripravlja načrte za reševanje ter išče čim učinkovitejše rešitve za banke, ki se znajdejo v resnih težavah. 

Več

Opozicija poziva ministrico Katičevo k odstopu

Po tem, ko je na Počku na Natovem preverjanju bojne usposobljenosti pogrnila tako rekoč elitna enota SV, gre za 74. polk 72. brigade s kakimi 800 vojaki in vojakinjami, iz katerih generalštab SV kadruje enote za udeležbo v Natovih mirovnih operacijah, so se naposled zganili tudi na vladi Mira Cerarja. Od obrambne ministrice Andreje Katič Cerar zahteva podrobno poročilo, oglasil pa se je tudi vrhovni poveljnik PRS Borut Pahor, ki je "boter" propada SV, ko je kot predsednik vlade pred devetimi leti prepolovil vojaški proračun. Ostri odzivi so prišli tudi iz opozicijskih SDS in NSi, ki sta vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora in predlagale, da svoje mnenje pred poslanci DZ izreče tudi predsednik Republike Slovenije, ki je tudi vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil. Tako je poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Žan Mahnič zaradi škandalozne ocene borbene usposobljenosti pripadnikov SV pozval obrambno ministrico Andrejo Katič k odstopu.  »2 leti in pol sem predsednik odbora za obrambo in v tem času sem sklical številne redne in izredne seje odbora, skupaj s Slovensko demokratsko stranko sem opozarjal na stanje v Slovenski vojski, pa tudi na splošno na stanje v slovenskem obrambnem sistemu. Ves ta čas so se nam smejali, nam govorili, da zavajamo, strašimo ljudi, da smo neresni in da prikazujemo izkrivljeno sliko, meni osebno so očitali politično zlorabo odbora za lastne potrebe, preko medijev so naročali mojo diskreditacijo in diskreditacijo SDS in na koncu je Zveza Nato dala prav SDS. Ne, da Slovenske vojske leta 2020 ne bomo več imeli, kot je dejal general Alan Geder in si zato prislužil neocenjenost, Slovenske vojske danes praktično ni več in jo imamo le še na papirju,« je uvodoma dejal Mahnič in dodal, da je ministrica za obrambo Andreja Katič za to stanje odgovorna in »danes jo pozivam naj odstopi, in to kljub temu, da so le še trije meseci do volitev. Naj odstopi in naj da možnost nekomu, ki bo vsaj pokazal interes, da se stanje popravi,« je dejal Mahnič. »Dovolj je bilo načrtnega škodovanja Slovenski vojski, Republiki Sloveniji in našim zaveznikom v zvezi Nato,« je na tiskovni konferenci še dejal Mahnič. V imenu NSi se je s sporočilom za javnost oglasil strankin predsednik odbora za obrambo Valentin Hajdinjak. "V Novi Sloveniji smo zaskrbljeni nad katastrofalnim stanjem v Slovenski vojski. Ta je namreč pred kolapsom zaradi dolgoletnega pretiranega varčevanja. Obrambni resor je največ sredstev izgubil ravno v obdobju, ko so obrambno ministrstvo vodili Socialni demokrati. Zato gre odgovornost za katastrofalno stanje v prvi vrsti iskati pri ministrici za obrambo, ki Slovenski vojski ni zagotovila dovolj denarja za nemoteno delovanje, usposabljanje njenih pripadnic in pripadnikov ter njeno modernizacijo. V Novi Sloveniji smo na pomanjkanje sredstev in katastrofalno stanje v Slovenski vojski vseskozi tudi javno opozarjali in predlagali konkretne rešitve.  Žal so bila naša opozorila preslišana, še več, vladna koalicija je celo zavrnila naš amandma k proračunu za letošnje leto, s katerim bi vojska dobila dodatnih 70 milijonov evrov za nemoteno delovanje. So pa s tem koalicijski poslanci jasno pokazali svoj odnos, ki ga imajo do Slovenske vojske. V tem trenutku se pogovarjamo o negativnih ocenah in omrzlinah vojakov, ob nadaljnem neukrepanju pa bomo lahko zelo hitro soočeni z bistveno hujšimi posledicami. Tega pa si Slovenija in Slovenska vojska zagotovo ne zaslužita. Zato od vlade zahtevamo, da odločno ukrepa in končno izboljša stanje v Slovenski vojski."

Več

Timmermans vs. Orban ali kako še razložiti politične cepitve v EU

Na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta smo pričakovali že pripravljen pogrom nad poljsko, na naslednji seji pa še nad madžarsko vlado. No, leva večina, ki postavlja dnevne rede zasedanj, je presodila, da je bolje obe razpravi za nekaj časa preložiti. Pri Madžarski jih je najverjetneje prepričalo dejstvo, da vsako polaganje premierja Viktorja Orbana na pranger le še dviga njegovo popularnost. Zato so nanizanko, ki bi jo brez težav lahko imenovali »kozlovsko« sojenje, raje prestavili na čas po volitvah. Pa vendarle, tu ne gre le za simpatije ali antipatije med Fransom Timmermansom in Viktorjem Orbanom, niti zgolj za politiko, ampak je potrebno pogledati tudi na razlike, ki obstajajo med severno-zahodnim in srednjeevropskim kulturno-političnim prostorom.  V zvezi s tem je zelo pomenljiva izjava vodje politične skupine Evropske ljudske stranke Manfreda Webra, ki je pred dnevi na svojem tvit računu zapisal: »Wir wollen kein Europa des Multi-Kulti, sondern ein Europa der europaeische Werte«. (Nočemo multi-kulti Evrope, ampak Evropo evropskih vrednot). Izjava nima le političnega, ampak globoko družbeno, zgodovinsko in kulturno sporočilo.  Začnimo s političnimi napetostmi. Poljski vladi se očita, da izvaja reformo oziroma vzpostavlja nov sistem »zavor in ravnovesij« med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo, in to na škodo sodne oblasti. Reforme naj bi bile nesorazmerne v tem smislu, ker omogočajo neposredni politični vpliv na delo ustavnega sodišča, rednih sodišč in sodnega sveta. Zato je Komisija sprožila postopek po členu 7(1) Pogodbe EU, ki pomeni, da obstaja »očitno tveganje, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2 Pogodbe EU. Ta člen pa se glasi: "Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških".  Toda dodati je potrebno, da to še ni postopek po členu 7(2) Pogodbe, ki je šele pravna podlaga za ugotavljene hujše in vztrajno kršenje vrednot iz tega člena. Pri Poljski smo glede sankcij, če poenostavimo, šele na predstopnji. O kršitvi Pogodbe mora po Evropskem parlamentu odločati še Svet s štiripetinsko večino. Tam pa bo, kot je bilo napovedano, vsako sankcijo proti Poljski blokirala Madžarska, in obratno.  Nekateri ukrepi nove poljske vlade na prvi pogled morda res niso v skladu z nekaterimi načeli pravne države, npr. z delitvijo oblasti. Toda zahodni politiki običajno spregledujejo - recimo temu – družbeni kontekst. Poljska se kot postkomunistična država srečuje s tipičnimi tranzicijskimi vprašanji, ki jih je potrebno razrešiti. Očitno lustracijski poseg po padcu komunizma ni bil v celoti uspešen. Pravosodni sistem tako kot v slovenskem primeru ni razvil avtonomnih mehanizmov normalizacije.  Tudi madžarska vlada je pod pritiskom. Potem ko je postopoma začelo prevladovati mnenje, da je »imel prav Orban«, evropska levica s podporo liberalcev - tu je najglasnejši Guy Verhofstadt - še bolj pritiska na madžarsko vlado. Kot je znano, madžarska vlada želi na področju nevladnih organizacij  ustvariti pregledno situacijo, zlasti na področju financiranja le teh. Na tej točki je stopila na žulj Sorosu, ki je velik financer mnogih nevladnih organizacij, noče pa finančnega nadzora. Orban ureja tudi razmere na univerzi, vključno z razvpito Srednjeevropsko univerzo. Toda največji trn v peti evropske mainstream politike naj bi bili ukrepi vlade v zvezi z urejanjem nezakonitih migracij. V Evropski koimisiji so nekateri prepričani, da nova madžarska zakonodaja ni skladna z zakonodajo EU in z Listino o temeljnih pravicah. Podobno kot za Poljsko je tudi evropska parlamentarna večina izrazila prepričanje, da razmere na Madžarskem pomenijo »očitno tveganje«, zaradi česar naj bi prišlo do »hudih« kršitev vrednot iz člena dve Pogodbe EU. Madžarska vlada je utemeljeno zavrnila vse očitke. Zahod in Srednja Evropa: isto jedro, a tudi značilne razlike Kako torej razumeti stalne pritiske na srednjeevropske države? S politično cepitvijo na leve in desne se vsega ne da pojasniti. Češka in Slovaška sta bili prav tako pod pritiskom, čeprav sta imeli leve vlade. V zvezi z nezakonitimi migracijami pa sta podobno reagirali kot Poljska, Madžarska ali Avstrija. Razlike med Zahodom (t.i. okcident) in Srednje Evropo so očitno bolj globoke, da bi jih lahko pojasnili le z dnevno-političnimi razlogi.  Tega vprašanja se je pred leti v enem od svojih govorov lotil že Viktor Orban. V njem je zahodni liberalni demokraciji postavil nasproti drugačno politično platformo, ki jo je enostavno imenoval krščanska demokracija. Orban je govoril v imenu regije, ki ima skupno novejšo zgodovino, izkušnjo s totalitarnim režimom, večina od njih se sooča s pastmi prehoda v normalnost. In vse so večinsko katoliške. Morda bi bilo bolje, če bi uporabil kar pojem katoliška ali še bolje solidaristična demokracija (znano je, da sodi v okvir krščanstva tudi protestantantizem, ki je odločilno vplival na oblikovanje zahodnega liberalizma). V zadnjih dveh stoletjih se je v Evropi oblikoval pluralni politični prostor. Versko-kultrune ločnice (npr. tudi med protestantskim in katoliškim pogledom na svet oziroma družbo) so izdatno definirale vsakokratne politične zemljevide.  Srednje-evropski (katoliški) »Software of Mind« se je v politiki oblikoval nekoliko drugače kot v severnih in zahodnih protestantskih okoljih. V Srednji Evropi so bolj kot vsesplošno tekmo vseh proti vsem, trg in absolutno svobodo posameznika v ospredje postavili nekoliko drugačno lestvico vrednot, na kateri izpostavljajo solidarnost, avtonomijo skupnosti (subsidiarnost) in socialno pravičnost. Podobne različne poudarke bi lako opazili, če bi pazljivo brali politične dokumente CDU (Krščansko-demokratske unije) in CSU (Krščansko-socialne unije). Bavarska spada v srednje-evropski okvir in ni čudno, da se Bavarci in Madžari med seboj odlično razumejo, če bi sodili po pogostnosti obiskov na najvišji ravni. Seveda pa po drugi strani ne moremo trditi, da v Srednji Evropi ne sprejemajo koncepta odprte družbe. Vendar pa so pripravljeni veliko več vlagati v negovanje tradicij, v varovanje in razvijanje lastne kulture in identitete.  CSU je bila kar nekaj časa ujetnica govorice in drže t.i. politične korektnosti koalicijske partnerice, ki se je glede migranstke politike dostikrat postavila onkraj razumnega in stvarnega. Izgubo političnega stika z volivci so le ti kaznovali in najmočnejša bavarska stranka je padla v doslej največjo krizo. Horst Seehofer in Manfred Weber, dva najvidnejša bavarska politika, sta odločena napraviti konec multikulturalizmu, ki je svojo nemoč dokazal v zadnjih treh letih, ko se Evropa sooča z neuspelo integracijo prišlekov.    Seveda pa je potrebno vedeti, da so razlike med t.i. Okcidentom in Srednjo Evropo danes veliko manjše kot so bile nekoč, npr. pred stotimi in več leti. Podobnosti so vedno večje in prav je tako. Srednja Evropa je tudi sestavni del Zahoda, slednji pa Srednje Evrope. In jasno je, da so skupne, tudi kulturne podlage močnejše kot razlike. Toda kljub temu ostajajo nekatere značilne razlike, ki se zrcalijo v postavljanju političnih odločitev, ciljev in vrednot.  In kje smo mi?  Če bi primerljali politično-kulturne orientacije srednjeevropskega prostora, se bojim, da bi glede Slovenije lahko prišli do nekaterih ne najbolj prijetnih ugotovitev. Slovenija, v kateri je tranzicijska dinamika najpočasnejša izmed vseh primerljivih držav Srednje Evrope, je v sedmih, osmih desetletjih postala izrazito sekularizirana družba; delež kristjanov je nižji kot drugje. Kultura se odraža tudi v strukturi družbe. V Sloveniji je neprimerljivo visok delež gospodarstva, bank, šolstva in medijev v državnih rokah, ki jih upravljajo leve elite in globoka država. Namesto podjetništva prevladuje egalitarni sindrom, namesto participacije apatija, namesto spoštovanja sovraštvo. Medtem ko so drugje spravo že dosegli, pri nas državljanska vojna še kar traja, le da z drugimi sredstvi. Skratka, današnjo Slovenijo bi po nekaterih sistemskih in kulturnih kazalcih težko uvrstili v srednje-evropski prostor, še manj pa v zahodno liberalnega. Zaenkrat smo še otoček. Ko bodo uveljavljene ustrezne reforme, bomo spet celina.

Več

Risi gredo poklapani domov, Norvežani so imeli več sreče

Za našimi hokejisti je žalosten dan. Norvežani so nas premagali v podaljšku in ne preostane nam drugega, kakor da gremo domov. Kljub odličnemu navijanju kurentov, ki so bili prava atrakcija v ledeni dvorani, našim hokejistom ni uspelo. Začelo se je slabo. Prišlo je sporočilo antidopinške komisije, da je Žiga Jeglič padel na testu, ker je menda pozabil prijaviti zdravilo kot terapevtsko izjemo.  Slovenci so kljub slabim novicam in brez Jegliča (nadomestil ga je David Rodman) odlično začeli bitko za četrtfinale, nadzirali so potek srečanja in bili so boljši tekmec. Vse je kazalo, da jim bo uspelo, a zapravljenih je bilo veliko priložnosti. Tekma se je končala z 1:1. V podaljšku so naši zaigrali z igralcem več, a so bili neučinkoviti, saj se je plošček odbil od okvirja vrat. Upanje je bilo veliko vse do 64. minute, ko so zmedo pred slovenskimi vrati izkoristili Norvežani. Plošček je pridobil Alexander Bonsaksen in z nenavadnim strelom Norveški priboril četrtfinale. Sodniki so si po zadetku, doseženem v kočljivem položaju, ogledali videoposnetek in zadetek priznali. Tako bodo zdaj naši hokejisti lahko le pomahali maskotama olimpijskih iger Soohorangu, snežnemu tigru, in Bandabiju, rjavemu medvedu. Sicer so se za preboj v četrtfinale pomerili Finci z Južno Korejo (4:2) in Nemci s Švicarji (2:1 po podaljšku). Četrtfinale so si zagotovili tudi Američani, ker so premagali razglašene Slovake s 5:1. Ja, bo že držalo, maščevanje je sladko. Že po skupinskem delu pa so bili v četrtfinalu Švedi, Rusi, Čehi in Kanadčani. Pripravil Andrej Ivanuša

Več

Odprto pismo Slovenke za predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja

Bo pismo Slovenke šokiralo Junckerja? Preberite si, kaj mu je napisala! Ena izmed Slovenk je na spletu javno delila vsebino pisma, ki ga je naslovila na predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Glede na odziv na spletu pa se z njenimi besedami strinjajo številni Slovenci, zagotovo pa bi se tudi kakšen izmed tujcev. Preberite njeno pismo v celoti: Juncker,ne bom napisala SPOŠTOVANI, ker vas ne spoštujem, niti GOSPOD, ker niste niti ena črka te besede, niti ne bom napisala VAS z veliko začetnico, ker niste veliki.Po videnem in slišanem dne 14. 2. 2018, ko ste (spet) izkazovali politično-ljubezenske jezične mišice na mlin vašega takratnega obiskovalca, namesto da bi izpostavili pravno disciplino ter priznavanje in spoštovanje le-te, ste ponovno pokazali svojo klovnovsko, norčevsko licemerno igro. Prav tako se je tega dne pokazala diskriminacija do slovenske besede, slovenski novinarji so morali molčati – morda bi morali postavljati vprašanja v hrvaškem jeziku?!S svojega stolčka še kar naprej blebetate in meketate kozlovske nesmiselne šale s političnimi osebki, ki so tisti hip ob vašem boku. S stola dol! je moja osebna zahteva, ker nategujete vso Evropo,ves svet, nategnili ste našo bivšo premierko, nategnili ste NAŠ teran, nategnili ste Piranski zaliv, nategujete vse Slovence. Ponižana in ogorčena Slovenka sem, ker se norčujete iz moje domovine in kot Slovenka vas ne priznavam in izstopam iz EU, četudi mi je trenutno omogočeno le utopično in miselno. Avtor: Sonja Votolen Pisno je bilo izvirno objavljeno na portalu klip.si.

Več