SI

Dan Zemlje

22. april je svetovni dan zemlje

100 letnica

Uredniški komentar

100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu

Velika noč

Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti obložene mize in nepristnost počutja

dr Peter Štumpf soboški škof

Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa

PU Maribor

Po enoletni preiskavi policisti pridržali devet oseb, zasegli 300 gramov kokaina in 160.000 evrov

22. april je svetovni dan zemlje

Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Praznovanje se je prvič organiziralo 1970. leta in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah. Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu, mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. Ta dan je bil kasneje potrdil Generalni sekretar OZN U Thant. Mesec dni kasneje je ameriški senator Gaylord Nelson proglasil Dan Zemlje na 22. april 1970. Nelson je bil kasneje odlikovan s predsedniško medaljo za svobodo. 22. aprila so dogodek praznovali večinoma po Združenih državah, dokler ni Denis Hayes leta 1990 dogodek spromoviral na globalno raven v 141 državah. Veliko skupnosti praznuje Dan Zemlje ves teden, ko se zvrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja. Letos poteka dan Zemlje pod geslom »Varujmo vrste«. Potrudimo se vsi skupaj in naj bo ta slogan naše vodilo ne le ob dnevu Zemlje, ampak vsak dan! V Sloveniji je v letu 2016 nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 % manj kot v letu 2015. 5 % ali 3.000 ton omenjenih odpadkov iz plastike so proizvedla gospodinjstva. Geslo in glavna tema letošnjega dneva Zemlje sta Prenehajmo onesnaževati okolje s plastiko (End Plastic Pollution). Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti ljudi še vedno proizvedemo in v naravno okolje odvržemo preveč plastike. Nevladne organizacije opozarjajo, da milijoni ton plastike končajo na odlagališčih odpadkov, ali še huje, v morjih in oceanih. Tudi v Sloveniji se je industrijska proizvodnja podjetij, ki so registrirana za  dejavnost proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, v letu 2016 glede na leto 2015 povečala za 20 %. Količine odpadkov iz plastike se zmanjšujejo V letu 2017 je v Sloveniji nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 % manj kot v letu 2015. V letu 2016 so bili ti odpadki 1,1 % vseh v Sloveniji nastalih odpadkov, v letu 2015 pa 1,4 %. 49 % omenjenih odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih, 46 % v proizvodnih dejavnostih, 5 % pa v gospodinjstvih. (Odpadki iz plastike zajemajo vso odpadno plastično embalažo, odpadno plastiko, zbrano v okviru komunalnih odpadkov, ter odpadno plastiko iz proizvodnje, priprave dobave in uporabe plastike v proizvodnih in storitvenih dejavnostih). K čistejšemu planetu lahko prispeva tudi krožno gospodarstvo..   Pesem materi zemlji« Zemlja, mati zemlja, ti mati si vseh mater sveta, ti kruh nam rodiš. O bedni zamegljeni um človeški, en dan, en samcat dan smo tebi namenili. Zbudimo se, oči odprimo zemljo čuvajmo, blagoslavljajmo, spoštujmo jo.   Le kako brez počitka, brez miru, tisočletja se vrtiš? Boriš se z vetrom, soncem žgočim, ki neusmiljeno izžema zadnje kaplje ti. Kljub vsemu kot mlada žena ti rodiš, kje moč to dobiš?   Tudi mi tako grobi s tabo smo. Po tebi ruvamo, te tlačimo, preklinjamo, zastrupljamo, a ti nam vse oprostiš in zopet kruh podariš.   Mati draga, hvala ti.   Stanka Permišek                      ¸              

Več

100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu

Trnje v kroni Jezusa predstavlja v svetem tednu za kristjane simbol združitve dveh ekstremov. Trnje, zarito v človeško telo, predstavlja trpljene. Sama krona predstavlja kralja. Trnje predstavlja v mitologiji smrt. Puščico, ki smrtno zadane človeka. Naša Okroglina, Slovenska krajina (Prekmurje s Porabjem), z vero in ljubeznijo premaguje smrtne rane že stoletja. Slovenski živelj je preko vere ohranjal, ne samo jezik ampak tudi sistem vrednot. Spoštovanje staršev, žene, moža ali razumevanje umeščenosti v hierarhijo vrednot, je bilo razumljeno kot instrumet sobivanja. Ni bilo vse idealno, daleč od tega.  Vsake toliko časa se je pojavilo trnje, ki se je zarilo v narodno telo. Trenje v kroni na glavi Jezusa (Glej, človek), tako kakor nož v srcu Marije (Sedem nožev v srcu Marije) predstavljajo v upodobitvah s krščanskimi motivi življenje in ljubezen. Krščanstvo je tisto, ki obrača smrt v življenje ter sovraštvo v ljubezen.  Kristjani, posebej katoličani na svoji poti do svojega križa, čutimo v tem  času  prisotnosti skušnjavcev. Umetniki vzodnih cerkva upodobijo ob slavnem prihodu Jezusa v Jeruzalem trnje kot obrobni element v ikonografski detajl. Trnje pridobi na moči in  se na koncu zarine v telo. Ob 100 letnici združitve Prekmurja z matico je skušnjavec oblekel razna oblačila. Če je pred časom skušal z obiljem v nakupovlanih centrih, v teh bi naj človek pozabil na trpljene, sedaj skuša ljudi pripeljane do roba obilja prepričati do skoka v vseenakost in vseenost. Urejen kaos, v katerem je vse znano in neznano hkrati. Milan Kučan je tako v svojo verno četico kerubov padle ideologije zla sprejel jezik svojih hčera.  Kot otrok ruralnega okolja razume čutenje preprostih ljudi v Prekmurju. Na prostoru, kjer živi kopica ljudi raznih med seboj podobnih ver (vse imajo svoj temelj ali v stari ali novi zavez - ali v obeh), je vrgel seme multikulturnosti. V hramu postmodernistične ideologije z brutalistično upodobitvijo  (Expano) bi naj Prekmurci sprejeli nov surogat vere v obliki nadgrajene realnosti.  Preko novega pilotskega družbenega eksperimenta, vzpostavitve pomurske pokrajine, se preko svojih vazalnih prisklednikov v pokrajini ob Muri ustvarja nov privid tuzemeljskega multikulturnega raja. In ni jih malo. Pravzaprav si je že pred časom podredil večino, ki imajo v rokah razne vzode moči. Pokorni so mu tako skoraj vsi župani. V prvih vrstah sedi občasno tudi poslanec NSi. Kučanova novost je govorništo na "Bujti repi", prireditvi prekmurskih študentov. Mladim so posveča posebna skrb. Svoj projekt inavguracije lastne (Kučanove) nesmrtnosti tako uresničuje preko slamnatega odbora 100 letnice združitve prekmurskih Slovencev z matico. Ta ima vlogo kimavca (moderno NPCja) in potrjevalca  vnaprej pripravljenega scenarija porazdelitve davkoplačevalskega denarja kulturnikom nove dobe. (Bog ne daj umetnikom)! Plan je sila preprost. Čez 100 let bi naj avtohotni Prekmurci, če jih bo še kaj, kot pravijo Kučanu podložni akademiki prekmurskega rudo v Ljubljani, kot edino prepoznavno ikono v obliki Kučanove doprsne podobe pod simbolno kopijo kremeljskega obzidja (spomenik zmage rdečearmejcem in partizanom) častili ne samo navadni ljudje. Pred kip bi se hodili klanjat "cerkveni dostojanstveniki," kot duhovnike z prezirljivim imenom imenujejo razni družbenopolitični delavci. Inavugarcijska proslava umestitve nove dobe se bo tako zgodila na uradni s strani Milana in Ane Kučan na intimno potrjeni  surrealistični proslavi v Beltincih. Ikonografiski elementi trnja bodo upodobljeni na sila enostaven in ljudem preprost način. Vsaj en ikongrafski element trnja oblečen v rdečo opravo se je že javno pohvalil da je izbran. (Orleki-Poredoš) Glede na to, da je v Murski Soboti ob kulturnem prazniku nastopila Svetlana Makarovič, na borčevskem prazniku v Puconcih Lara Jankovič, na Veliki četrtek pa Partizanski pevski zbor, bosta verjetno ti dve znanilki s strani Kučanovega družinskeg klana podprtih družbenih gibanj pomembno oblikovali sila znano staro/novo obdobje. Nosil bom rdečo zvezdo, 25. 05. 2018https://www.youtube.com/watch? v=20RranRtc7g

Več

Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti obložene mize in nepristnost počutja

Včeraj je bila Velikonočna sobota, ki je predhodnica ali priprava na nekaj, kar pravzaprav traja že nekaj časa. Začelo se je z postom, ki se je začel pred šestimi tedni in se zaključi z jutrišnjem Velikim dnem, pričakovanjem Kristusovega vstajenja od mrtvih, čas upanja in veselja ter na simbolni ravni pričanje o  premagovanju  telesne in duhovni smrti.  Da človek,  ne glede na njegovo fizično odsotnost iz tuzemskega življenja,  pravzaprav živi in je med nami tako kot verjamemo in verujemo da je Kristus med nami. Zato ga slavimo.  Zato slavimo njegovo vstajenje od mrtvih. Za prenekaterega med nami je to čas simbolnega vstajenja,  nove obljube sebi in svojim bližnjim,  da  spremenimo nekaj v sebi na bolje, brez da nas kdo navaja na to pomembno početje. Obenem pa ta pomladni čas tako kot Velika noč,  je priložnost in možnost za nekaj povsem novega  v nas samih, med nami in med ljudmi,ki nas obkrožajo. Zato je praznik pomemben. In bo. In bo še  kako pomemben za vse in za vsakogar. Do tukaj vse v redu. Kaj pa ni v redu? Del praznovanja, ki ga oddaljuje od bistva samega praznika, se pravi kaj praznujemo in se modificira v nekaj  ki se mu reče kako praznujemo. Temu bi   laično rekli iz bistva k formi. Forma ki ima tendenco da prevzame primat nad vsebino. Na začetku sicer dopušča dialog z vsebino, kasneje se postavi v primarno vlogo. Celo  forma izvaja  »pritisk«na vsebino. Kako pa to vidimo  med praznovanjem. Dan dva ali celo teden pred tem se vse vrti okrog tega kaj vse se potrebuje, da bo ja popolno v »jerbasu«ob blagoslavljanju ali žegnanju dobrot,  do mize na Velikonočno nedeljo s čem mora biti obogatena z namenom da je in da bo čim bolj  bogato obložena. Tu  se pa začne najprej pogovorna olimpijada nakupovalna odisejada, šele na to pogled nad opravljenim ter tuhtanje kaj bi pravzaprav radi. Radi bi »praznovali«. Včasih ta prazničnost prav kislo izzveni. Stres, kaj skuhati in kako skuhati da bo čim boljše, čim lepše. O oblačilnih niansah in dodatnih stresov okrog usklajenosti namiznega prta z ostalo praznično »konfekcijo« pa ne bi izgubljali besed. Rezultat teh priprav ob trenutku ko bi se naj začelo praznovanje pa  so  kisli nasmehi, povešeni ustni kotički, živčni želodci in posledično temu nesproščenost. »To pa ja ni bil naš  namen, še najmanj povod in cilj praznovanja«,  večkrat slišimo v po prazničnih  pogovorih. Kako pa naj bo?Tako da bo praznik  izpolnjene duše, vere in verovanje v lastno pravilno početje.  In to da se naše početje dotakne čim več ljudi, bližnjih, znanih, manj znanih ali popolnoma  neznanih. Spomnimo  se svojih najbližjih ter »pogruntati« neko nevsakdanjo malenkost,  ki jih najbolj osrečuje. Ali je to hrana ali gesta za katero veš da se dotakne srca, izvabi pristen »širokousten«, do »osmice« nasmeh, pa tudi kakšno  iskrivo solzico ki kaže na ganjenost in mehkega srca ob tem. Na tem delajmo ob praznikih in praznovanjih. Takšni prazniki in praznovanja bodo prispevali ob prazničnih dnevih pa tudi sicer.  Popolnost početja naj  prevladuje polnostjo miz in konfekcijske usklajenosti.  Usklajenosti duše  in notranjega zadovoljstva prinesejo nešteto  lepih praznovanj, obratno pa redko kdaj.Simfonije izpolnjenega praznovanja na vam prinese čim več lepih in polnih trenutkov in čutenj. To pa je  namen praznovanja in  vseh praznovanj.Aleluja!Vane K.Tegov

Več

Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa

Soboški škof dr. Peter Štumpf je v svoji velikonočni poslanci povzel besede duhovnika in narodnega prebuditelja Jožefa Klekla st., enega tistih ketoliških duhovnikov, ki so po koncu prve svetovne morije najbolj zaslužni za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Poslanica dr. Petra Štumpfa: Prekmurski duhovnik in narodni buditelj Jožef Klekl st. (rojen leta 1878 na Krajini v župniji Tišina, umrl leta 1948 v Murski Soboti), je eden tistih katoliških duhovnikov, ki so najbolj pripomogli k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Med 2. svetovno vojno je Klekl v svojem Zagovoru, v katerem se je branil obtožb zaradi slovenstva, zapisal: »Tiste kamne, ki zapirajo Jezusov grob, je treba odstraniti, da bo lahko oživel Jezus v mojem lastnem srcu in v mojem javnem življenju, v dušah vernikov, v družinah, naj živi Jezus v družbi – cerkev, tabernakelj naj ne bo pokopališče, temveč pribežališče vsakomur, živilska shramba za lačne, zdravilišče za ranjene, javno shajališče za mlade in stare. Kakšne ovire bi bilo treba odstraniti, da se jim bo lahko približal Jezus, ali pa oni njemu. Dajem sprejemljive pogoje ter se ponovno žrtvujem in jih prikažem Jezusu. Moja zvesta služba naj bo pri njem milost za mojo preteklost. Vroče prosim, naj blagoslovi moja prizadevanja.« Veliko vprašanje za vsakega človeka je: Na koga stavim svoje upanje? Vsi potrebujemo neko varnost, da bi lahko živeli. Najhuje kar se mi lahko zgodi v življenju, je, da stavim na napačno upanje. Do tega pride, ko iščem zgolj svojo varnost. Pri tem pa prezrem druge, ki potrebujejo mojo pomoč, da bi tudi oni bili varni. Jožef Klekl st. je bil take vrste duhovnik, ki ni iskal svoje varnosti, temveč je iskal načine, kako pomagati drugim v zelo nemirnih časih, ko so prekmurski ljudje živeli v veliki družbeni, socialni, verski in narodni negotovosti. Klekl je svoje upanje postavil na Jezusa Kristusa. Drugim je pomagal odstranjevati kamne, ki so se jim naložili zaradi strahov, otopelosti in brezbrižnosti pred vrati njihovih src. To je delal z ljubeznijo, vztrajnostjo in tudi z veseljem. Klekl ni obsojal nikogar – niti tistih ki so ga obsojali. Bil je povsem svoboden v Kristusu. Moč za takšno delo je duhovnik in narodni buditelj Klekl našel pri trpečem Kristusu, ki je za nas trpel z ljubeznijo, ker smo grešili in zapadli večni smrti. Kristus je vztrajal v svojem izmučenem telesu do konca, ko je umrl na križu. Ni zapustil svojega telesa, da bi se ognil bolečini. Tako je Kristus našemu telesu vrnil dostojanstvo, v katerem odseva Božja podoba. Ko je Kristus vstal od mrtvih, nam je v življenje vnesel veselje, ki ga ohranjamo z vero tudi v naše vstajenje. Zaradi Kristusove smrti in vstajenja nobeno človeško življenje ni več brezsmiselno, četudi se to življenje včasih dozdeva tako zelo klavrno, ničevo in nepomembno. Vsako človeško življenje je dar od Boga, ki se po smrti vrača k Bogu. Rojeni smo zato, da drug drugemu pomagamo odstranjevati kamne strahov, otopelosti in brezbrižnosti izpred vrat naših src. To bomo zmogli samo z ljubeznijo, vztrajnostjo in veseljem. Te tri dobrine si Bog želi prejeti iz naših rok, ko bomo po smrti v Kristusu obujeni v vstajenje. Spoštovani! Naj vam tudi letošnje praznovanje Velike noči daje moči in poguma. Vstali Kristus zmaguje, vstali Kristus kraljuje – zdaj in vedno. Bodite blagoslovljeni, da ostanemo skupaj v Cerkvi, ki je naš dom edinosti, učilnica vere, zdravilišče za naše duše in pristan za odhod v Očetovo hišo. Vesele in upanja polne velikonočne praznike vam voščim; + msgr. dr. Peter Štumpf soboški škof VIDEO: Poslanica dr. Petra Štumpfa https://www.facebook.com/245369483059059/videos/2205603929507294/

Več

Po enoletni preiskavi policisti pridržali devet oseb, zasegli 300 gramov kokaina in 160.000 evrov

Mariborski kriminalisti preiskujejo kazniva dejanja, ki so bila storjena v okviru mednarodne hudodelske združbe, katere osumljenci so delovali na območju Republike Slovenije, držav Evropske unije in Balkana. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. O policijskem izplenu so danes javnost seznanili na tiskovni konferenci PU Maribor. Navedena hudodelska združba je organizirala prevoze prepovedanih drog na celotnem območju Evrope. Tako je bilo v sklopu preiskovanja kaznivih dejanj v tujini zaseženih 230 kg prepovedane droge kokaina, 2 kg prepovedane droge heroina in 42 kg prepovedane droge konoplje smole, bolj znane pod imenom hašiš. Prav tako so bila hudodelski združbi zasežena štiri osebna vozila, s posebej prirejenim prostorom za tihotapljenje prepovedanih drog. V tej zvezi so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, v sodelovanju s kriminalisti Uprave kriminalistične policije in drugih policijskih uprav 17. 4. 2019 izvedli zaključno akcijo. Pri izvedbi je sodelovalo 180 kriminalistov in policistov. Skupno je zaradi storitve kaznivih dejanj obravnavanih 9 osumljencev, starih med 26 in 62 let in dve osumljenki stari 28 in 47 let. Vsi razen enega, ki ima dvojno državljanstvo, so državljani Republike Slovenije. Posamezni člani hudodelske združbe so že bili obravnavani za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, bili so pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, katere so tudi prestali. Skupno je bilo opravljenih enajst sklopov hišnih preiskav in preiskav več vozil na območju Policijske uprave Maribor in Policijske uprave Celje. Pri hišnih preiskavah je bilo zaseženo nekaj manj kot 300 g prepovedane droge kokain in nekaj več kot 160.000 € gotovine. Skupno je bila odvzeta prostost devetim osumljenim in sicer dvema na območju Policijske uprave Ljubljana, preostalim pa na območju Policijske uprave Maribor. Trem osumljenim je bilo včeraj prekinjeno pridržanje. Šest osumljenih bo danes privedenih s kazensko ovadbo k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru. Dvema osumljencema je bila že v teku preiskave kaznivih dejanj odvzeta prostost in se trenutno nahajata v zaporu. V tej zvezi smo podali kazensko ovadbo zoper enajst osumljencev za skupno 19 kaznivih dejanj po 186/III-I členu KZ-1 - neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, kaznivega dejanja po 187/I KZ1 - omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu in kaznivega dejanja po 307 členu KZ-1 - nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Kriminalisti so z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in klasičnimi metodami policijskega dela v času poteka preiskave, ki je trajala leto, v Sloveniji zasegli 3,5 kg prepovedane droge kokain, tri pištole, s pripadajočimi okvirji in naboji. V Sloveniji zasežena prepovedana droga kokain bi zaradi izjemne čistosti dosega ceno med 35.000 in 40.000 €, po kilogramu. Vrednost tega zaseženega kokaina je okoli 140.000 €.   

Več

Odbor 2015 zahteva ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in ostali

Pred dnevi se je s primerom Kangler oziroma o nezakonito zamenjani odredbi za uporabo prisluhov, soočila tudi Komisija za nadzor varnostno obveščevalnih služb DZ. Po koncu seje, ki je potekala za zaprtimi vrati, je njen predsednik Matej Tonin NSI izjavil, da je nekdanjih državnozborski poslanec in nekdanji mariborski župan Franc Kangler komisiji državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb predstavil dokaze, ki dokazujejo, kako je bila v enem izmed Kanglerjevih primerov »na neprimeren, morda celo nezakonit način zamenjana odredba za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov«. Po Toninovih besedah predstavljeni dokazi kažejo, da je policija v enem izmed primerov zoper Kanglerja pripravila seznam telefonskih številk, za katere je želela, da preiskovalni sodnik odredi uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, poroša STA.  Zahtevo je predala tožilstvu, ta pa preiskovalnemu sodniku, ki je izdal odredbo o uporabi prisluhov. A je bila nato po Toninovih besedah odredba naknadno nepooblaščeno zamenjana, in sicer tako na policiji kot na tožilstvu in pri preiskovalnem sodniku. Slednje po besedah predsednika komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb hipotetično pomeni, da lahko preiskovalni sodnik odredi prisluhe za telefonsko številko, za katero obstajajo utemeljeni razlogi, da se ji prisluškuje, »nato pa očitno obstaja način, da se odredbo zamenja in se prisluškuje neki drugi številki, za katero ni odredbe«. Po Toninovih besedah je bila na seji komisije navzoča vrhovna sodnica, ki je jasno povedala, da v primerih, ko se v odredbah pojavi napaka, obstaja določen protokol, kako se to popravi - preiskovalni sodnik o tem tudi naredi zabeležko, vendar tega v tem primeru ni bilo. ZAHTEVA Odbora 2015 za ustanovitev preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in ostali Odbor 2015 za človekove pravice , ki ga vodi Željko Vogrin, je zato pozval ministrico za pravosodje Andrejo KATIČ, da nemudoma sproži vse postopke za razrešitev vodje Specializiranega državnega tožilstva mag. Harija FURLANA. V odboru 2015 so zgroženi in zaskrbljeni nad izjavo sodnika Zvjezdana RADONJIČA, ki je v zadevi »Novič« javno v sodni dvorani spregovoril o pritiskih in šikaniranjih, ki jih je bil deležen v zvezi z omenjenim sodnim postopkom. V zadnjem času v odboru beležijo več takšnih sodnih postopkov, ki v očeh javnosti povzročajo zaskrbljenost nad odločitvami nekaterih posameznikov v sodni veji oblasti. V zadevi Franc KANGLER je odbor ugotovil več kot 23 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V tem primeru smo še posebej zaskrbljeni nad informacijo, da je »izposojeni« sodnik Okrajnega sodišča v Mariboru Boris KOLMANIČ, bil deležen pritiskov in šikaniranja, katerim je bil izpostavljen zaradi oprostilne sodbe Franca KANGLERJA in njegove ostre kritike nad mariborskim tožilcem. Zanimivo je, da nato Okrajno sodišče v Mariboru ni več izkazalo interesa, da v sodnih zadevah potrebuje pomoč okrajnega sodnika Borisa KOLMANIČA iz Ljutomera, kar je še dodaten dokaz, da imajo očitno na mariborskem okrajnem sodišču nalogo, da Franca KANGLERJA obravnavajo pristransko, nepošteno, kaj šele, da bi mu zagotovili pravično in pošteno sojenje. Slednje je razvidno iz zadnjih dveh sodb Vrhovnega sodišča. Zato v Odboru 2015 pozdravljajo odločitev sodnika Zvjezdana RADONJIČA, da je javno spregovoril o težavah, s katerimi se srečuje pri »poštenem sojenju«. Odbor 2015 poziva  predsednika Republike Slovenije Boruta PAHORJA, predsednika Vlade Republike Slovenije Marjana Šarca, predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Alojza KOVŠCO, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije  mag. Dejana ŽIDANA, da povzamejo vse ukrepe, da zagotovijo vladavino prava predvsem pa pravično in pošteno sojenje. Poslance Državnega zbora Republike Slovenije je Odbor 2015 pozval, da nemudoma skličejo izredno sejo Odbora za pravosodje in izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, kjer bodo spregovorili o stanju v slovenskem pravosodju. Prav tako pozivajo Državni zbor Republike Slovenije, da glede na številne dokazano zavestne, načrtne in politično motivirane kršitve v sodnih postopkih v zadevi Franc KANGLER, ustanovijo preiskovalno komisijo v zadevi Franc KANGLER in ostali.

Več

Združene civilne iniciative Savinjske doline: Vzvodi pritiska na lokalne skupnosti mejijo na korupcijo!

Finančna konstrukcija hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem ostaja še nejasna, z določitvijo roka za zaprtje le-te se predstavniki vlade na sestanku s Korošci niso strinjali. Umeščanje trase od Slovenj Gradca do Holmca pa bo trajalo dlje, kot je podpisano v protokolu. Koroška delegacija je včeraj zopet sedla za skupno mizo s predstavniki DARS-a in vlade. Pričakovati je bilo konkretne informacije o zaprtju finančne konstrukcije za pričetek gradnje odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem, a se je izkazalo, da je ta še vedno pod vprašajem. Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler je sicer pojasnila, da aktivnosti za zaprtje potekajo in da ima DARS dovolj sredstev za začetek gradnje. A ker finančna konstrukcija ni zaprta, ni mogoče objaviti razpisa za izvajalca gradbenih del, je na sestanku pojasnil predsednik uprave DARS-a Tomaž Vidic. S pobudo koordinatorja Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaža Verhovnika, da se kot sklep sestanka sprejme rok za zaprtje finančne konstrukcije, pa se zbrani niso strinjali, saj ni znano kdaj bo rešitev dokončna. »Aktivnosti za sprejem investicijskega programa potekajo v skladu s predvidenim planom. Končna potrditev tega je s strani ministrice za infrastrukturo predvidena do 1. junija 2019. Ta je podlaga za objavo javnega razpisa za iskanje izvajalca gradbenih del s strani DARS-a. Do takrat pa bo morala posebna ekspertna skupina, sestavljena s strani predstavnikov ministrstev za infrastrukturo in finance ter DARS-a, iz med šestih možnih scenarijev, ki jih obdelujejo, najti varianto zaprtja finančne konstrukcije,« je po sestanku sporočila Mladinska iniciativa za 3. razvojno os. Pri odkupu zemljišč med Velenjem in Slovenj Gradcem pa je bilo govora o konkretnih številkah. Na omenjeni trasi je skupno 608 parcel, ki jih mora država odkupiti; do danes je bilo sklenjenih 62 pogodb za odkup, še 41 ponudb pa je bilo oddanih. Skoraj vsa zemljišča so odkupljena na prioritetni lokaciji Gabrke. To pomeni, da bi se gradnja letos najverjetneje lahko pričela na tem odseku,« še sporoča Mladinska iniciativa. V združenih civilnih iniciativah Savinjske doline pa ugoztavljajo, da se ministri  z župani dostikrat srečujejo ter pogovarjajo o razvojnih in drugih temah. Tako ni neobičajno, da sta se župana Braslovč in Polzele nedavno srečala z ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek. Manj običajno je, da naj bi - domnevno - oba župana v enakem času močno spremenila mnenje o podpori ustavni presoji za odsek 3. razvojne osi. Omenjeni občini sta zahtevo na Ustavno sodišče vložili pred enim letom, ker sta ocenili, da obstajajo nepravilnost, ki bistveno vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti. Ustavno sodišče bi preverilo, ali je bil Državni prostorski načrt pripravljen v skladu z zakoni, ki zagotavljajo ustrezno strokovno presojo. Že večkrat se je namreč ugotovilo, da je bil izbor trase F2-2 najmanj sporen, če že ne prirejen. Do lokalnih volitev so bili politični pritiski na občini še zadržani (vir). V novih županskih in vladnem mandatu pa so se ti zaostrili. Velika sprememba prej izdelanega mnenja o tej temi je indic, da sta župana pod velikim pritiskom.   V občinah so se sprožila ugibanja, ali sta bila župana deležna obljub o prirejenih razpisih za državne investicije v primeru, če bi odstopila od ustavne presoje. Ali pa – nasprotno – grožnje omejitev pri državnih virih, če bi ustavno presojo obdržala. To zveni zaskrbljujoče, a vendarle ne bi bil osamljen primer. Spomnimo se dveh zgolj nedavnih primerov. Zaradi domnevno dogovorjenega razpisa pri maketi 2. tira je v februarju odstopil minister Leben (vir). Zaradi namigov, da dva resorja ne bosta podpirala občine Komen, je v novembru lani odstopil minister Bandelli (vir). Ni odveč pripomniti, da slednji prihaja iz Stranke Alenke Bratušek. Zaskrbljujoče bi bilo, če bi se ugotovilo, da je takšno trgovanje s podporo način delovanja te stranke ali ministrice Bratušek osebno. Občinski uradniki ter politični funkcionarji imajo dolžnost, da kakršnekoli grožnje ali obljube dane s strani javnih predstavnikov sporočijo KPK-ju ter drugim organom pregona. Le z ničelno toleranco do korupcije je v lokalnih skupnostih ter v državi možen napredek. Konkretno, župani ne smejo postati žrtve korupcije ali kravjih kupčij. Funkcionarji na ministrstvu se menjajo praviloma vsak mandat, župani pa imajo – če delajo dobro – veliko daljši staž. Zato bi moralo biti v interesu županov, da se morebitnih kaznivih koruptivnih dejanj izognejo v širokem loku. Kakršnokoli dogovarjanje v zameno za medsebojno korist po definiciji pomeni koruptivno dejanje vseh vpletenih. Županov in državnih predstavnikov. 

Več

VIDEO: Dr. Ludvik Toplak: Prave žrtve ideoloških predsodkov pri podeljevanju koncesij so študenti AME-ECM

Praktično mimo oči javnosti, kajti dogodek se dominantnim medijem ni zdelo pospremiti z ustreznim poročanjem, se je v ponedeljek v Državnem svetu odvil posvet pod naslovom Od konkurence do monopola. Pripravila sta ga Državni svet in Inštitut Nove revije, razpravljavci pa so med drugim izpostavili, da konkurenca pomeni možnost izbire, kar ponudnike spodbuja k stalnemu izboljševanju in večji kakovosti storitev. Kritični so bili tudi do restriktivne politike podeljevanja koncesij na področju zdravstva in šolstva.          Veljavni mehanizmi razpisovanja koncesij za financiranje izvajanja javnih služb so še vedno ujetniki ideoloških predsodkov bivšega nedemokratičnega sistema in njegovih podsistemov. Na to nas opozarja tudi že več let neuresničena odločba Ustavnega sodišča RS o sofinanciranju programov zasebnih osnovnih šol in pritožbe, tožbe ter ustavne presoje na področjih zdravstvene, lekarniške, visokošolske in raziskovalne dejavnosti. Podeljevanje koncesij za opravljanje javne službe zasebnikom izvršna oblast podreja in prireja interesnim lobijem javnih inštitucij, katerih ustanoviteljica je država.Restriktivna politika podeljevanja koncesij za izvajanje storitev na področjih zdravstva lekarništva, šolstva, visokega šolstva, znanstvenega raziskovanja in številnih drugih dejavnosti je v konfliktu s pravico do svobodne podjetniške pobude, do konkurenčnih razmerij znotraj določene dejavnosti in ne zagotavlja enakih možnosti zasebnih in državnih izvajalcev storitev na teh področjih.Zasebniki praviloma izvajajo javno službo na podlagi koncesijskih pogodb enako ali še bolj kvalitetno kot primerljive državne inštitucije, praviloma pa tudi ceneje, torej v najboljšo korist davkoplačevalcev. Po drugi strani pa se načrtno in zavestno vodi enostranska politična ter ideološka propaganda, katere namen je prikazati zasebne podjetniške pobude na številnihpomembnih področjih izvajanja te storitve kot »izkoriščevalske«, nepotrebne, škodljive, skratka – v nasprotju z javnim interesom. Torej prav obratno od resničnega, dejanskega stanja. Video in foto: Milan Skledar /S-tv http://www.ds-rs.si/?q=novice/od-monopola-do-konkurence

Več

Dr. Vinko Gorenak: Sodnik Zvezdan Radonjič je povedal vse in še več!

Na moj rojstni dan, leta 2014 je bil umorjen direktor kemijskega inštituta Janko Jamnik. Osebno sem ga spoznal dobro leto pred njegovo smrtjo. Milka Noviča nikoli nisem osebno spoznal, tudi danes ga ne poznam. Kmalu po umoru Janka Jamnika, je odjeknila novica, da je prav on njegov  morilec. Da sem ta primer začel še podrobneje spremljati, je vplivalo tudi naslednje pomembno dejstvo. Na oblačilih Milka Noviča naj bi kriminalisti našli mikro sledove streljanja iz pištole, ki naj bi jo Milko Novič uporabil za umor Janka Jamnika. Mikroskop ali kako se že reče tisti napravi kriminalistov, s katerim naj bi to ugotovili, je bil nabavljen v času, ko sem bil notranji minister. To je bil še dodatni razlog za moje podrobno spremljanje te zadeve. Kot že vemo je bil tako na prvi stopnji, kot na pritožbenem sodišču Milko Novič obsojen za umor Janka Jamnika na 25 let zapora, Vrhovno sodišče RS pa je sodbo razveljavilo in zahtevalo novo sojenje. To se je tudi zgodilo in novo sojenje je izpeljal Zvezdan Radonjić, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani. Manj pomembna je njegova včerajšnja odločitev, da je Milko Novič nedolžen, bolj pomembno je to, kaj je sodnik  Zvezdan Radonjič, v zvezi s tem povedal. Povedal je, da »ne samo, da ni dokazov, da je Milko Novič kriv, ampak je popolnoma jasno in dokazano, da Milko Novič ni storilec kaznivega dejanja umora Janka Jamnika«. Toda včeraj se je zgodilo še nekaj več, nekaj kar do sedaj nismo bili vajeni. Do sedaj smo poznali veliko primerov problematiziranja takih ali drugačnih primerov vplivanja na pravosodne odločitve. Samo spomnimo se primera Branka Masleše, ki je bil pred leti predsednik Vrhovnega sodišča RS, in je kar v gostilni razlagal, kako je treba Janeza Janšo v primeru Patria »zjebati«. Še več, sam sebe je določil v senat, ki je na Vrhovnem sodišču RS o tem odločal. Da o drugih primerih niti ne govorim. Torej vedno smo bili priča tako imenovanim zunanjim opozorilom o nepravilnostih v pravosodju. Včeraj pa se je zgodilo nekaj, kar se do sedaj še nikoli ni zgodilo. Sodnik Zvezdan Radonjić, je v obrazložitvi oprostilne sodbe Milku Noviču opozoril na »hude pritiske, ki jih je bil deležen, želelo da se ga je disciplinirati, diskreditirati«. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira in da naj začne soditi, kot je treba. Med drugim naj bi njegovo kaznovanje predlagal vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Deležen je bil tudi številnih izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja. Napovedal je, da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa, da bo verjetno tudi v suspenzu. To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero, je dodal (povzeto po  poročanju STA). Ne vem, če se zavedate pomembnosti te izjave sodnika Zvezdana Radonjića ali ne, toda naj vas opozorim, da je to po mojem vedenju prva tako imenovana notranja izjava iz pravosodnih vrst, ki jasno opozori na vso tragiko stanja v našem pravosodju. Kot že rečeno, nikoli do sedaj se ne spomnim, da bi iz vrst pravosodja prišlo tako jasno in glasno sporočilo sodnika samega. Me pa sploh ni presenetilo današnje sporočilo Marjana Pogačnika, predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ali poenostavljeno povedano šefa sodnika Zvezdana Radonjića. Ta je zanikal navedbe sebi podrejenega sodnika Zvezdana Radonjića, da bi kdorkoli pritiskal nanj v tej zadevi in da se nihče od sodnikov ne sme bati nobenih sankcij zaradi odločitev v konkretnem pravosodnem postopku. Toda, kako naj Marjanu Pogačniku verjamemo? Kar se mene tiče vanj nimam nobenega zaupanja. Marjana Pogačnika poznam od leta 1997. Takrat sem vodil kadrovsko službo notranjega ministrstva. Takratni notranji minister Mirko Bandelj si je zaželel, da ga postavi na vrh kriminalistične policije. Mene pa je zadolžil, da izpeljem kadrovske postopke za njegovo imenovanje. Marjan Pogačnik je postal šef slovenskih kriminalistov, brez da bi imel kakršnokoli kriminalistično izobrazbo. Verjetno prvi in upam zadnji v zgodovini naših kriminalistov. Toda to o njem še ne pove praktično nič. Leta 2000 smo v predalih kriminalistične službe našli okoli 1.500.000 nemških mark gotovine, uradno neznanega izvora. Toda jasno smo ugotovili, da gre za popolnoma nezakonito posedovanje te gotovine, ki naj bi izhajala iz kriminalnega dejanja kriminalistov, kar nismo mogli v popolnosti dokazati. Kakorkoli že, toda izjava sodnika Zvezdana Radonjiča, sodi v zgodovino našega pravosodja. V aktualnih pravosodnih in političnih razmerah pa kliče po ukrepanju iz Bruslja, kakršnega se je poslužila Evropska komisija v primeru Madžarske in Poljske. Argumentov za ukrepanje je še več, saj  gre v tem primeru za opozorilo iz notranjih sodniških vrst. Vsekakor pa besede sodnika Zvezdana Radonjića naravnost kličejo po ukrepanju vseh vrst s strani parlamentarne opozicije, točneje SDS in NSI. LEVICA in SNS, glede na glasovanja, nista opozicija. http://www.vinkogorenak.net

Več

Aktualno

pred 10 urami
22. april je svetovni dan zemlje
Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja ...
(0)
pred 1 dnevi
100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu
Trnje v kroni Jezusa predstavlja v svetem tednu za kristjane simbol združitve dveh ekstremov. Trnje, zarito v ...
(0)
pred 1 dnevi
Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti ...
Včeraj je bila Velikonočna sobota, ki je predhodnica ali priprava na nekaj, kar pravzaprav traja že nekaj časa. ...
(0)
pred 3 dnevi
Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, ...
Soboški škof dr. Peter Štumpf je v svoji velikonočni poslanci povzel besede duhovnika in narodnega ...
(0)
pred 3 dnevi
Po enoletni preiskavi policisti pridržali devet ...
Mariborski kriminalisti preiskujejo kazniva dejanja, ki so bila storjena v okviru mednarodne hudodelske združbe, katere ...
(0)
pred 3 dnevi
Odbor 2015 zahteva ustanovitev parlamentarne ...
Pred dnevi se je s primerom Kangler oziroma o nezakonito zamenjani odredbi za uporabo prisluhov, soočila tudi ...
(0)
pred 4 dnevi
Združene civilne iniciative Savinjske doline: ...
Finančna konstrukcija hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem ostaja še nejasna, z določitvijo roka za ...
(0)
pred 4 dnevi
VIDEO: Dr. Ludvik Toplak: Prave žrtve ideoloških ...
Praktično mimo oči javnosti, kajti dogodek se dominantnim medijem ni zdelo pospremiti z ustreznim poročanjem, se je v ...
(0)
pred 4 dnevi
Dr. Vinko Gorenak: Sodnik Zvezdan Radonjič je ...
Na moj rojstni dan, leta 2014 je bil umorjen direktor kemijskega inštituta Janko Jamnik. Osebno sem ga spoznal ...
(0)
pred 4 dnevi
VIDEO: Dr. Milan Zver: V tem mandatu sem več kot ...
Z današnjim dnem je po petih letih padel zastor tokratnega sklica Evropskega parlamenta. Še zadnjič smo ...
(0)
pred 4 dnevi
Lojze Peterle: V EU parlamentu smo bolnikom ...
Zadnji dan zadnjega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu v tem petletnem mandatu je potekalo ...
(0)
pred 5 dnevi
Celje: Portret genija-o Ivanu Cankarju kot ...
Včeraj, ob izteku lepega sončnega dne v Knežjem mestu - Celju, je bila predstavljena knjiga o Ivanu Cankarju kot bi ...
(0)