SI

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije

19.02.2019

preberi več

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor

19.02.2019

preberi več

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih

19.02.2019

preberi več

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?

19.02.2019

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor

19.02.2019

preberi več

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?

19.02.2019

preberi več

Poslanska skupina SDS: Vlada naj pojasni natančno časovnico in finančni načrt projekta drugi tir

17.02.2019

preberi več

Dr. Andreja Valič Zver: Tridesetletnica Slovenske demokratske stranke: Skozi puščavo in goščavo

16.02.2019

preberi več

Laško: 30 let Zbora za ustavo

16.02.2019

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Mag. Dejan Kaloh: Levičarjem predlagam, da naredijo preslikavo Molembeeka v Slovenijo, pa bežijo pred tem!

6.02.2019

preberi več

Dr. Ivan Štuhec: Globoka država bo obstajala vse dotlej, dokler ji bo na oblast uspevalo postaviti svoje marionete

31.01.2019

preberi več

Sreda v sredo z dr. Vinkom Gorenakom: Šarčeva vlada ne dela popolnoma nič!

23.01.2019

preberi več

Jelka Godec: Udbomafijska hobotnica v zdravstvu ima preveč lovk za eno preiskovalno komisijo, ki opravlja delo NPU, SDT..

16.01.2019

preberi več

Sreda v sredo: Branko Maček, predsednik nadškofijske Karitas Maribor

9.01.2019

preberi več

Sreda v Sredo - Alen Pavlec

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije

19.02.2019

preberi več

Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo udeležila slaba tretjina volivcev, največ bi jih volilo stranko SDS

17.02.2019

preberi več

VIDEO: Dr. Milan Zver: Antonio Tajani ostro zavrača obtožbe levičarskih medijev in politikov, da je fašist

14.02.2019

preberi več

Franc Bogovič: Konkretno za podeželje - 2,4 milijarde EUR sredstev EU za razvoj projekta Pametnih vasi!

14.02.2019

preberi več

Tajani se je nedvoumno opravičil in obsodil grozote fašizma, nacizma in komunizma

13.02.2019

preberi več

Zadnje Plenarno zasedanje 2018 - poročilo Patricija ...

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Dr. Andreja Valič Zver: Tridesetletnica Slovenske demokratske stranke: Skozi puščavo in goščavo

V tokratni kolumni bi rada spregovorila o bližajočem se jubileju Slovenske demokratske stranke, ki bo v naslednjih dneh slavila tridesetletnico svojega obstoja. Največja in najmočnejša stranka slovenske pomladi bo častitljivi jubilej pričakala v dobri kondiciji, s ponosnim pregledom svoje vloge v času oblikovanja in obstoja slovenske države, pa tudi s strokovno utemeljenimi vizijami demokratične slovenske prihodnosti. Pa vendar: vsem upravičeno ponosnim občutkom, ki človeka navdajajo, ko se ozre na prehojeno pot, sem se odločila za dodatek naslovu. “Skozi puščavo in goščavo”, morda bi se bilo še bolje spomniti rimskega reka “skozi trnje do zvezd”, a to so še precej premile besede, ki bi opisale velikokrat zmagovito, še večkrat pa z vsem hudim posuto prebijanje SDS skozi puščave in goščave slovenske tranzicijske sage. V izogib očitkom o plagiatorstvu naj vas ob tem naslovu spomnim na slavno knjigo poljskega Nobelovca Henrika Sienkiewicza, ki govori o smrtonosni poti dveh otrok skozi puščavo in goščavo in ki sem jo sama prejela od staršev za trinajsti rojstni dan. Spominjam se napetega branja in domišljijskega divjanja z glavnimi junaki izjemne zgodovinske pripovedi skozi neverjetne pustolovščine arabskega sveta, islamske nevarnosti in neusmiljenosti, pogum glavnega junaka, ki tudi za ceno smrti ne zataji svojega krščanstva in svoje poljske narodnosti. Knjiga ima srečen konec in človek bi si želel, da se tudi v vsakdanjem življenju dogajajo napete zgodbe s srečnim izidom. Vsekakor se lahko strinjamo, da se je zgodba Slovenske demokratske stranke začela v izjemno napetih časih razpada jugoslovanske države in brstenja slovenske politične pomladi. Socialdemokratska opcija, ki je morala v slovenskem prostoru zamreti s komunističnim prevzemom oblasti, je v osemdesetih letih ponovno oživljala. Predstavljala je močno in realno politično alternativo obstoječemu režimu, ki je s komunistično partijo in z njenimi transmisijskimi organizacijami obvladoval politično prizorišče. Socialdemokratske ideje so se krepile v času stavke v ljubljanski tovarni Litostroj leta 1987. Stavka je bila posledica drastičnega zmanjšanja delavskih plač in izjemno slabega gospodarskega položaja v državi. Brezposelnost je naraščala, iz dneva v dan pa se je krepilo tudi nezadovoljstvo. Decembra 1987 so litostrojski delavci zagrozili s splošno stavko, česar se je oblast najbolj bala in je želela na vse načine preprečiti nadaljnji potek dogajanja. Stavkovni odbor s Francetom Tomšičem na čelu je 9. decembra 1987 v Cankarjevem domu ustanovil prvi neodvisni sindikat na Slovenskem po drugi svetovni vojni, 15. decembra 1987  je bilo na zboru delavcev v tovarni Litostroj z volitvami v sindikalne organe uveljavljeno načelo sindikalnega pluralizma. France Tomšič je zboru delavcev predlagal tudi ustanovitev Iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije, ki bo delovala paralelno in enakopravno z Zvezo komunistov Slovenije. Ustanovitve neodvisnega sindikalnega in socialdemokratskega gibanja se je tedanji režim najbolj bal, predvsem iz strateških razlogov. Delavci bi lahko zahteve, ki so izhajale iz neznosnih socialnih razmer, združili s političnimi, legitimnost vladajoče partije pa bi bila ogrožena. Za predsednika Iniciativnega odbora je France Tomšič predlagal Franceta Bučarja, vendar je ta ponujeno funkcijo zavrnil. Idejo o ustanovitvi stranke sta načeloma podprla Rudi Šeligo in Veno Taufer iz Društva slovenskih pisateljev, izmed medijev pa le Mladina in Radio Študent. Svojo podporo je bodočim ustanoviteljem socialdemokratske zveze izrazila večina članov stavkovnega odbora železničarjev, ki so stavkali konec decembra 1988, 31. januarja 1989 pa na Železniškem gospodarstvu Ljubljana ustanovili svoj neodvisni Sindikat strojnega osebja Slovenije in Istre. Predsednik sindikata je postal Slavko Kmetič. Zaradi domnevne “zasedenosti” Cankarjevega doma sredi decembra 1988 je bila ustanovitev SDZS prestavljena za skoraj dva meseca. Socialdemokratska zveza Slovenije je bila tako ustanovljena 16. februarja 1989 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na ustanovnem zasedanju je bilo navzočih najmanj 1400 ljudi. V pripravljalnem obdobju je Iniciativni odbor, ki so ga sestavljali France Tomšič, Matjaž Šinkovec, Katja Boh, Andrej Magajna, Uroš Šušterič, Slavko Sušec in mnogi zunanji sodelavci oblikoval programsko izjavo SDZS, ki je bila objavljena januarja 1989. V programski izjavi so zahtevali suvereno slovensko državo, reformo političnega sistema, demokratični volilni sistem in parlamentarno demokracijo, svobodo in pravice posameznika, svobodo političnega združevanja, svobodo govora in tiska, ponovno uveljavitev dela, tržnega gospodarstva, sodoben razvoj kmetijstva, ukinitev zemljiškega maksimuma, samostojnost Slovenije pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike, avtonomijo sindikata, članstvo v Evropski skupnosti, odprte meje, podreditev vojske demokratično izvoljenim oblastem. Posebej pomemben se je pobudnikom SDZS zdel proces nastajanja nove ustave, ki naj bi bila sprejeta z referendumom in ki so jo razumeli kot predpogoj za spremembe politične klime v državi. Pobudniki ustanovitve Socialdemokratske zveze niso želeli vstopiti v Socialistično zvezo delovnega ljudstva in delovati pod njenim okriljem, vendar pa so zaradi številnih pritiskov vladajoče partijske nomenklature formalno morali pristati na tovrstne zahteve. Ustanovni zbor SDZS je podpisano izjavo zavrnil in se odločil za pristop k SZDL, ko se bo o tem odločilo celotno članstvo SDZS. Mimogrede, mnogi plakati, ki so vabili na ustanovni zbor socialdemokratov, so bili uničeni, organizatorji klicani na zasliševanja ter na različne načine ustrahovani, ustanovitev SDZS pa je bila v medijih večinoma zamolčana. Na ustanovnem zboru SDZS je uvodni govor Franceta Tomšiča obravnaval zgodovinski razvoj socialdemokracije in vizijo nadaljnjega razvoja, Jože Pučnik, ki se konec osemdesetih vračal iz izgnanstva nazaj v slovenski prostor, pa je v svojem referatu govoril o političnem pluralizmu ter nujnosti svobodnih in demokratičnih volitev. V predsedstvo zveze so bili izvoljeni France Tomšič, Andrej Magajna, Brane Gradišnik, Vitodrag Pukl, Boro Terčelj, Katja Boh, Matjaž Šinkovec in Slavko Sušec. France Tomšič je bil na prvi seji predsedstva v začetku marca 1989 izvoljen za predsednika stranke, podpredsednika pa sta postala Katja Boh in Andrej Magajna. Podobno kot Slovenska demokratična zveza je torej tudi SDZS v času svojega nastajanja in ob ustanovitvi naletela na izrazito odklonilen sprejem, še zlasti v medijskem prostoru. Časopis Delo je tako na primer 23. februarja 1989 na svoji drugi strani z velikimi črkami sporočal, da “z nikomer ne bomo delili oblasti”. V članku s tem naslovom je predsednik ZZB NOV Jugoslavije izražal zaskrbljenost ob obnavljanju strankarstva in grozeče  dodal, da je “prepričan, da se slovenski narod in njegovi borci ne zavedajo, kaj pomeni ustanovitev socialdemokratske stranke in kam to pelje”. Zgodba ustanavljanja Slovenske demokratske stranke je torej zgodba Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske zveze pred tridesetimi leti, zgodba pogumnih posameznikov v času, ko se je zdelo, da bodo komunistične ideje z vsemi svojimi strašnimi posledicami za vedno pokopane. A zgodilo se je drugače. Nevarnostim komunističnih puščav in goščav še zdaleč ni videti konca. Po tridesetih letih se znova in znova vračajo v takih in drugačnih preoblekah. A zato niso nič manj smrtonosne. Člani Slovenske demokratske stranke se tega zavedamo in z zavezanostjo našim ustanovnim vrednotam pričujemo o drugačnem – človeka vrednejšem smislu bivanja – ki nas krepi v našem vztrajanju in naši poti “skozi puščavo in goščavo”. Dr. Andreja Valič Zver Izvirno objavljeno: http://nova24tv.si

Več

Dr. Stane Granda: Sendvič

Pred kratkim je kot poslanec odstopil poslanec stranke predsednika vlade, ki je ukradel v trgovini sendvič. Pri dejanju ga niso zalotili, ampak je to sam povedal na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Kraja je res kraja in je sama na sebi zavrženo dejanje, toda mož je z njo protestiral zoper nemarnost v trgovini. Bolj kot resnično krajo, to dejanje lahko označimo za ponesrečeno šalo. To lahko trdimo toliko bolj, ker ob tolikšni kraji nekdanjega državnega/družbenega premoženja, bančni luknji…, kapital se sedaj kot »tuji«  vrača domov, se nikomur nič ne zgodi. Pa so javno v parlamentu povedana njihove imena. Poceni kupujejo nekdanja svoja podjetja, ki so jih v bistvu dvakrat obkradli. Nič se jim ne zgodi. Ni pomembno če kradeš, važno je, ali kradeš malo ali veliko. Veliki tatovi niso ogroženi. Kot nekdaj, ko ni bilo kraje, ampak samo »nedovoljena odtujitev« Včasih smo imeli tajni uradni list. Sedaj imamo lex specialis, ki v bistvu ustvarja iste cilje: T-6, drugi tir, Magna, pričakujemo lahko še karavanški predor ali kaj podobnega. Sodbe ustavnega sodišča, kadar gre za katoličane, niso izvršljive. Če bi šlo za inštitucije istospolno usmerjenih, bi kar tekmovali, kdo jim bo podaril več denarja. V Sloveniji pravna država stopa na plan. Začelo se je sojenje Andreju Šiški. Ker je ogrožal slovensko državo, ker se je gozdu približal s sekiricami, ker je ustanavljal deželo Štajersko, ki obstaja že od visokega srednjega veka, ker so prenašali neko plastiko. V Sloveniji bodo v kratkem zaradi šiške sprejeli zakon o zaščiti države. Starojugoslovanski bo v primerjavi z njim pravljica za lahko noč otrokom. Prvi korak bo pravna okrepitev varnostnih služb. Predlagamo še določanje kraja prisilnih bivališč, interniranje nezaželenih kritikov razmer – državljanu K menda že krojijo ustrezno uniformo. Najbolje pa bi bilo, da bi nameravani otok pred Izolo spremenili v slovenski Goli otok. Tistim, ki korakajo po slovenski zemlji z pravim orožjem, ki posredno grozijo tistim, ki vidijo preteklost takšna, kot je bila, ki zanikajo demokratične spremembe kot temelj slovenske države, ki nastopajo proti parlamentarizmu, se ne zgodi nič. Še več, njihove kritike razglašajo za revizioniste. Kot, da ne bi vedeli, kaj to za »nekdanje« pomeni. Slovenija, carstvo svobode! Italija znova sega po slovenskem ozemlju. Šele sedaj vidimo, kako je pomembno , da obstajajo Jankovićeva, Židanova in druge nešiškove varde. Ni problem, da je nekdo sveto zemljo bazoviških žrtev onečastil z fojbo. Ni problem, da so znamenito Bazoviško, ob kateri nam je trepetalo srce, ponaredili v Vstala Primorska.. Problem niso fojbe, problem je govorjenje o njih. Kot nekdaj o povojnih pobojih. V Sloveniji zgodovinska resnica zmaguje! Kje si, kam si odšla osamosvojena demokratična Slovenija?  

Več

Zablode slovenske diplomacije, ko ves državni vrh gosti nezakonito izvoljenega predsednika Sobranja

Diplomacija pa takšna, bi rekli, Parlamentarni predsednik Dejan Židan pa se rokuje z  nezakonito izvoljenim predsednikom Makedonskega parlamenta(Sobranie) Talatom  Xhaferijem, ki se mudi na uradnem obisku v Sloveniji. Z vsemi »častmi« ga sprejemajo samo države in diplomacije, ki sodijo v četrto diplomatsko ligo, v kateri si Slovenija tako »srčno« želi biti glavna. Glavna v ligi, v kateri nočejo biti nekdanje neuvrščene ali pa bog ne daj, države iz nekdanjega vzhodnega bloka. Slovenska država  in njena diplomacija sta zelo radi v slepem diplomatskem »črevu«,  ki je nepomemben in škodljiv, posebej ko vemo,  kako bi bila rada  sočasno tudi evropska. Kako evropska, ko pa je prežeta z  odsluženimi jugoslovanskimi kadri, ki še vedno vedrijo na Mladiki. Zato ne presenečajo  napačne diplomatske odločitve in povsem zgrešeni  zunanjepolitični cilji (Marakeš, Venezuela, Rusija, ZDA). In takšna Slovenija želi igrati pomembno vlogo  na Balkanu, v odnosu do Evrope, katere del smo,  pa smo diplomatsko zaostali, brezdušni, dezorientirani. Tako  Dejan Židan, kot uradni sogovornik Xhaferija, pa tudi predsednik države Borut  Pahor, poudarjata  da sporazum vrača dragoceno upanje, da je mogoče s političnim pogumom, medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem in z vztrajnim dialogom rešiti še tako težka vprašanja, ki bremenijo države jugovzhodne Evrope. Pahor je med  drugim dejal, »da je dogovor izjemno pomemben tudi v luči mirnega reševanja sporov, ki pripelje do stabilnosti, varnosti in blaginje ljudi.« Ne, ni tako! Tale dogovor prinaša  nova razdvajanja. Dogovor in implementacija taistega, ne glede na vse hvale, ki prihajajo iz Zahoda, bodo dolgoročno prinesle nepopisno škodo za vse vpletene, razen za aktualne politične »kontaminirance«  v oblike Zorana Zaeva, Alexisa Tziprasa ter garnitur podpornikov in poltronov, od obeh predsednikov vlad, Makedonije in Grčije. V Makedoniji ne bo miru. Po tihem se že dogaja proces libanonizacije političnega življenja v Makedoniji. To pa je najmanj, kar si državljani, navadni in preprosti želijo. In naša ljuba Slovenija ter njen diplomatski menedžment  z nekaterimi diplomatskimi »Einsteini« v podobi nekdanjega zunanjega ministra Karla Erjavca ter dr. Mira Cerarja, teoretično omnipotentnega praktično diplomatsko indolentnega in impotentnega, krojita ali sta krojila diplomacijo Slovenije. Svoje ne znata, drugim upanje dajeta v napačno smer. Pravijo, da  podpirajo spoštovanje  vladavine prava, podpirajo pa  odločitve, ki producirajo vladavino kaosa.  V primeru Makedonije zagotovo. Non pasaran, ne bo šlo dragi podporniki napačnih tujih  odločitev. Neregularno in protipravno ni nikoli zgodba s srečnim koncem in dolgim življenjem! Vane K. Tegov

Več

Križarska vojna levice proti krščanstvu le del težnje po uvedbi totalitarizma

Križarska vojna levice proti krščanstvu je motivirana s težnjo po totalitarizmu, je v svojem komentarju (https://narod.hr/) zapisal hrvaški publicist Marcel Holjevac. In kaj imajo levičarji proti cerkvi? Oprijemljivega praktično nič! Sveta vojna levice proti Kristusovi cerkvi, prvenstveno proti katoliški cerkvi, redkeje proti protestantski, praktično nikoli proti pravoslavni, absolutno pa nikoli proti islamu, budizmu in hinduizmu in drugim religijam, se v hrvaških  razmerah, dodajmo da je podobno tudi v Sloveniji, najpogosteje manifestira z zavračanjem dialoga s Svetim sedežem, izganjanjem verouka iz hrvaških šol, v Sloveniji pa predvsem z zahtevo po ukinitvi financiranja obveznih programov v zasebnih šolah. Zato ne preseneča, da pod pritiskom Mesčeve Levice vlada Marjana Šarca išče vse možne obvode, da ne uresniči že nekaj let stare sklepe Ustavnega sodišča. Še več, levičarski šestorček, pet vladnih strank Marjana Šarca in Mesčeva Levica so v Državnem zboru z aroganco, ki so jo sposobni le levičarji, zavrnili ustavno obtožbo, ki jo je  zoper Marjana Šarca zaradi neupoštevanja razsodbe ustavnega sodišča vložila SDS. Menda naj bi si politični akterji različno razlagali odločitev sodnikov. Nekateri so prepričani, da je ustavno sodišče naročilo 100-odstotno financiranje celotnega javnega programa, spet drugi pa menijo, da so mogoče tudi druge rešitve. Če bi obveljala volja Mesčeve Levice in Židanove SD, bi zasebne šole ostale brez sredstev za financiranje javnega programa. Ta ista levica, naj bo na Hrvaškem ali pa v Sloveniji, bi na ves glas vreščala obtožbe o »fašistih in domobrancih,« ko jih nekdo spomni na židovsko premoženje, ki so jim ga odvzele komunistične oblasti in jim še do današnjega dne ni bilo vrnjeno. Še celo Židanovi SD reformirani komunisti »kraljujejo« v židovski družini odvzeti vili, na spominskih slovenostih o holovkastu »nabijajo« proti fašizmu in nacizmu, čeprav so prav v času Stalinovega komunizma likvidirali največ Židov. Marcel Holjevac skuša najti odgovor, zakaj levica na zahodu tako sovraži krščanstvo oziroma katoliško veroizpoved. Odgovor je preprost, dodaja Holjevac. Cerkev je s svojim moralnim naukom prevelika ovira za vzpostavitev totalitarne države. Sovjetska zveza je pred 101. letom nastala kot proti religijska država, ki naj bi na temeljih marksizma in leninizma svetu ponudila to, kar je krščanstvo ponudilo Rimu: socialno pravičnost, brezplačno zdravstvo, šolstvo za vse in enakost pred zakonom. V resnici pa je Sovjetska zveza postala pravo nasprotje. Prinesla je smrt in bedo milijonom, krivice v imenu pravičnosti, ki jih civiliziran svet ne pomni. Reprizo tega lahko v manjšem obsegu spremljamo v Venezueli. Podobno kot komunistični režim v Sovjetski zvezi je imela do krščanstva podoben odnos tudi nacistična Nemčija. Tako za naciste, kot novodobne levičarje je bilo krščanstvo le podaljšana roka židovstva. Zakaj komunisti, nacisti, novodobna levica in tako imenovani liberali ne pustijo katoliške cerkve pri miru, se sprašuje Marcel Holjevac. Odgovor je v dejstvu, da je moralni kodeks cerkve branik družbe pred totalitarizmi, ki zagotavlja dostojanstvo vsakemu posamezniku, od otroko do ostarele osebe. Vprašanje abortusov in evtanazije, ki tudi v Sloveniji doživlja vse ostrejši diskurz, je že zdavnaj razrešil Hipokrat, ki je v prisegi jasno zapisal prepoved abortusov in evtanazije. To je znova skregano s filozofijo levičarstva, ki želi kontrolirati vse družbene institucije, konec koncev pa tudi vsakega posameznika. Pri tem pa ji je najbolj moteča katoliška cerkev, kajti njen nauk in vrednote so vpete v evropsko civilizacijo, pa tudi za padec komunizma ima največ zaslug prav Katoliška cerkev. Začelo se je na Poljskem z množičnimi protesti zaradi uboja katoliškega duhovnika Popieluszka, končalo pa z rušenjem berlinskega zidu. Komentar Marcela Holjevca si lahko v izvirniku preberete na priloženi povezavi (https://t.co/KkUUuNjqQ2)

Več

Opomin ob 100 letnici, Prekmurje kot Kučanova rdeča pokrajina!?

Pred 100 leti (1919) proti koncu marca, ko se že potekala mirovna pogajanja, je Vilmoš Tkalec (bil je organist v Črenšovcih) dobil idejo, da je v Slovenski krajini (sedanje Prekmurje s Porabjem) potrebno, enako kot takrat v Madžarski (21. marec 1919), ustanoviti režim diktature proletariata in kmetov, torej sovjetsko (tanač) republiko. Do "vökričanja" (razglasitev Prekmurske republike) rdeče boljševistične republike je prišlo nekaj kasneje. Takrat, ko se je Tkalcu že zasvitalo, da bo režim pod vodstvom Bele Kuna propadel. Prav mu je prišla prav Kleklova ideja avtonomije, kateri je Slovensko ljudstvo v Slovenski krajini bilo naklonjeno. Konec julija 1919 je tako, po vojaškem porazu sovjetske oblasti na Madžarskem, s strani Romunije ideja sovjetske republike propadla, enako je že prej ugasnila rdeča Prekmurska republika. Če nas zgodovina kaj uči je predvsem to, da se ljudje iz nje nismo nič naučili. Poučno je opazovati dogajanje v Prekmurju in Prlekiji po 100 letih. A srhljivo je vleči vzporednice med takratnimi in sedanjimi dogodki. Ti sledijo točno določenemu vzorcu. Ljudje namreč nismo tako nepredvidljivi, kot se zdi na prvi pogled. Prekmurje je zaradi svoje majhnosti vedno dober poligon za eksperimentiranje (Židan: "Naša koalicijska pogodba je družbeni eksperiment"). Ob lanskoletni kar solidni zmagi novodobnih boljševikov (Levice) in ostarelih idejnih trockistov (koalicijska peterica) je Kučanov center za implementacijo marksističnih idej za eksperiment izbral ravno Prekmurje. Poleg na novo očiščenega Leninovega emblema z zvezdo in brutalistične betonske ploščadi pred luteransko cerkvijo si je miselni ešalon kučanistov omislil, po svojem boljševističnem vzorniku Tkalcu, PRVO RDEČO REGIJO v Sloveniji. Tako za svoje dobro in lagodno preživetje. Županska sestava v regiji (27 županov) po zadnjih lokalnih volitvah, kljub briljantni zmagi SDja v mestni občini Murska Sobota, za uresničitev nekaterih velikopoteznih načrtov Kučanovih izvajalcev ni ugodna. Desni breg reke Mure od Apač naprej je tako postal dokaj neprijeten in samosvoj sogovornik na "Svetu regije". Enako je še z nekaterimi drugimi. V Lendavi je tako zmagal kandidat s podporo Orbana in Janše. Retorika Židana in Jevška proti SDS-u je znana. Z SDS "ekstremisti" se po lastni definiciji Židan ne pogovarja (Židan: "Židan je pripravljen sodelovati z vsemi, razen z 'radikalno desnico' Janše in SDS"). Kučan reinkarnira 133. člen KZ SFRJ in gosti španske socialistične pučiste. Enako je  svoje prepričanje o SDS članih kot "ljudeh prepira, razdora in sejanja strahu" v svojem povolilnem pamfletu okarakteriziral Jevšek (Jevšek: "V Soboti je bil boj dveh politik"). Po instalaciji Židana za prvaka SD je Kučan s svojim ešalonom mislecev vsakodnevno vpet v delo SD. Jevšek tako mora, pod krinko "sestankov ob pripravi na 100 letnico", skoraj tedensko gostiti predsednika odbora Milana Kučana. Iz "delavnice" pri Jevšku, pod senco Lenina tako prihajajo ideje, ki jih SD s pomočjo svojega podmladka, generala Ladislava Lipiča, "kulturnic" tipa Lara Jankovič in Svetlana Makarovič in SD poslanke Fajonove, udejanjajo v našem in evropskem prostoru. Ob slovenskem kulturnem prazniku je rdeča oblast v MUrski Soboti gostila Svetlano Makarovič.Ob 100 letnici prav pomenljivo, kajti omenjena oseba je pred leti izjavila:So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost!" Za sveto pismo pa izjavila, da gre "za sranje od sranja!" S tem, ko jo je Jevškova rdeča oblast povabila v Mursko Soboto, potrjuje njen odnos do katoliške cerkve in do katoliških razumnikov, ki so odločilno vplivali na razpoloženje prekmurskega človeka pred 100 leti. In osebi, ki je  "jebala pas mater"  Slovencem, Sobočanci žal niso obrnili hrbet! Tudi to je dokazu, kako se skuša iz dogajanj ob 100 letnici izriniti soboško škofijo in škofa dr. Petra Štumpfa. Nekaj pa jih je tudi lokalnih. Ena takih je ideja, ki jo je "uradno" dal v eter župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar. Po tej ideji naj bi Pomurje postalo prva pokrajina v Sloveniji. »Dobro bi bilo spraviti vse pod eno streho in to je pokrajina Pomurje.«, pravi. Kot že v navadi, če kaj reče nekdo blizu Kučana, je to urednikom režimskih medijev kot ukaz in vrstijo se udinjanja. Več kot očitno je, da trenutni institucionalni okvir, ki ga predstavlja "Svet regije", ne zadostuje murskosoboški rdeči gospodi za preglasitev morebitnih dvomljivcev pri potrditvi vseh s strani razvajene SD mladeži (Đurov, Perhavec,..) želenih projektov. Ne gre jim pri zrušitvi Pomurskih lekarn, NI jim uspelo kupiti regionalni radio... Ljutomerska županja NE pristane na enormno povišanje položnic za svoje občane. NI jim uspelo zrušiti neposlušnega murskosoboškega škofa preko Dejana Karbe (spomnimo, Dejan Karba je bil s strani in osebnim obiskom Židana promoviran za protikandidata pri zadnjih lokalnih volitvah, samo da bi Jevšek in Kučan dobila trdnejšo koalicjo Kučanu podložnih županov). Skoraj leto dni je tega, kar so se na pročeljih zgradb v Murski Soboti pojavili ti grafiti. Še vedno so tu. Le kaj bi se zgodilo z njimi, če bi na njih pisalo "SVI PROTI KUČANU ali SVI PROTI ŽIDANU ali SVI PROTI JEVŠKU?! V trenutku bi jih morali komunalci odstraniti!!!  Predlog za ustanovitev prve slovenske pokrajine je tako SDju, preko nove nedefinirane institucionalne oblike, predvsem poskus discipliniranja neposlušnih županov pri "skupnih" projektih. Vzorčni primer takega delovanje je CEROP, ta je samovoljno s pomočjo SDja namesto v reševanje nakopičene embalaže višek denarja mirno vložil v izgradnjo stanovanj v Murski Soboti in s tem omogočil plenjenje murskosoboški družinski SD (Goran Miloševič...) in njegovemu žlahtniku, direktorju CEROP-a Francu Cipotu. Posledično bomo dobili večje položnice. Seveda Marjan Kardinar ni povedal, kdo bi delil denar v novi pokrajini, ker je to za njega itak samoumevno. Tako kot za Tkalca pred 100 leti. V opomin: Bela Kuhn je bil v Moskvi 1938 v t.i. velikem čiščenju obtožen protirevolucionarnega delovanja in usmrčen. Leta 1948 je Tito po svojem vzoru Stalinu v t.i. dachavskih procesih na enak način obsojal svoje sotovariše. Vilmoš Tkalec je pobegnil z večjo vsoto denarja, vsaj tako so leta 1919 poročale rdeče Novine.

Več

Napuh, pobalinska odsotnost politične kulture ali, kako se Arsenovič dela norca iz Kanglerja

Danes je župan mestne občine Maribor Saša Arsenovič sklical tiskovno konferenco na kateri je klavrno, z veliko nenavadnih besednih zvez, napovedal dogajanje na drugi seji mestnega sveta, ki bo prihodnji teden potekala v dvorani generala Maistra, v Mariboru. Po tem, ko je Arsenovič razdelil sedeže v nadzornem svetu, tudi najmanjšim strankam v mestnem svetu je natrosil drobtinice in pri tem v celoti izpustil drugo najmočneje zastopano stranko, listo Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije, je na današnji tiskovni konferenci s prezirajočim posmehom gospe Cekičeve povedal, da je Kanglerju ponudil dodatno predsedniško mesto v odboru za kmetijstvo za katerega Arsenovič misli, da ga razumejo in obvladajo. Ob tem izrečenem stavku se je gospa Cekičeva pričela osladno in primitivno posmehovati, s čimer je pokazala splošno stališče skupine, kateri pripada, kar se odnosa do druge največje stranke v mestnem svetu in do kmetovalcev tiče. Takšnega obnašanja bi se morala Arsenovičeva ekipa vzdržati v javnosti in se zavedati, da s tem ne le škoduje svojemu osebnemu ugledu, škoduje tudi ugledu mestne občine Maribor in ljudi, ki v njem bivajo, ustvarjajo in delajo. Ob tem se tudi Franc Kangler v svojem nagovoru, ki ga je objavil na družbenem omrežju Fracbook, kako je mogoče, da je Arsenovič tako zelo spremenil svoje obnašanje. Na predvolilnih soočenjih je namreč Arsenovič, tako Kangler, da je povezovalen in da je kompromisen človek, sedaj pa kaže popolnoma drugačno, predvsem izključevalno sliko. Prav tako je Kangler zaskrbljen nad sestavo nadzornega sveta MO Maribor, kjer Nova ljudska stranka nima niti enega svojega predstavnika, kljub temu, da je druga največja stranka v mestnem svetu. Posebej v oči bode, da Arsenovič svetnikov NLS ne obravnava enakovredno ostalim svetnikom. Zadnje dni pa v oči bodejo naslovi naših novinarskih kolegov, kjer obravnavajo morebitni podžupanji. Naj spomnimo, da bi Arsenovič želel imeti kar štiri (4) podžupane. Celo njegov najzvestejši medij Večer, je v naslovu zapisal: Arsenovič bi imel kar štiri podžupane. Tako so nakazali, da tudi sami, v svoji medijski hiši opažajo nesmisle svojega kandidata. No, nadaljujemo z imeni dveh potencialnih kandidatk za tretjo in četrto podžupanjo (MOM lahko ima po statutu največ tri podžupane, četrtega bi moral potrditi s spremembo statuta). Kot navaja e-maribor sta to dve v rdečih številkah, Alenka Iskra in Cerarjeva Helena Kujundžić Lukaček. Povzemamo pisanje portala e-maribor.si: Alenka Iskra je nekdanja direktorica Term Maribor, ki so kasneje prešle v ruske roke, in bivša direktorica Rimskih term, ki so končale v stečaju, zdaj pa vodi zadrugo Kooperativa DAME, z.o.o., so.p. Med župansko volilno kampanjo naj bi se Iskra ves čas hvalila s podjetništvom (njena stranka SD med volilno kampanjo sicer nikoli ni javno podprla Arsenoviča, je pa to osebno storila Alenka Iskra), toda podatki iz javno dostopnih poslovnih baz nam kažejo precej drugačno sliko. Njena zadruga naj bi bila prezadolžena, vsa leta doslej “tolče” precejšnjo izgubo, denar pa črpa predvsem iz proračunskih virov. vir: požareport Helena Kujundžić Lukaček, pa je ženska, ki so jo ponujali tudi bivšemu županu Fištravcu. Očitno zelo sposobna ženska za podžupanjo. A je tudi ta, potencialna podžupanja, ki naj bi bila prisesana na župana Arsenoviča, do novembra lani imela svoj s. p. H.A.N.D. – za izobraževanje ter psihološko in finančno svetovanje, toda – tudi ona – naj bi končala v rdečih številkah. vir: Požareport Ob vsem napisanem lahko z povsem mirno vestjo sklepamo, da gre za reševanje vojaka »Ryana«. SD in SMC morata namreč poskrbeti za svoje ljudi, pa če tudi zato padajo trupla in glave ostalih. Pri podpori in reševanju svojih zvestih sledilcev sredstva niso pomembna. Kam so izginila samohvalna zagotovila Arsenoviča, da je povezovalen in da si želi sodelovanja z vsemi akterji mestne politike, je samo še prazno vprašanje. Sedaj je na vrsti županov posmeh opoziciji in morebiti celo podtikanje polen, zaradi neuspehov županove ekipe, ki želi kot prva na svetu pod »streho« spravit kar celo strugo reke, ki teče skozi mesto. Ker imajo preveč denarja bodo to naredili kar z mostovi, da bosta bregova še bolje povezana. Zaznate kaj sarkazma v tem? Komentarju Franca Kanglerja o dogajanjih v mariborski mestni hiši lahko prisluhnete na tej povezavi: (https://www.facebook.com/franc.kangler/videos/333938140550100/) Jure Žnidarič

Več

Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in Junckerju, ker podpirata nezakonite migracije

19.02.2019

preberi več

Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef kriminalistov Munda, policist, ki ga je ustavil, škodi ugledu PU Maribor

19.02.2019

preberi več

Dva obraza Slovenije v ameriških medijih

19.02.2019

preberi več

Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden disciplinski postopek?

19.02.2019

preberi več

Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo udeležila slaba tretjina volivcev, največ bi jih volilo stranko SDS

17.02.2019

preberi več

Pogovorni večer z dr. Ivanom Štuhecem, avtorjem knjige Slovenija brez Patrie in Zvonov

Več

Mag. Dejan Kaloh: Levičarjem predlagam, da naredijo preslikavo Molembeeka v Slovenijo, pa bežijo pred tem!

Mag. Dejan Kaloh je sicer šele prvi mandat poslanec v slovenskem hramu demokracije, v Državnem zboru. Na lanskih junijskih parlamentarnih volitvah je bil na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen v Mariboru, prvi poslanec SDS v "rdečem" Mariboru! Prvo leto prvega mandata pa ne pomeni, da  Dejan Kaloh nima za seboj že izdatne politične kilometrine. Bil je strokovni  sodelavec poslanske skupine SDS, bil je del strokovne skupine, ki je sodelovala pri delu parlamentarne preiskovalke dr. Anžeta Logarja o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri "kopanju" bančne luknje. V pogovoru z voditeljem Borisom Cipotom sta odstrla številna aktualna vprašanja in probleme, ki jih doživlja dežela na sončni strani Alp pod vladavino levičarskega petorčka premiera Marjana Šarca. Marakeška deklaracija oziroma globalni sporazum o migracijah je že en vroč kostanj, ki se ga vladajoči ne upajo ponuditi slovenskim volivcem v referendumsko presojo. Dejan Kaloh je bil izredno kritičen do katastrofalnih razmer v pravosodju, ko je sodniško napredovanje povezano s kršitvami temeljnih človekovih pravic (primer primer Žiurovnik/Kangler), ko sodni svet za podpredsednika Vrhovnega sodišča postavi moralno tako sporno osebo kot je sodnik Đorđevič, ko se generalni državni tožilec Kozina spogleduje s prekucniškimi idejami Levice...Seveda v pogovoru je beseda stekla tudi o škandalozni preiskovalki, na čelu katere je rezervno/rezervni poslanec Mödendorfer, ki se že nekaj časa trudi "kriminalizirati" posojilo, ki ga je najela SDS, kot vrag križa pa se izogiba spornemu financiranju levičarskih političnih strank, ki so na oblasti. Na koncu se je kot Mariborčan Dejan Kaloh zavezal, da bo kot poslanec v DZ storil vse za to, da bo Maribor in širša bazen Podravja deležen ustrezne pomoči države.

Več

Dr. Ivan Štuhec: Globoka država bo obstajala vse dotlej, dokler ji bo na oblast uspevalo postaviti svoje marionete

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik moralni teolog dr. Ivan Štuhec, ki se je pred kratkim upokojil. Med drugim sva govorila o tem, kako levičarska oblastna koalicija na čelu s predsednikom vlade Marjanom Šarcem brijejo norca iz Ustavnega sodišča v zvezi s financiranjem obveznih programov v zasebnih šolah. Dokaz torkovo dogajanje v Državnem zboru, ko je koalicijski glasovalni stroj vehementno zavrnil ustavno obtožbo zoper Marjana Šarca, dokaz gre iskati v napovedi šolskega ministra Pikala, da bo pripravil spremembo šolske zakonodaje, s katero bo država uvedla še bolj diskriminatorni odnos do zasebnih šol, ki jih upravlja cerkev. VIDEO:

Več

Sreda v sredo z dr. Vinkom Gorenakom: Šarčeva vlada ne dela popolnoma nič!

Dr. Vinko Gorenak, nekdanji poslanec SDS v DZ in minister v drugi vladi Janeza Janše, je že nekaj mesecev v pokoju. Pokojninski status pa še ne pomeni, da se je dr. Vinko Gorenak tudi politično in družbeno upokojil. Z zapisi na svlojem blogu http://www.vinkogorenak.net/ pronicljivo, predvsem pa nadvse kritično slovensko javnost opozarja na anomalije in stranpoti levičarskih oblastnikov na čelu s premiejem Marjanom Šarcem. Že res, da po televiziji spremlja prenose sej Državnega zbora, vendar ga velikokrat zagrabi, da preklopi na drug kanal, ker nastopi nekaterih poslancev oblastne koalicije pač niso za prežvečit. "Včasih si celo zamišljam, kako bi jaz odreagiral, če bi še sedel v poslanskih klopeh." Zdaj skuša skozi pisanja na svojem blogu povedati tisto, kar zdaj ne more povedati v DZ oziroma to, kar bi morala javnost izvedeti. Zelo piker je bil v oceni stotih dni vladanja Marjana Šarca. "Najprej se je treba vprašati, kaj so pa sploh naredili?! V začetku decembra sem naredil neko analizo, koliko točk dnevnega reda je bilo v parlkamentu, kaj je predlagala vlada in kaj opozicija. In če odštejete ustanovno sejo ter zaslišanja ministrov, boste ugotovili, da je bilo kar 80% točk dnevnega reda, ki jih je predlagala opozicija. Odgovor je torej na dlani, vlada ne dela popolnoma nič!" Več v videu Sreda v sredo: 

Več

Dr. Milan Zver z odločnim protestom zavrnil poročilo o stanju človekovih pravic v EU za leto 2017

Ob koncu prvega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v francoskem Strasbourgu je v Evropskem utripu v pogovoru preko skypa najpomebnejše vsebine predstavil evropski poslanec in vodja slovenske delegacije pri EPP dr. Milan Zver.  Ena od ključnih razprav se je odvijala okoli brexita, pri katerem je premierka Theresa May v britanskem parlamentu prejela krepko zaušnico, ko je pri poslancih iskala podporo za dogovor o izstopu iz EU. Tudi druga tema je bila vroća, dotikala se je poročila o stanju človekovih pravic v EU za leto 2017, do katerega je dr.Milan Zver zavzel povsem odklonilno stališče. Te dni je bilo govora tudi o projektu Erasmus + in novi finančni perspektivi EU, pri čemer je pred dr.Milanom Zverom kot poroičevalcem EU parlamenta še nekaj pomembnih srečanj. Včeraj se je srečal tudi z madžarskim EU komisarjem Navračičem. V razpravi je dr.Milan Zver obsodil tudi namero EU komisije, da uvede tako imenovani princip mehanizma »rule of law«  o pravni državi, s katerim želi Evropska komisija  z odvzemom kohezijskih sredstev »disciplinirati« nekatere države, med njimi Madžarsko in Poljsko. Na koncu skyp pogovora se je dr. Milan Zver dotaknil tudi evropskih volitev, ki bodo v Sloveniji 26. maja.

Več

Jelka Godec: Udbomafijska hobotnica v zdravstvu ima preveč lovk za eno preiskovalno komisijo, ki opravlja delo NPU, SDT..

V tokratni oddaji Sreda v sredo je sogovornica poslanka SDS v DZ Jelka Godec. Z voditeljem Borisom Cipotom sta govorila o omrežju/hobotnici globoke države, ki obvladuje sektor zdravstva. Za primer sta odstrla dogajanja z dr. Markom Nočem, ko je čez noč ostal brez sredstev za raziskovalno dejavnost, za katere je kandidiral na ARRS. Dr. Noč je aktivno sodeloval pri preiskovalni komisiji Jelke Godec o preplačanih žičnih opornicah. Zaradi tega so  cene žilnih opornic na javnih razpisih strmoglavo padle. Vse od takrat se kot predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino v ljubljanskem UKC srečuje s takšnimi in drugačnimi težavami. Le dan po tem, ko je prejel najvišje Zoisovo priznanje za raziskovalno delo, mu je državna ARRS odrekla nadaljnje financiranje njegovih raziskovalnih dejavnosti. Zaradi primera dr. Noč je poslanska skupina SDS zahtevala sklic izredne seje Komisije za nadzor javnih financ pri DZ. V primeru, če bi v državi učinkovito delovale inštitucije, ki so poklicane za pregon organiziranega kriminala; NPU, Specializirano državno tožilstvo, Policija...preiskovalne komisije ne bi bile potrebne, je dejala Jelka Gpdec. Tako pa so so se te inštitucije po uradni dolžnosti odzvale šele po tem, ko je preiskovalna komisija o stentih razgrnila končno poročilo. Jelka Godec je spregovorila tudi o novi preiskovalni komisiji, v kateri sodeluje, obravnavala pa naj bi  fijasko pri projektu otroške srčne kirurgije, nekaj besed pa namenila tudi temu, kako minister za zdravstvo Samo Fakin skrbi le za lastno preživetje, ne pa da bi si prizadeval za temeljito reformo zdravstva.

Več

Sreda v sredo: Branko Maček, predsednik nadškofijske Karitas Maribor

Sogovornik v tokratni oddaji Sreda v sredo je predsednik nadškofijske Karitas v Mariboru Branko Maček, ki je na čelu Karitas že skoraj 30 let, s karitativnim poslanstvom pa se ukvarja že od zgodnje mladosti. Danes je prvo ime organizacije, ki pomaga tisočim, in žal nič ne kaže, da bo imel Karitas v prihodnje kaj manj dela. S sodelavci skrbijo za tople obroke več kot 60 ljudi, organizirajo številne dobrodelne akcije, delijo prehranske pakete in skrbijo za druge oblike pomoči. Karitas ostaja eden od treh zelo pomembnih stebrov socialne pomoči v mestu Maribor in okolici. Trajen, varen in zanesljiv opozarja na stiske najrevnejših. Pomembno in plemenito poslanstvo Branka Mačka je opazila tudi širša javnost, ki mu je lani podelila priznanje osebnost Štajerske za leto 2018.

Več

Celje: »Indirektno priznanje za Celjski rokomet- nekdanji trener celjskih rokometašev postal trener RK Zagreb«

Branko Tamše je bil imenovan za glavnega trenerja rokometašev  RK Zagreb. To je veliko priznanje za slovenski in seveda celjski rokomet in za rokometni način razmišljanja. Tamše je bil trener celjskih rokometašev polnih pet let. Da je veliko dal slovenskemu rokometu, priča tudi osvojenih pet naslovov državnega in pokalnega prvaka z  RK Celje Pivovarna Laško med letoma 2014 in 2018. Njegovo delo je stoodstotno povezano z rokometom. Negova soproga je namreč  vpeta v delo ženskega rokometnega kluba Veplast iz Velenja. Tamše je pred prihodom v Celje vodil velenjske rokometaše in z njimi prav tako dvakrat slavil v državnem prvenstvu. "Pred novim letom me je poklical Zoran Gobac in mi povedal, da si me želi za trenerja Zagreba, kar mi je bilo v veliko čast. Ljudem iz Zaporožja v Ukrajini sem dal vedeti, da so še vedno moja prva izbira, vendar odgovora nisem dobil, zato sem se odpravil v Zagreb, kjer smo se praktično vse dogovorili, pogodbo pa naj bi podpisali v ponedeljek. To je zame velik izziv, saj te ne pokliče vsak dan klub, ki spada v elito evropskega rokometa. To je tudi veliko priznanje za slovensko stroko," je za časnik Delo ponosno dejal Tamše, ki se zaveda, kako spolzka so tla v zagrebški Areni.  "Ne ustvarjam si pritiska, če ne bo šlo, pač ne bo, če bo, pa toliko bolje. Prednost je, ker poznam veliko igralcev," je dodal Tamše in s tem odstranil morebitna namigovanja, da bo deloval  pod neverjetnim  pritiskom rezultata.  Namen je dvigniti trenutni tekmovalni nivo in  obstati ostati v svoji skupini  B elitnega evropskega  rokometnega tekmovanja. V športnih oziroma rokometnih krogih je dokaj dobro znano, da je bil v RK Zagreb v igralskem kadru prisoten  močan slovenski pridih. V Zagrebu namreč  trenutno igrata dva slovenska  reprezentanta, Urh Kastelic in Gregor Potočnik.  Sedaj se to dogaja tudi na trenerskem položaju. Iz rokometnega Celja to doživljamo kot priznanje vsem Celjanom, posebej pa navijačem in vsem tistim, ki jim je rokomet kot šport in kot  športna filozofija če že ne način življenja, zelo blizu. Vane K. Tegov

Več

Ekskluzivno! Veleposlanik Vladimir Kolmanič: sanacija političnih odnosov z ZDA misija nemogoče

Za kariernim diplomatom veleposlanikom Vladimirjem Kolmaničem je 27 let diplomatske kariere. Njegova prva diplomatska služba sega v 1993. leto, ko je v Kairu "na noge postavljal" veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu. Sledila je pot v Atene, kjer bil veleposlanik v Grčiji in na Cipru. Po dveletnem službovanju v Washingtonu, kjer je bil namestnik veleposlanika Slovenije v ZDA, je na MZZ vodil sektor za Severno in Južno Ameriko ter Karibe. Pred štirimi leti ga je pot znova vodila v Washington, kjer je vse do vrnitve v domovino lanskega julija opravljal funkcijo namestnika veleposlanika Slovenije v ZDA.Prav dogajanja na diplomatskem parketu so bila rdeča nit pogovora z Vladimirjem Kolmaničem, še zlasti pa poti in stranpoti slovenske zunanje politike v odnosih z ZDA. Že vsaj eno desetletje Slovenija "vztraja" v slepi ulici, kar se tiče odnosov z ZDA. "Zakrnelo" politično sodelovanje po svoje vpliva tudi na gospodarsko sodelovanje, v katerem je Slovenija v zadnjem desetletju zamudila veliko, ko je zaradi zaščitniške politike onemogočila vstop ameriškemu kapitalu na slovenski trg. Posebno poglavje pa pomenijo slovensko ameriški odnosi po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2016. Že njegova kandidatura, zlasti pa zmaga in njegove poteze kot predsednika so v slovenskih medijih, pa tudi v aktualni slovenski oblastni politiki sprožale obilo negativnih reakcij. Zato ne preseneča, da so sedanjemu slovenskemu političnemu vrhu praktično "zaprta" vrata do najvišjih predstavnikov Trumpove administracije v Beli hiši in do samega predsednika Donalda Trumpa, čeprav je njegova soproga Melania slovenske gore list. 

Več

Celje: Kandidata za častna občana dr. Stanislav Lipovšek in Ivo Grobelnik-Ivo

14.02.2019

preberi več

Mestni svet Maribora: Bivši zapornik okrcal Kanglerja, ker je Arsenoviča opozoril, da pobalinsko krši pravilnik

12.02.2019

preberi več

Ime Valentina Vodnika zapisano z zlatimi črkami v anale jezikoslovstva, časnikarstva in slovničarstva

10.02.2019

preberi več

Ivan Zajc vnovič potrjen za direktorja Pomurskih lekarn

7.02.2019

preberi več

Celje: »Danes se k nam skloni nebo, da se pokloni umetnosti in kulturi«

7.02.2019

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 12 urami
Z medijsko kampanjo Madžarska proti Sorosu in ...
Spletni portal politikis.si danes poroča, da je Madžarska začela izvajati novo medijsko kampanjo proti ...
(0)
pred 12 urami
Večeru piškotov še ni zmanjkalo! Ne pijani šef ...
Spletni portal skandal24.si je opozoril na nesprejemljivo pisanje mariborskega Večera, ki bralcem postregel z ...
(0)
pred 13 urami
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih
Dva obraza Slovenije v ameriških medijih: mnogi so predvajali govor Melanije Trump v Miamiju, nekateri pa že ...
(0)
pred 23 urami
Bo zoper pijanega šefa kriminalistov Mundo uveden ...
Spletni portal e-maribor.si poroča, da je direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek prejel poročilo o notranje ...
(0)
pred 1 dnevi
Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali ...
Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel ...
(0)
pred 2 dnevi
Javnomnenjska anketa: Evropskih volitev se bo ...
Do volitev v Evropski parlament je že manj kot 100 dni. Predsednik Republike Borut Pahor jih je razupisal za 26. maj. ...
(1)
pred 3 dnevi
Poslanska skupina SDS: Vlada naj pojasni natančno ...
Poslanska skupina SDS je na predsednika komisije za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na ...
(1)
pred 3 dnevi
Poziv SLS vladi Marjana Šarca k odgovornemu ...
"Ogorčeni smo nad izjavo ministra za zdravje Sama Fakina, ki je ocenil, da razmere v slovenskem zdravstvu niso ...
(1)
pred 4 dnevi
Dr. Andreja Valič Zver: Tridesetletnica Slovenske ...
V tokratni kolumni bi rada spregovorila o bližajočem se jubileju Slovenske demokratske stranke, ki bo v naslednjih ...
(0)
pred 4 dnevi
Laško: 30 let Zbora za ustavo
Včeraj je  v Kulturnem centru v Laškem  potekala slovesnost ob 30 obletnici Zbora za ustavo. Zbor, ki ...
(0)
pred 4 dnevi
Ko se v sojenju Francu Kanglerju "ulica" preseli v ...
Vidno razburjen je po včerajšnjem predobravnavnem naroku na okrajnem sodišču v Mariboru v zadevi Astrid ...
(1)
pred 4 dnevi
Dr. Stane Granda: Sendvič
Pred kratkim je kot poslanec odstopil poslanec stranke predsednika vlade, ki je ukradel v trgovini sendvič. Pri dejanju ...
(0)