SI

Dr. Milan Zver na Odboru LIBE

26.04.2018

preberi več

Mitja Čander o pomenu knjige za vse, ki stavijo na evropska sredstva

26.04.2018

preberi več

Ilegalne migracije: Bi Jelševar v Kolpo res naselil krokodila?

26.04.2018

preberi več

GDPR – vzpostavljanje novega ravnotežja med transparentnostjo in zasebnostjo

26.04.2018

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Dejan Židan! A sem zate fašist?!

25.04.2018

preberi več

Franc Kangler o sramotnem predlogu Desusa za elitne pokojnine izbrancem

24.04.2018

preberi več

Ko asfaltirane potke zamenja armiran beton

24.04.2018

preberi več

Medijsko spodbujanje sovraštva do katolištva

23.04.2018

preberi več

ZAKAJ JE SLOVENIJA NAJBOLJ SOCIALISTIČNA?

23.04.2018

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Dalmatinski biser Vodice vse bolj zanimiv za slovenske turiste

25.04.2018

preberi več

NSI je predlagala ustanovitev posebnih sodišč za banksterje

18.04.2018

preberi več

Ženska stopi v politiko z razumom, srcem in podporo družine

11.04.2018

preberi več

Moč je v mladih, da lahko spremenijo stvari na bolje

4.04.2018

preberi več

Na preiskovalni komisiji smo na laži ujeli takratnega predsednika Milana Kučana, pa se ni zgodilo nič.

28.03.2018

preberi več

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Dr. Milan Zver na Odboru LIBE

26.04.2018

preberi več

Mitja Čander o pomenu knjige za vse, ki stavijo na evropska sredstva

26.04.2018

preberi več

GDPR – vzpostavljanje novega ravnotežja med transparentnostjo in zasebnostjo

26.04.2018

preberi več

Dr. Milan Zver: Najboljše možnosti za razvoj potencialov lahko da prav dobra šola

25.04.2018

preberi več

Bogovič in Gorinšek z mladimi kmeti o plodnih tleh za setev ideje pametnih vasi v Slovenskih Konjicah

22.04.2018

preberi več

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 14.12. 2017 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - dr. Milan Zver

Evropski utrip in dr Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Dejan Židan! A sem zate fašist?!

Če je soditi po plakatu, s katerim Židanova SD, "zapisana tradiciji antifašizma," vabi na današnjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, je Murska Sobota še vedno polna fašistov in ki jim bo Dejan Židan, svečani govorec, napovedal sveto vojno do dokončnega uničenja. Prav strah me je, ker  po Židanovih kriterijih tudi sam sodim med fašiste. Dve leti nazaj mi je namreč navrgel, da sodim med tako imenovane "črne" novinarje. Kako se bo lotil fašizma in fašistov v Murski Soboti, da izpolni nalogo, ki jo je njemu in soboškemu županu Aleksandru Jevšku, članu SD seveda,  naložil zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan, "da mu Mursko Soboto in Prekmurje znova naredita rdečo!" Z diskreditacijo, nato likvidacijo, po potrebi tudi fizično, kakor se je pred dobrimi 20. leti v Novi Gorici zareklo "ljubljenemu vodji" Milanu Kučanu. Bo Dejan Židan "odločen" boj proti fašizmu iz Prekmurja izvozil po celotni Sloveniji. Ima njegova SD v rokah spiske, morda uporabne še iz udbaških časov? Tudi Bogdan Horvat ali Puklasti Miha se je takega časa 1945. leta iz Ljubljane pripeljal v Prekmurje, v žepu pa imel spisek oseb za likvidacijo, ki mu ga je zaupal Ivan Maček Matija.  Opazujem letak današnje OF slovesnosti in ne morem verjeti, da se to dogaja 2018. leta, ko bo Slovenija slavila 27 let samostojnosti in neodvisnosti, ko se je v desetdnevni osamosvojitveni vojni postavila po robu agresorski in okupatorski armadi, katere simbol je bila rdeča petokraka. Se po volji omrežja, ki mu samostojna Slovenija ni bila nikoli intimna opcija, vračamo nazaj v čas komunistične države? Po Sloveniji v letu 2018 na proslavah odmeva komunistična internacionala, ki se ji s petjem  polnih grl pridružijo, ob igranju slovenske himne pa so usta nema. Sredi slovenskega glavnega mesta bo festival rdeče zvezde, trume Slovencev bo 4. in 25. maja množično romalo na Dedinje ali pa v Jajce, ob dnevu slovenske državnosti pa še zastave ne izobesijo. Ja, res sodim med fašiste, ker sem domoljub in ker zavračam zlagana zgodovinska dejstva o pomenu OF.  Zgodbo vedno pišejo zmagovalci, kar je komunistična oblast skozi 45 let vladavine uspešno prodajala skozi medije, literaturo in seveda šolstvo. Priznam, tudi meni! In danes leta 2018 razmišljam z vsem spoštovanjem o tisočih, ki so se iz domoljubnih razlogov priključili NOB, se borili za svobodo in tudi zanjo žrtvovali svoja življenja. Tragično pa je, da ta domoljubna množica, ki se je borila za svobodo in boljši jutri,  ni imela pojma o "pravih" namenih vodstva OF, v katerem so bili sami "preverjeni" komunistični kadri. Zato Dejan Židan, ne slavite danes obletnice ustanovitve OF, temveč ustanovitve PIF - Protiimperialistične fronte, njeni ustanovitelji pa so bili iz vrst Društva prijateljstva s Sovjetsko zvezo, njeno delovanje pa usmerjeno proti "imperialistom,"  Veliki Britaniji, Franciji in ZDA in ne proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Z njimi so se bratili, tudi kolaborirali,  povezoval pa jih je sporazum Ribentrop - Molotov. Šele napad nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je prekinil incestno razmerje med nacisti in komunisti. To velja tudi za slovenski prostor. Šele z 22.6.1941 lahko govorimo o OF, pa še po tem so bili številni primeri kolaboracije med partizani in namško in italijansko okupatorsko vojsko. In v vseh letih, kar živimo v samostojni in na demokratičnih principih oblikovani državi, je resnica o OF, o povojnih pobojih...še vedno tabu tema tako v medijih, šolah in literaturi. Prav to je razlog slovenske miselne razslojenosti, ki ni sposobna in zrela sprejeti dejstev takšnih, kot v resnici so in zato je sprava le črka na papirju. Zasluga gre globoki državi, hobotnici, udbaškemu omrežju, Kučanovemu klanu, ki ima še vedno v primežu ključne zvode in državo pelje nazaj v komunistične čase. In kot je na svojem blogu zapisal dr. Vinko Gorenak je Slovenija najbolj socialistična med državami nekdanjega vzhodnega bloka zato, ker njen "prvi stric iz ozadja Milan Kučan, nekdanji komunistični šef, še vedno praktično odloča o vsem, tudi o tem kdo bo vodil vlado in koliko časa bo vladal, ključne položaje v državi pa zasedajo pripadniki nekdanje Udbe." Dejan Židan, sem torej fašist, ker ne bom počastil praznika PIF (OF)?!

Več

Ko asfaltirane potke zamenja armiran beton

CTN oziroma  Celostne teritorialne naložbe je mehanizem, ki ga je v Strategiji do leta 2020 za svoje članice uvedla  Evropska unija, zajema pa 11 tematskih ciljev. Mehanizem CTN je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin, za kar jim je zagotovljenih približno 139 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in sredstev iz proračuna Republike Slovenije. Med 11. slovenskimi mestnimi občinami je prejemnik  tudi Mestna občina Murska Sobota. Nanjo odpade slab milijon evrov. In če ukrepi za zagotavljanje trajnostnega urbanega razvoja temeljijo na načelu izkoriščanja notranjega potenciala urbanih območij z zagotavljanjem gospodarske rasti, skladne z varovanjem okolja in razvojem človeških virov, se je soboška mestna oblast na čelu z županom dr. Aleksandrom Jevškom odločila, da ta nepovratna sredstva zapravi za »betoniranje« središča Murske Sobote. Prenova Trga zmage, sredi katerega od jeseni 1945 stoji monumentalni spomenik pri osvobajanju Prekmurja  padlim sovjetskim vojakom in partizanom, bo stala več kot 1,1 milijona evrov. Najprej je »betonsko prenovo« doživel drevored Primoža Trubarja in nastala je »aleja velikanov,« verjetno namenjena postavitvi doprsnih kipov »zaslužnih« Prekmurcev, dr. Antonu Vratuši, dr. Rudiju Čačinoviču, verjetno pa tudi Milanu Kučanu, ko pride njegov čas. Želja, da bi na tej aleji doprsne kipe dobile zgodovinske osebnosti Prekmurja, pobudo za to je izrekla soboška škofija, pri občinskih oblastnikih ni naletela ravno na navdušenje, županu Jevški se je naredil kar cmok v grlu, ko je soboški škof dr. Peter Štumpf o tem spregovoril lanskega Miklavža. Čeprav je občinski »hišni« gradbinec Pomgrad okoli spomenika postavil visoko ograjo, so lahko radovedne oči videle, kako so se lotili prenove sprehajalnih poti okoli spomenika zmage. Nekdanje asfaltne površine bo zamenjal armirani beton! Le komu je treba za podlago sprehajalnih poti položiti armiranobetonsko osnovo. Je razlog v tem, da je pač treba »pokuriti« evropska nepovratna sredstva, v mestni občini Murska Sobota pa niso imeli pripravljenih pametnih projektov, ki naj bi učinkoviteje izkoriščali notranji potencial urbanega območja, kaj šele zagotovili gospodarsko rast, varovali okolje ali razvijali potenciale človeških virov. Beton in nič drugega kot beton. Le nekaj deset metrov stran pa ulice in pločniki "cvetijo," ampak za sanacijo ni časa, ker je betoniranje središča  pomembnejše "volilno" opravilo.   In gradbinci hitijo, kajti bliža se 9. maj, ko bo prišel v imenu Ruske federacije venec padlim ruskim vojakom položit ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev, do takrat pa mora biti vse nared. Tudi spomenik za katerega obnovo so Rusi primaknili 13 tisoč evrov, ampak to za obnovo kipov in topov, prav gotovo pa ne za obnovo peterokrake zvezde, ki se je šopirila na vrhu spomenika. Ruse je komunizem že zdavnaj minil, zato je presenetljivo, kako soboška rdeča oblast s partijsko vdanostjo obnavlja spomenik in park okoli njega. »Beton 30,« to je vzdevek soboškega župana Aleksandra Jevška, ki so mu ga v zadnjih mesecih »nalepili« na socialnih omrežjih. Beton zato, ker je po vzoru ljubljanskega Zokija mestno središče pokril z betonom, 30 pa zaradi omejitve hitrosti, postavljene na številnih ulicah in praktično vseh vpadnicah v mesto. Seveda je omejitev 30 na uro »tržna niša« redarjev in policije, ki revčke, ker divjajo s 40 ali še kak kilometer več, izdatno udarijo po žepu. In ko bo Jevšek končal »armirano betoniranje« središča Murske Sobote, se bo lotil Slovenske ulice. Vzor seveda središče Ljubljane njegovega županskega prijatelja Zokija. O trajnostnem urbanem razvoju pa ne duha in ne sluha. Še vedno je v samem mestnem središču kopica trgovskih lokalov praznih, edini prispevek k trajnostnemu razvoju urbanega središča je «občinska« gostilna, ki jo upravlja občinski Zavod za kulturo, direktorica pa Jevškova partijska kolegica Brigita Perhavec. Za kaj takega soboški rdeči oblastniki niso imeli časa, ker je bilo treba celovito kadrovsko deratizirati vse javne zavode in podjetja, v volilno leto pa stopajo z bwetonom in asfaltom.  9. maj  se bliža. Do takrat se bodo armiranobetonske pešpoti dodobra posušile, da vzdržijo težo praporov in nosilcev odlikovanj, pa še kakšnega veleposlanika Rusije za povrh, pa četudi pride z blindiranim avtomobilom.   

Več

Medijsko spodbujanje sovraštva do katolištva

Pretekli teden je soboška škofija pripravila srečanje s pomurskimi župani, ki je bilo namenjeno medsebojnemu informiranju o aktivnostih, ki jih pripravljajo za 100 letnico priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu. Naj spomnim, osrednja slovesnost bo 17. avgusta 2019 v beltinskem parku, prav tam, kjer je 17. avgusta 1919 dvajset tisoč glava množica pozdravila zgodovinski trenutek, na katerega so prekmurski Slovenci čakali skoraj 1000 let. Zbranim županom so o scenariju dogajanj spregovorili soboški škof dr.Peter Štumpf, generalni vikar soboške škofije Lojze Kozar je predstavil dogajanja, ki jih pripravlja Škofija Murska Sobota in se bodo odvijala že v času priprave, oz. nekatera že potekajo, in o dogajanjih v letu 2019,  dr. Stanislav Zver pa je spregovoril o zgodovinskih mejnikih, ki so oblikovali naše prednike, predvsem pa o odločilnih dogodkih pred sto leti. V razpravo so se vključili tudi župani in izrazili veselje, "da delamo skupaj, da skrbimo za duhovno, kulturno in narodno kakovost življenja ljudi na tem območju, da skrbimo za duhovno, kulturno in narodno kakovost življenja ljudi na tem območju Slovenije, ki je posebej izpostavljeno kot obrobno ozemlje, zato je tudi najbolj izpostavljeno in se najprej na tem obrobju cefra in propada, kakor je povedal lendavski župan mag. Anton Balažek.  Spregovoril je tudi župan mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek in na kratko spregovoril o dogajanju, ki ga organizirajo občine oz. državna stran," je še zapisano v zelo korektnem sporočilu za javnost soboške škofije. "Ste prebrali, kako močno je sovraštvo urednikov in lastnikov pomurskega MSM medija Sobotainfo  do katolištva," je bilo zapisano v sporočilu bralca našega spletnega časopisa. "Poglejte si, kaj je o srečanju s pomurskimi župani zapisano v sporočilu za javnost, in kaj so o tem zapisali v Sobota.info!" Prva ugotovitev je, da je bil na srečanju pomurskih županov na sedežu soboške škofije zgolj in samo soboški župan Aleksander Jevšek. Kar se Sobota.info tiče, ni bilo ne škofa dr. Petra Štumpfa, ne generalnega vikarja Kotarja, kaj šele dr. Stanislava Zvera, gostiteljev srečanja torej. O vsebini dogajanj ob 100 letnici Sobotainfo navede tudi izdajo spominske poštne znamke, memorialne tekaške prireditve, konference, razstave in še kaj. Kar se projektov soboške škofije in RKC za 100 letnico tiče, pa bodo kakor "predstavili obeležja in spomenike" in da bosta "tvorno" sodelovali evangeličanska in katoliška cerkev.  Poročanje soboškega MSM medija Sobotainfo se sploh ne dotakne bistvenih poudarkov predstavitve na soboški škofiji, opozori naš bralec. Je to naključje ali naklep.Po njegovem naklep, kajti svojo sovražnost do katolištva so pokazali tudi z naslovno sliko prispevka. Zato se bralec sprašuje, kaj ima skupnega s 100 letnico priključitve Prekmurja matici s spomenik dveh propadlih držav in zločinske komunistične ideologije, ki je bil postavljen takoj po vojni 1945. leta. Pa ima, je moj odgovor. Ima ga v županu mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandru Jevšku, članu Židanovih SD, naravni naslednici ZKS, ki je v obnovo tega spomenika "vrgel" 1,1 milijona evrov, da bo lahko ob letošnjem dnevu zmage ruskemu veleposlaniku pokazal, kako Slovenija skrbi za pomnike padlih "bratskega" naroda. Ima ga v nekdanjem predsedniku države in Zveze komunistov Slovenije Milanu Kučanu, ki je pred letom dni prevzel vodenje samooklicanega organizacijskega odbora 100 letnice, v njem pa sami preverjeni partijski in udbovski kadri. Seveda Kučanov organizacijski odbor je "pozabil" v članstvo povabiti soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, zato pa je v njem častni škof evangeličanske cerkve Geza Erniša, ki ga lahko najdemo na Lajevčevem in Leljakovem seznamu sodelavcev Udbe.  Sovražnost do katolištva, do RKC ni od včeraj. Kar se 100 letnice tiče, je gonjo proti katoliškim duhovnikom in narodnim prebuditeljem, ki imajo nemalo zaslug za to, da je bilo 1919. leta Prekmurje priključeno Kraljevini SHS, zaostril tednik Mladina, ko je objavil zgodovinski pamflet o domnevnem antisemitizmu Jožefa Klekla.   Foto: Klavdija Dominko

Več

ZAKAJ JE SLOVENIJA NAJBOLJ SOCIALISTIČNA?

Tisti, ki ste vsaj v poznih srednjih letih, se boste nedvomno spomnili, da je Slovenija nekoč veljala za daleč najbolj razvito in bogato republiko nekdanje skupne države juge. Med državami nekdanjega vzhodnega bloka, pa je kar precej prednjačila tudi nekdanja juga, tako smo lahko sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja z našimi dinarji veselo kupovali kjerkoli na vzhodu in našo valuto so tam šteli za kar konvertibilno. Spomnimo se lahko Čehov, Slovakov, Poljakov, ki so lahko le vsakih pet let potovali v tujino, pri nas pa so na poti na dopust prodajali vse mogoče od šotorov, do dopustniške opreme in igrač, za smešno nizke cene. Če poenostavim, smo se Slovenci takrat, v primerjavi z narodi drugih republik juge, kot tudi z narodi drugih držav nekdanjega vzhoda, počutili kot pravi mali Švicarji. Tudi realno, podatki o kupni moči, kot tudi o bruto družbenem proizvodu na prebivalca in drugi podatki, so Slovenijo v tistem času postavljali resnično na prvo mesto med državami nekdanjega vzhodnega bloka. So pa vse te države imele eno skupno značilnost, to je enopartijski komunistični sistem brez demokratičnih volitev, ter seveda politično policijo (v Sloveniji Službo državne varnosti – bolj znano kot UDBA), ki je ta sistem ohranjala, vsak opozicijski glas pa je bil zatrt v kali, tudi z umorom. So pa države nekdanjega vzhoda na točki prehoda v parlamentarno demokracijo ravnale precej različno. Večina držav je s politično policijo popolnoma prekinila, mnoge so jo celo ukinile, njene pripadnike pa postavile pred sodišče. Spet druge so izvedle lustracijo s katero so njenim pripadnikom in ovaduhom omejili dostop do družbenih funkcij in podobno, mnoge države pa so storile kar oboje. Nič od tega pa se ni zgodilo v Sloveniji. Slovenska UDBA je na prelomu štela nad 750 pripadnikov in ogromno ovaduhov. Slednji so nekako obmolknili, vsaj začasno, okoli 300 poklicnih pripadnikov pa je bilo administrativno upokojenih, kar pomeni ob 20 letih delovne dobe polna pokojnina, zato se je večina aktivirala na takih ali drugačnih funkcijah v javni sferi, pa tudi v bančništvu in gospodarstvu. In to je bila ena ključnih napak tistega časa. Slovenija bi morala UDBO v celoti razpustiti, njenim pripadnikom pa prepovedati opravljanje določenih javnih funkcij za daljše obdobje. Tako pa se je omenjena služba le preimenovala in novi oblastniki so naivno mislili, da bo delala za interese Slovenije in popolnoma strankarsko nevtralno. To se seveda ni nikoli zgodilo. Še več, najverjetneje tudi z njeno pomočjo, tako kot na Hrvaškem (več o tem dr. Ante Kovačič in Željko Kekič v knjigi »Človjek i njegova sjena«  – Človek in njegova senca), je bil star komunistični šef Milan Kučan, izvoljen za predsednika države. Nikjer v Evropi ni bilo takega primera Kje je Slovenija danes, kako živimo, kako nas druge države nekdanjega vzhoda prehitevajo na celi črti, vemo, in o tem ne nameravam pisati. Nič več se ne moremo počutiti kot Švicarji. Vse bolj namreč zaostajamo v vseh pogledih. In danes seveda veliko govorimo o stricih iz ozadja, o globoki državi in podobno. Na tej točki pa najdemo iste igralce kot v komunistični jugi. Prvi stric iz ozadja je dejansko isti, nekdanji komunistični šef Milan Kučan, ki praktično odloča o vsem, tudi o tem kdo bo vodil vlado in koliko časa bo vladal. Volitve so zanj očitno zgolj formalnost. Saj poznate njegovo procesijo na Ljubljanski Magistrat leta 2011, kjer je poprosil Jankoviča naj gre na volitve in zmaga. In tako se je tudi zgodilo. Še pred tem pa je od aktualnega predsednika vlade Boruta Pahorja zahteval odstop, kar je ponovil nekaj let kasneje do Alenke Bratušek. No, na Trstenjakovo 8, kjer domuje SDS pač ne pride, ker mu je jasno, da tam njegova beseda pač ne zaleže. Ključne položaje v državi pa seveda zasedajo pripadniki nekdanje UDBE. Praktično ni pomembnejše funkcije v javni sferi in gospodarstvu, v levih vladah, med poslanci levih političnih strank in še kje, kjer ne boste našli večjega ali manjšega dela pripadnikov nekdanje UDBE ali njenih ovaduhov. Krog je tako sklenjen. In napaka iz leta 1990/1991 je še bolj očitna. Isti ljudje in največ socializma. http://www.vinkogorenak.net/

Več

Razpuščeni - po Cerarjevem odstopu

Prejšnji teden je predsednik države razpustil državni zbor in razpisal volitve, kar pomeni, da se začne sezona lova na kadre, željne slave, in sezona podajanja nikoli izpolnjenih obljub. Zato vam predlagam, da si skrbno zapisujete, kaj vse vam bodo nekdanji, sedanji in prihodnji politiki obljubljali. To je začetek boja brez rokavic, ki bo letos še bolj krvav, saj digitalno obdobje omogoča uporabo vseh možnih sredstev. Včasih smo imeli le časopis, radio in televizijo. Kar je bilo objavljeno v teh medijih, če tudi ni bilo res, je veljalo za resnico. Danes imamo veliko drugih možnosti, kot so Facebook, Twitter, Instagram, spletne strani, blogi in podobno. To pomeni, da mediji izgubljajo svoj pomen, saj so z objavljanjem neresnic pokopali sami sebe in ljudje jim več ne verjamejo. Tako je še danes zaslediti na družabnih omrežjih nerealno obljubo predsednika DeSUS, da bodo upokojenci imeli najmanj tisoč evrov pokojnine. To je obljuba za naivne in obljuba, ki vsem tistim, ki plačujemo visoke prispevke od visokih plač, pove, da smo nori. Zakaj bi si izplačevali visoke plače in plačevali visoke prispevke, če nam obljubljajo, da bomo na koncu imeli enako pokojnino kot tisti, ki si danes izplačujejo minimalne plače in plačujejo minimalne prispevke. Ko sem že pri plačevanju visokih prispevkov, ne morem mimo še enega presenečenja. Pred kratkim sem izvedel, da se izplača ne izplačevati plač in ne plačevati socialnih prispevkov, kajti če si nekaj mesecev ne izplačaš plač, če ne oddajaš obračunov plač na davčno upravo in ne plačaš prispevkov, ti na Fursu povedo, da je dovolj, da le podpišeš neko izjavo, da si nisi izplačal plač in boš pač imel nižjo pokojnino ali pa se boš pozneje upokojil. Neverjetno. Če pa ne izdaš računa za eno kavico ali za šop peteršilja, pa sledi kazen več tisoč evrov. Zakaj dvojna merila? V nadaljevanju revije lahko preberete, kaj vas čaka pri prodaji lastnega deleža. Čeprav mnogi trdijo, da postopajo v skladu z veljavno zakonodajo, Furs trdi drugače. Prijava dohodkov iz tujine je še zmeraj aktualna tema, da ne omenjamo obveznosti računovodskih servisov v zvezi s preprečevanjem pranja denarja. Dejstvo je, da vse bolj postajamo sužnji raznih evidenc in utemeljeno se lahko vprašamo, kje se bo to končalo. Koliko našega dela bo v prihodnosti namenjeno izpolnjevanju raznih obrazcev in koliko se bomo sploh ukvarjali z vsebinskimi zadevami. Zato z velikim upanjem poslušamo predvolilne obljube o ukinitvi birokratskih ovir. Toda veliko lažje je obljubljati, kot izpolniti obljube. April je mesec, ko se narava začne prebujati, trava vse bolj zeleni in čaka prvo košnjo, drevesa cvetijo, rekreacija nam zapolnjuje naš vsakdan, imamo občutek, da smo vse mlajši, toda koledar trdi nasprotno. Veselimo se vsakega jutra, ki ga ugledamo, in težave, ki jih morebiti imamo v službi, so v poznih letih videti drugačne kot pred leti, ko smo bili mladi in zagnani in smo verjeli, da zmaga poštenost in pravica. Žal je resnica daleč od tega in to dojamemo šele po mnogih letih. Tako je prvega aprila minilo 30 let, od kar sem se kot devetindvajsetletni obrtnik začel ukvarjati s knjigovodstvom in davčnim svetovanjem. Ja, trideset let, vzponov in padcev, napadov in obramb, upanja in razočaranj, da na koncu ugotoviš, da je življenje prekratko za vse te dogodivščine. Ne glede na vse to vam predlagam, da v sebi ohranite optimizem. mag. Ivan Simič Izvirno objavljeno: http://revijadenar.si/

Več

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE – KOREKTNO IN NEKOREKTNO RAVNANJE POLITIKE

Leta 2008 je takratni generalni direktor policije Jože Romšek napovedal svojo upokojitev. Takratni notranji minister Dragutin Mate je v skladu z zakonom objavil razpis, na katerega so se lahko prijavili kandidati. Prva vlada Janeza Janše je imela vse možnosti, da bi tik pred potekom mandata za obdobje petih let, torej za obdobje celotne vlade Boruta Pahorja, imenovala generalnega direktorja policije. Toda tega ni storila iz razlogov politične korektnosti. Tako je tudi prav, zakaj bi odhajajoča vlada zasedla tako pomembna mesta z ljudmi, ki morda ne bodo po godu prihajajočih oblasti. Takratni notranji minister Dragutin Mate je ob primopredaji poslov z naslednico Katarino Kresal, novi ministrici izročil prispele prijave za mesto generalnega direktorja policije in ji prepustil izbiro. Korektno in še več. Katarina Kresal je s kandidati opravila pogovore, navdušena je bila nad njimi in njihovimi sposobnostmi, toda izbrala ni nikogar. Je že vedela zakaj. Svojega favorita Janka Gorška je imela izbranega že takrat, toda v ponovljenem razpisu se Janko Goršek ni prijavil za zasedbo tega delovnega mesta, ker ni bilo dovolj garancij. Prijavili so se znova isti kandidati kot v primeru prejšnjega razpisa. No, Katarina Kresal je spet občudovala njihove sposobnosti a izbrala ni nikogar. Ravno tedaj pa se je lotila spremembe zakona, ki je določal postopek imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije. Zakon je spisala tako, da generalnega direktorja policije praktično sploh ni bilo mogoče razrešiti. Ko je zakon stopil v veljavo, je objavila nov razpis. Seveda se potem nihče od prej prijavljenih ni znova prijavil za zasedbo tega delovnega mesta, saj je bilo vse jasno. Na razpis se je prijavil Janko Goršek in kot edini – dogovorjen kandidat, je bil tudi izbran. V nadaljevanju izpuščam vse nezakonitosti, politične vplive na delo policije, zlasti kriminalistične policije in tudi nezakonitosti, ki so se dogajale na relaciji med njimi in sicer med Katarino Kresal, takratnim šefom kriminalistične policije Aleksandrom Jevškom in sedanjim županom Murske Sobote, ki bi naj bil menda kandidat za notranjega ministra iz vrst SD. V začetku leta 2012 sem nastopil mandat notranjega ministra, Janko Goršek pa je bil generalni direktor policije. Na tem mestu ne bom opisoval razlogov, zakaj bi moral takoj začeti postopke njegove razrešitve, o tem bom več pisal v svoji knjigi. Naj za sedaj zapišem le to, da sem imel kot notranji minister povsem zvezane roke, razrešitve Janka Gorška namreč sploh nisem mogel zakonsko zahtevati, lahko sem ga le prosil naj odstopi, kar je nato tudi storil. Tudi zato sem z njim podpisal pogodbo o napotitvi v Sarajevo, kjer je zastopal interese slovenske policije. Pa se vrnimo k politični korektnosti vlade v odhajanju. Če je prva vlada Janeza Janše z ministrom Dragutinom Matejem povsem korektno prepustila izbiro kandidata za generalnega direktorja policije novi vladi, se je vlada Mira Cerarja, z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar, pokazala kot pravo nasprotje in kot skrajno nekorektna. Danes, dober mesec in pol pred volitvami in novo vlado je za pet let imenovala novega generalnega direktorja policije Simona Veličkega. Poteza je nekorektna do prihajajoče vlade in do Veličkega samega. Pa da ne bo pomote, Simona poznam od njegovega prvega srednješolskega dne v policijski šoli v Tacnu. V nasprotju z nekaterimi njegovimi kritiki z desnega političnega pola, z njim kot kariernim policistom sploh nimam težav. Le čas njegovega imenovanja zaradi odhajajoče vlade ni primeren in politično ni korekten.  Izvirno objavljeno: http://www.vinkogorenak.net/

Več

Mitja Čander o pomenu knjige za vse, ki stavijo na evropska sredstva

26.04.2018

preberi več

GDPR – vzpostavljanje novega ravnotežja med transparentnostjo in zasebnostjo

26.04.2018

preberi več

Arnika - vsestransko uporabna zdravilna rastlina na znamki-bloku

26.04.2018

preberi več

Priročnik za uporabnike psov vodnikov za slepe in slabovidne osebe ter njihove svojce

26.04.2018

preberi več

Sledi korakov: Nataša Žilevski

25.04.2018

preberi več

Dalmatinski biser Vodice vse bolj zanimiv za slovenske turiste

Sogovornik v tokratni oddaji Sreda v sredo je Jože Režonja, za katerega lahko povemo,da je neke vrste poklicni turist. Kot prvi mož programa turistične agencije Relax je odgovoren za Jadran. Turistična agencija Relax je vseeno vodilna slovenska agencija, kar se turistiučnih aranžmajev na Jadranu tiče. Slovenci smo za Hrvate peta najpomembnejša turistična nacija, prispevamo namreč kakih milijon nočitev na Hrvapkem, od tega je delež relaxa dobrih 10 odstotkov. Z mojim sogovrnikom Jožetom TRežonjo sva seveda najprej spregovorila o turizmu, ki v globalnem smilsu postaja najpomembnejša gospodarska panoga na svetu. Če je še pred desetletjem bila morda milijarda turistov, jih je danes že dve milijardi, v slabih desetih letih se bo njihbov število povečalo na tri milijarde. Ves svet praktično potuje, odkriva zanimive destinacije, tudi s pomočjo turističnih agencij, V Sloveniji je ena pomembnejših, vsaj kar zadevs Jadran, prav Relax. O tem več v priloženem videoposnetku, ki je nastal pred dnevi, ko so se v Mariboru slovenskemu turističnemu trgu predstavile Vodice z okolico, eden biserov severne Dalmacije. 

Več

Sledi korakov: Nataša Žilevski

V tokratni oddaji Sledi korakov  smo predstavili zanimivo življenje upokojene podeželske zdravnice Nataše Žilevski. Njen oče je nekdanji politični zapornik Dimitrij Žilevski, ki je leta 1995 napisal pretresljivo knjigo Otok brez milosti. Avtorica knjige Vonji življenja (Založba Primus) je spregovorila o življenju in trpljenju očeta in njegove družine, o svojem poklicu podeželske zdravnice in soočenju z rakom, ki ga je uspešno premagala. Predstavila je tudi nekaj zgodb iz svojega knjižnega prvenca.

Več

Zakaj potrebujemo pozitivne novice in misli ?

Pogovarjali smo se z glavnim urednikom portala www.motiviran.si gospodom Nejcem Krumpačnikom. Na svojem portalu so zapisali: Pridruži se nam! Naj preteklost ostane v preteklosti. Tukaj je nova priložnost! Gradimo največjo slovensko skupnost odločnih pozitivcev, ki se ne prepustijo objemu usode, temveč želijo na vsak način vzeti stvari v svoje roke in predvsem nikoli ne obupajo. Ustvarjajmo pozitivne spremembe v svetu s skupnimi močmi! Naš manifest Sem motiviran! Ker imam cilje. Sem odločen! Ker imam načrt. Sem samozavesten! Ker se požvižgam na mnenja drugih. Sem neustavljiv! Ker razmišljam po svoje. Drznem si sanjati! In uspelo mi bo! Se prepoznaš? Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?     Vfokusu: V času negativnih in senzacionaličnih informacij predstavlja »pozitiven portal« pravo redkost. Kdaj in kako je nastala ideja o tem portalu? Moja študentska pot se je bližala koncu veliko hitreje kot bi si želel. Še vedno se mi niti sanjalo ni, kaj si želim početi v življenju in kaj je pravzaprav moja strast. Črne misli glede negotovosti o prihodnosti mi niso pustile spati in vse pogosteje so me obhajali raznovrstni dvomi. Podlegel sem krizi prvega četrtletja življenja in počasi tonil vse globje v depresijo. Če sem izpite na faksu polagal z levo roko, pa sem povsem pogrnil na testu, ki mi ga je postavilo življenje. Zatekel sem se, kakopak, kot številni moji vrstniki, k eskapizmu. Na srečo rešitev za moje težave nisem našel v drogah in alkoholu, pač pa v fanatični obsedenosti s košarko, ki sem jo iz dneva v dan igral do popolne izčrpanosti. To obdobje se je zame končalo klavrno in v zelo kratkem času se je zgodilo veliko stvari, ki so me zelo prizadele in potrle. Moje študentsko življenje se je namreč končalo in dnevi odlašanja so tako minili. Primoran sem se bil preseliti nazaj domov k staršem, razpadla je moja dolgotrajna zveza, uspavati sem moral psa, ki je bil moj zvesti spremljevalec iz otroštva, nepričakovano je umrla babica, še bolj sem bil vpet v družinsko problematiko, zaposlitve še vedno ni bilo na vidiku, za nameček pa sem si zaradi preobremenjenosti popolnoma strgal kolenske križne vezi. Zdravniki so mi zažugali, naj raje kar pozabim na košarko. Na edino stvar, v kateri sem sploh še užival. Sesulo se je vse, kot hišica iz kart. To so trenutki, ko se sprašuješ o svoji identiteti in občutiš negativna čustva, za katera sploh nisi vedel, da obstajajo. Želim povedati, da realnost, ki sem jo poznal vse življenje, naenkrat ni obstajala več, s sprejemanjem nove pa sem imel ogromne težave. Dolgo sem se smilil samemu sebi in v popolnosti prevzel vlogo žrtve. Vse dokler nisem po naključju začel poslušati motivacijskih govorcev kot so Les Brown, Eric Thomas in Earl Nightingale. To je bila moja jutranja rutina, še preden sem se mukoma skobacal iz postelje. V njih sem našel uteho. Sprva sem jih poslušal zgolj zaradi tolažbe in ker so me pomirjali, kmalu pa sem v njihovih besedah prepoznal pravo vrednost in postopoma začel prakticirati, o čemer so govorili. Učitelj pride, ko je učenec pripravljen in pogosto je potrebno križanje, da pride do vstajenja, če se izrazim po biblično. Verjamem, da resnični zametki ideje o spletnem portalu Motiviran.si izhajajo ravno iz najbolj mračnih dni mojega življenja. Je bilo potrebno zgolj to – poslušanje motivacijskih govorcev? Nikakor ne. V tistem obdobju sem prvič v življenju začel posegati po knjigah za osebnostno rast. Še posebno sem se našel v filozofiji mojstrov z daljnega vzhoda. Ogromno sem prebral tudi o psihologiji človeškega delovanja. Zakaj komuniciramo in delujemo, kot delujemo, se mi je vedno zdelo fascinantno vprašanje.Spomnim se, da me je navdušila knjiga Nova teorija osebne svobode psihiatra dr.Williama Glasserja, ki sem jo kasneje prebral še enkrat. Spoznal sem, da človek sam izbira, kako se bo vedel, kaj bo čutil in nenazadnje celo, kaj bo mislil. Od drugih lahko prejmemo zgolj informacije. Kako se bomo odzvali nanje, je povsem naša odločitev.S to preprosto, a še kako resnično mislijo, sem se več let poglobljeno ukvarjal že pri študiju medijskih komunikacij, a je nikoli nisem zares dojel. To je bila streznitev, ki sem jo potreboval. V težki situaciji se navadno odločiš, da boš poiskal nekaj ali nekoga, na kogar boš lahko pokazal s prstom in nanj zlil ves gnev, ki se je nabral v tebi. Lahko vsakodnevno zabijaš čas v gostilnah in se pritožuješ nad vremenom, politiko, gospodarstvom, majhnostjo Slovenije, luknjasto zakonodajo in grozno preteklostjo, pa še čem. Vem, kako je biti žrtev. Bil sem. Danes sem alergičen na izgovore, zaradi česar se z iskrenostjo tudi marsikomu zamerim. Lahko se namreč znebiš okov negativizma in prevzameš taktirko v svoje roke. Zagotavljam, da je to najboljša odločitev, ki jo boste kadarkoli sprejeli. Nisem bil torej depresiven, ker življenje ni potekalo po mojih notah, pač pa, ker sem gojil zelo destruktivne misli, od katerih nisem imel prav nobenih koristi. Morda več pozornosti s strani drugih, a to je bila prekleto slaba nagrada za pekel, skozi katerega sem se prebijal. V resnici smo redkožrtve nesrečnih okoliščin, pač pa je vsak sam gospodar svoje usode. Vsaka odločitev, ki smo jo kadarkoli sprejeli, je po svoje prispevala k temu, kje se nahajamo v trenutni situaciji.To dejstvo je težko pogoltniti. To je dragoceno in še zdaleč ne samoumevno znanje. Sam sem bil naravnost osupel nad novimi spoznanji. Prevzel sem odgovornost v svoje roke in začel odkrivati vzroke, ki so me pripeljali do takratne situacije. Priznal sem si, da sem večino stvari zakuhal sam in odločil sem se, da začnem spreminjati tisto, kar lahko, torej samega sebe. Kako se vam je torej uspelo pobrati in kako gledate na to izkušnjo? Ko danes gledam nazaj, lahko končno prepoznam pravi pomen besed Napoleona Hilla: »Vsaka stiska, vsak neuspeh, vsaka srčna bolečina, nosijo s seboj seme enakovredne ali še večje koristi.« Če znaš seveda to seme izbrskati. Nisem se zaprl med štiri stene. Raje sem se »vrgel« v fitnes, trdo treniral in praktično izničil posledice grde športne poškodbe. Naučil sem se discipline in vztrajnosti. Počasi sem izboljševal samopodobo in pridobival na samozavesti. Poglobil sem znanje o zdravi prehrani in delovanju človeškega uma in telesa. Zavestno sem napravil selekcijo informacij, ki sem jim bil dnevno izpostavljen, nehal spremljati politično dogajanje in športne dogodke, ki so me vznemirjali. Previdno sem izbiral ljudi, s katerimi sem se družil. Um se je bistril. Ponovno sem se zaljubil in našel osebo, s katero skupaj sanjava in gradiva. Nisem več čakal, da bo služba padla z neba, pač pa sem aktivno delal na iskanju zaposlitve, obenem pa gradil idejo o lastnem mediju in podjetju. Ogromno sem naredil, ne da bi se učinki vloženega dela poznali nemudoma. Še vedno je tako. Nagrada pride slej kot prej, v takšni ali drugačni valuti, po najbolj nepričakovanih poteh. To je filozofija, v katero trdno verjamem. Zaposlil sem se v marketingu, vzporedno ustanovil podjetje in realiziral idejo o spletnem mediju. Kmalu sem se preselil na svoje in danes sem bolj kot kadarkoli prej trdno odločen, da uresničim cilje, ki sem si jih zastavil. Zgolj eno leto plodnih misli je bilo potrebno, da sem življenje še enkrat več popolnoma obrnil na glavo, za spremembo tokrat v pravo smer. Sem srečen, saj je moje delovanje končno usklajeno s tem, kdor sem, predvsem pa, ker sem se odločil, da ne bom živel življenja nekoga drugega, pač pa ga bom živel po lastnih merilih. To znanje, ki ga še vedno vsakodnevno nadgrajujem, vrednote in miselnost, bi rad s pomočjo portala Motiviran.si predajal naprej. V ljudeh prepoznam potencial in želim si, da ga s skupnimi močmi uresničimo, pa naj gre za izboljšanje medosebnih odnosov, spremembe življenjskega sloga ali napredovanje na poslovnem področju. Spremembo mora vsak opraviti sam, a včasih je dovolj že to, da ti nekdo pove, da je mogoče in ti pokaže možno pot. Kaj lahko poveste o rubriki osebna rast? Kdo pripravlja vsebine? Kakšni so odzivi? Naj poudarim, da portal Motiviran.si ne bi obstajal brez moje boljše polovice Neže, ki danes skrbi za pripravo večine vsebin, opravlja intervjuje in venomer razmišlja o novih projektih. Tudi ona ima podobno zgodbo. Pri 26 letih so ji zaradi več let trajajočih težav s hudimi anemijami in drugimi zdravstvenimi težavami, ki so se pričele že v zgodnjih najstniških letih, naposled le diagnosticirali celiakijo. Tako rekoč čez noč je bila primorana uvesti strog prehranski režim in pridobiti mnogo poglobljenega znanja na področju prehrane.Tudi zaradi astme in alergij, katerih nastanek je povezan s prej omenjeno diagnozo, je imela velike težave z zaposlitvijo v stroki. Po neštetih poslanih prošnjah za delo se je odločila, da svojo priložnost poišče drugje. Opravila je 100-urni tečaj ženskega podjetništva in stopila na samostojno pot, premagala strah ter se podala v povsem neznane vode. Danes je polna novega znanja in izkušenj ter zelo uspešna pri tem, kar počne. Ko povzameš nekogaršnjo zgodbo v enem odstavku, se sliši sila enostavno, a to je pot, polna pritiskov, znoja, solz in odrekanj. Mnenja sem, da je v podobnih okoliščinah, v katerih sva se znašla tudi midva, pravzaprav ogromno mladih, znanja polnih in vedoželjnih brezposelnih ljudi, ki ne vedo, kako realizirati svoj potencial, se predajajo malodušju in apatičnosti in so nemotivirani za spremembe. Prav tako nimajo primernega podpornega okolja - ravno nasprotno. Večkrat so ravno osebe, ki so jim najbližje, največji teptalci njihovih sanj – bodisi partnerji, prijatelji ali starši. A ni potrebno, da zgodba, ki ti jo govorijo, postane tvoja realnost. Človek ima vedno izbiro in njegova dejanja kažejo, kakšni so njegovi pravi nameni. Besede so brezpredmetne. Če praviš, da boš prenehal s kajenjem, medtem pa si prižigaš novo cigareto, si s tem povedal vse. Lahko dnevno izgubljaš živce zaradi službe, ki jo na smrt sovražiš, pa naslednjo jutro še vedno vstaneš in greš v taisto službo, ki ti pije kri in te vodi k prezgodnjemu infarktu. Les Brown pravi, da so najsmrtonosnejši ubijalec v Ameriki ravno srčne bolezni. Večina ljudi doživi svoj prvi večji infarkt v ponedeljek zjutraj, ko se odpravlja v službo. Naključje? Ne bi rekel. Praviš, da nimaš druge izbire … Pa si res izčrpal vse možnosti? Si sploh preletel zaposlitvene oglase, se odpravil na karierni sejem, se kaj novega naučil, koga novega spoznal, se čemu odrekel, optimiziral stroške, razmislil o pasivnih prihodkih, se postavil zase, prispeval k izboljšanju odnosov na delovnem mestu …? V resnici nas je vseh strah sprememb. Zato leta in leta vztrajamo v slabih razmerjih in zanič službah. Možgani se igrajo z nami. Želijo, da ostanemo v varni coni obdobja, pa čeprav tam že tako ali tako ni ničesar lepega. Ko osebnostno zrastemo, se naučimo takšne strahove in dvome prepoznavati in jih premagovati. Marsikdo podleže splošnemu negativnemu družbenemu razpoloženju, v katerem veliko vlogo igrajo tudi mediji, ki so, kot ste pravilno ugotovili uvodoma, večinoma senzacionalistični in negativni. Motiviran.si je zavesten odmik od takšnega načina razmišljanja in komuniciranja. Je vaše spletno izhodišče za bolj nasmejan, produktiven in učinkovit dan. Sicer pa se z Nežo skupaj učiva, kako preživeti v ljubezni in poslu, kar je prav poseben izziv, ki se ga zelo veseliva. Osebnostno rasteva, se izpopolnjujeva, obiskujeva razna predavanja in seminarje ter spoznavava zanimive ljudi. Sodelujemo s številnimi posamezniki, ki se prepoznajo v naši filozofiji in so pripravljeni priskočiti na pomoč. Za motivacijski portal Motiviran.si so svoje vsebine prispevali že mnogi posamezniki, med katerimi najdemo tudi ugledne strokovnjake kot je prehranski svetovalec Mario Sambolec, psihologinja Katja Istenič in mojster za oblikovanje poslovnih modelov AndroGoblon. Pisci v platformi prepoznajo tudi priložnost za lastno promocijo. Naj izkoristim priložnost in k sodelovanju povabim vse, ki menijo, da jim to lahko koristi in da imajo sporočilo, ki bi ga bilo vredno deliti z ostalimi. Opažam, da so tudi ljudje že nekoliko naveličani črnih novic in hrepenijo po motivacijskih vsebinah, nasvetih in uspešnih zgodbah. Odzivi na takšne vsebine, ki ljudi nagovarjajo k pozitivnim spremembam in jim s konkretnimi nasveti pomagajo do boljših rezultatov, so praviloma odlični. Zame je to pokazatelj, da se marsikdo dobro zaveda, da ima na določenem področju težave, nima pa znanja, kako jih odpraviti. Tu nastopimo mi. Tudi po zasebnih sporočilih večkrat dobimo pohvale in zahvale, da smo komu polepšali dan ali pa mu pomagali prehoditi novo stopničko na poti do cilja. In ravno to je najlepša zahvala za delo, ki jo lahko dobiš! Tudi sami imate za seboj zanimivo podjetniško pot. Kako ste jo prehodili? Začel sem resnično zgodaj, že na začetku srednje šole, ko sem podpisal svojo prvo pogodbo z revijo Računalniške novice, za katero sem prevajal članke in novice, opravil sem ter tja kakšen test računalniške opreme in podobno. Kasneje sem delo pisca opravljal še za Zavod Mladi podjetnik, tako da sem bil iz prve roke priča njegovim skromnim začetkom in veseli me, da se je iz tega koncepta razvila tako uspešna zgodba. V času študija sem se zaposlil v podjetju iSpot, Apple Premium Reseller, kjer sem opravljal raznovrstna dela v marketingu in začel spoznavati možnosti, ki jih ponuja splet. Kljub vsemu pa za ta področja še nisem bil povsem zagret. Osebna in poslovna rast sta mi bili neznanka. Lepota, ki jo danes vidim v marketingu in prodaji, mi je bila tuja. Vseeno pa je to bilo delo, ki mi je bilo nekako pisano na kožo, le da tega tedaj še nisem jemal tako. Malo programiranja, malo oblikovanja, pisanje prodajnih vsebin, preizkušanje luksuznih Applovih novitet, udeleževanje prodajnih sestankov in nagovarjanje potencialnih strank, ki so potrebovale razvoj aplikacij za svoje storitve. Prvič sem trčil v pojme kot so AdWords, SEO, E-mail marketing in podobno. Od blizu sem spoznal, kako poteka delo samostojnega podjetnika, kako funkcionirajo majhni timi in kako poslujejo zveneča imena, kot je denimo marketinški guru Aleš Lisac. Še danes hranim njegovo zgoščenko za marketinško delavnico Nemogoče, ki jo je organiziral, sam pa sem bil zadolžen, da vsebino prenesem v lično oblikovano e-knjigo za iPade. Takrat so mi omejena prepričanja šepetala, da je prodaja en velik »nateg«. Spomnim se mame, ki mi je kot otroku večkrat zabičala, ko je nepričakovano potrkalo na vrata: »Pššt, tiho bodi, ne bova odprla, verjetno kaj prodajajo.« Saj veste, kdo pa ima rad prodajalce, ki ti vsiljujejo stvari, ki jih ne potrebuješ? S takšnimi zamegljenimi očali sem gledal na prodajo in vse, ki se z njo ukvarjajo. V ta koš je po krivem padel tudi Lisac. Na mojo škodo. In zato sem njegovo zgoščenko verjetno zabrisal kam v kot, sem si jo pa ogledal sedaj, po več kot petih letih. Morda bi se moja pot odvila povsem drugače, če bi si jo zavrtel že tedaj. Res je, kar pravi Smilijan Mori: »Včasih je dovolj ena beseda, en stavek, ena knjiga, en človek, en seminar, ki lahko vsakemu človeku spremeni življenje za vedno.« Tudi on je delal družbo Alešu v istem košu. Kot študent v Mariboru sem celo nekaj časa bival v hiši, kjer je imel poslovne prostore in ga občasno srečal na hodniku. Namesto pozdrava sem raje umaknil pogled. Še danes se tepem po glavi. Po študiju sem se redno zaposlil kot strokovni delavec za marketing v družbi SIJ Ravne Systems, ki je del Skupine SIJ – enega največjih proizvajalcev specialnih jekel v Evropi. To je bila povsem nova izkušnja, ki mi je prinesla ogromno. Takšne službe bi se na mojem mestu marsikdo z veseljem oklenil, sam pa sem ugotovil, da nisem človek za delo v velikih sistemih. To ni v moji naravi. In zato tudi delodajalec od mene ni dobil toliko kot bi od nekoga drugega. Do moje odpovedi sva oba izgubljala. Poslovna rast je posebna rubrika portala motiviran.si. Komu je namenjena in kdo v njej sodeluje? Ko sem razmišljal o ustanovitvi medija, sem imel vseskozi v glavi misel, da se mi bodo na ta način odprla mnoga vrata. Mediji imajo veliko moč. Izkazalo se je, da sem imel prav. Ni trajalo dolgo, preden sem opravljal intervjuje z eminentnimi slovenskimi poslovneži, se pogovarjal z njimi po telefonu in se sestajal z njimi. Nekoč se mi niti sanjalo ne bi, da mi bo denimo nekega Robert Rolihsam predlagal, da me pokliče in mi podeli nekaj dragocenih nasvetov. Presenečen sem na odprtostjo slovenskih podjetnikov. To je svet v malem, ki funkcionira in razmišlja popolnoma po svoje. Ljudje so praviloma pozitivni, pripravljeni na sodelovanje, pogovor, spoštujejo konkurenco in iščejo skupne priložnosti. Zavedajo se, da je v slogi moč. Spodbudna beseda, dober nasvet in pripravljenost priskočiti na pomoč so nekaj povsem običajnega. Tu ni prostora za črnoglednost. Motiviran.si je portal za osebno in poslovno rast. Menim, da je do druge nemogoče priti brez prve. To dvoje gre z roko v roki. Poslovno naravnane vsebine so enostavno namenjene vsem, ki si želijo dosegati boljše rezultate na področju poslovanja, gradnje kariere, na samostojni podjetniški poti, se izboljšati v komunikaciji, marketingu, prodaji, mreženju, financah itn. Rubriko poslovne rasti želimo v prihodnosti še izdatno okrepiti. Rubrika intervjuji uspeha predstavlja zanimive in uspešne zgodbe »malih a uspešnih posameznikov«, ki se ne izpostavljajo medijsko. Kje in na kak način naredite izbor in najdete svoje sogovornike? Nekateri so izpostavljeni bolj, nekateri manj. Pomembno je, da priložnost ponudimo tudi ljudem, ki v konvencionalnih medijih ne dobijo svojega prostora. Ali pa ga ne dobijo dovolj. Mediji zagotavljajo prednostni dostop elitnim virom informacij, medtem ko imajo običajni državljani, z izjemo redkih izjem, do njih zgolj pasiven dostop. To je neizpodbitno dejstvo. Vabim vas, da spoznate Aleša Kramolca, mojega sošolca iz srednje šole, ki je pri 17 letih zaradi prometne nesreče postal tetraplegik. To je primer nekoga, ki absolutno mora imeti svojo besedo, ko razpravljamo o problematiki zaposlovanja in življenja invalidov nasploh, ali pa o zlorabi alkohola in varnosti v prometu, o duševnih stiskah in še čem. Obenem pa so ravno takšne zgodbe tiste, ki navdihujejo in zaradi katerih si oprostiš kakšen spodrsljaj in na slabo voljo pogledaš z drugimi očmi – na primer, ko te žena okrca, da ponovno nisi postavil mleka na pravo polico v hladilnik, haha. Sogovornikov res ni težko najti. Vsak ima svojo zgodbo. Ideje dobimo v knjigah, na spletu, v naključnih poznanstvih in od priporočil drugih, nič pa ne bo narobe, če nas bo kdo od vas kontaktiral tudi sam. V rubriki trgovina bralec najde širok izbor knjig s področja osebne rasti, prehrane, zdravja,….. To je zgolj še eden izmed načinov, kako bralcem ponuditi kakovostne vsebine za njihov napredek. Ponujamo knjige za osebno in poslovno rast, pri čemer trenutno sodelujemo z založbo Cangura, v prihodnosti pa si seveda želimo razširiti našo ponudbo. Velika želja je, da v slovenski jezik nekoč pretvorimo kakšno svetovno uspešnico. Mnogo je še slovenski javnosti relativno nepoznanih avtorjev best-sellerjev, ki čez lužo predavajo na tisoče ljudem, ki so za to pripravljeni tudi veliko plačati. Od teh uspešnežev se lahko še ogromno naučimo. Morda pa nastane tudi kakšna avtorska knjiga izpod našega peresa. Nikoli ne reci nikoli. Kakšna je branost portala in kakšni so odzivi na pozitivne vsebine? Velika, in kar je najbolj pomembno, venomer raste. Število uporabnikov, ki se vračajo, se konstantno veča. Pri tem bi poudaril, da sredstev v oglaševanje praktično sploh nismo vlagali, saj to zaenkrat še ni naša prioriteta, se bodo pa stvari kmalu spremenile. Do številk, ki jih dosegamo, smo prišli tako rekoč iz čiste ničle. To je dokaz, da se da velike zgodbe pisati tudi brez pravega budžeta, a je potrebno precej znanja, pravimind-set, kot radi rečemo v žargonu, ter seveda odličen produkt. Zavedam se, da je potrebno še marsikaj postoriti in da se nam za naslednji nivo mora poklopiti še nekaj stvari, a sem trdno prepričan, da sedimo na gori potenciala, ki zgolj čaka, da ga realiziramo. In ga tudi bomo. Ponujate tudi različne delavnice – s pozitivnimi vsebinami. Kdo se udeležuje teh delavnic? To je naslednji korak. Redno želimo organizirati delavnice in predavanja za osebno in poslovno rast. Prva v letošnjem letu bo v začetku maja v Mariboru, kjer bomo govorili o tem, kako digitalni marketing izkoristiti za promocijo lastnih storitev in produktov. Namenjena je zgolj podjetnikom, ki želijo s pomočjo spleta pridobiti večjo prepoznavnost, najti nove stranke in zaslužiti več. Kdor danes ne izkorišča širokega nabora možnosti spleta, pušča denar na mizi. Tako preprosto je to. Pri tem je potrebno imeti tudi nekaj znanja o podjetništvu, marketingu in prodaji. O teh stvareh bomo govorili na delavnici, na kateri bo mogoče dobiti tudi vpogled v sam nastanek in delovanje spletnega portala Motiviran.si. Vabljeni, da se prijavite na https://delavnica.linking.si/ . Sicer pa se že dogovarjamo tudi z zunanjimi predavatelji, s katerimi želimo sodelovati.Vzhod države je glede tega, kot na vseh drugih področjih, močno zapostavljen. Čas je že, da se tudi možnosti za pridobivanje novega kakovostnega znanja decentralizirajo. Sam vidim v tem velik izziv in hkrati izjemno priložnost. Napisali ste magistrsko nalogo z zanimivim naslovom: Reciklažno novinarstvo: analiza medijskega dostopa in uporabe informacijskih nadomestil pri najbolj obiskanih slovenskih spletnih medijih. Kakšne so ugotovitve vaše naloge? Tudi danes bi lahko zaključil v podobnem slogu kot pred štirimi leti. Da bi lahko storili korak naprej, moramo odkrito ovrednotiti trenutno situacijo. Ta pa je takšna, da je novinarstvo še vedno v zatonu. Stanje je zaskrbljujoče. Pravzaprav je slovenska medijska krajina naravnost porazna, novinarji pa že dolgo niso več neustrašni iskalci resnice. Sprašujem se, če so sploh kdaj bili. Elitni viri informacij imajo prednostni dostop do medijev, neodvisno novinarstvo pa je prej izjema kot pravilo. Novinarji so psi čuvaji obstoječega sistema in nikakor ne predstavljajo mostu med državljani in elito. Večina novinarskih izdelkov je povzetih po informacijskih nadomestilih kot so piarovska sporočila in sporočila tiskovnih agencij, ki prav tako črpajo iz piarovskih sporočil različnih podjetij in posameznikov s svojimi zasebnimi interesi. Ko temu dodamo še dejstvo, da je večina virov in vsebin nekritično ovrednotenih, dobimo novice o ploščati zemlji. Se zavedate, da je pred leti, ko so po Sloveniji divjala huda neurja, 24ur.com nasedel potegavščini in objavil zmontirano sliko Kamnika, nad katerim je divjal tornado? Preden so jo uspeli odstraniti, se je do ušes nasmejal že ves splet. Takih primerov, a veliko bolj resnih, je preveč. Nedopustno je, da se zgodi kaj takšnega. Gre vendarle za najbolj bran slovenski medijski portal. Ne želim preveč posploševati, a menim, da ne bom ustrelil mimo, če rečem, da bi do podobnih zaključkov prišel tudi, če bi proučeval druge oblike medijev, na primer tiskane. Razmislite o tem, kakšno sliko potemtakem dobivamo državljani o kompleksnih tematikah globalnih razsežnosti. Sam sem izjemno kritičen do medijskega poročanja tudi zaradi prednostnega tematiziranja. Na prioritetni seznam se namreč uvrščajo zahodnjaške novice, trač in na splošno takšne, ki nosijo negativen predznak. Medtem v vsakem trenutku obstaja na tisoče in tisoče pomembnejših zgodb, ki ne bodo nikoli slišane. Se vam zdi, da smo kot narod pozitivni, veseli in optimistični ali pa za nas še vedno velja, da smo zavistni, »jamramo«, obrekujemo in »delamo samomore«? Konec koncev mentaliteta naroda ni nič drugega kot skupek mentalitete njenih državljanov, levji delež odgovornosti za njeno oblikovanje pa nosijo prav mediji, ki določajo, o čem bomo razmišljali. Realnost ne more biti samo črna, negativna in nevarna. Motiviran.si želi na svoj način prispevati k medijskemu pluralizmu v Sloveniji, pri tem pa se negativizmu ogniti v velikem loku. Kakšno je vaše zaključno sporočilo bralcem portala vfokusu ? Naj se navežem na ime vašega portala. Buda je rekel: »Kar razmišljaš, to postaneš«. Bodite izjemno previdni pri tem, na kaj se fokusirate. Če ste v nezavidljivem položaju, je še toliko pomembneje, da se fokusirate nase. Pri vas se začnejo spremembe. Razmislite, kakšnim informacijam se izpostavljate. Nad tem imate veliko kontrolo. Izberite, s kom se boste družili, kakšne knjige boste brali, komu boste sledili na družbenih omrežjih in kakšne medije boste spremljali. Na kar se boste fokusirali, to bo v vašem svetu raslo. Bodisi problemi bodisi priložnosti. Izbira je vaša.   Vfokusu: Hvala za pogovor. Na osnovi našega skupnega dogovora bomo na portalu www.vfokusu.com tudi objavljali nekatere članke iz portala www.motiviran.si ter skupaj širili pozitivne misli in dejanja v svoji okolici. Intervju z Nejcem Krumpačnikom je izvedla Mirjana Ivanuša-Bezjak    

Več

Pred 7. Zasavskim humanitarnim tekom

V tokratni reportažni oddaji smo spregovorili o 7. Zasavskem humanitarnem teku, ki bo za tri zasavske družine, ki imajo bolne otroke potekal v petek,11. maja med 7. in 22. uro v Športnem parku Rudar Trbovlje. Za bolne otroke bomo tekli 100 km in hkrati zbirali denar zanje. Več pa družine, za katerebomo zbirali denar, soorganizatorji in podporniki.

Več

NSI je predlagala ustanovitev posebnih sodišč za banksterje

Z Jožefom Horvatom, poslancem in vodjo poslanske skupine NSi v Državnem zboru, predseduje tudi parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve, sva pričela najin pogovor z dogajanji ob koncu mandata tega sklica parlamenta. Miro Cerar, predsednik vlade, užaljen zaradi tega, ker so ga na »cedilu pustili« ustavni sodniki, ko so sledili vsebini pritožbe Vilija Kovačiča – državljana K, ki mu je kot političnemu Don Kihotu uspelo zrušiti na prvem referendumu potrjen Zakon o 2.tiru, je odstopil, njegova vlada se ukvarja zgolj s tekočimi posli. In ker se v Državnem zboru ni našel »junak,« ki bi z desetimi poslanskimi podpisi kandidiral za mandatarja, je predsednik države Borut Pahor minuli teden razpustil tudi parlament in razpisal predčasne volitve. Torej bi v tem duhu tudi Državni zbor do volitev, ki bodo v nedeljo 3. junija, opravljati zgolj in samo tekoče posle. Pa temu ni talko, saj so zlasti poslanci vladajoče SMC, ki jih v minulih štirih letih oko opazovalca dogajanj v parlamentu sploh ni opazilo, kot po tekočem traku vložili zahteve za izredne seje, na katerih naj bi odločali o »njihovih« zakonih. Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez je v tem brezvladju začutil svojih pet minut oblasti in seveda izsilil serijo izrednih sej, na katerih naj bi poslanci odločali o teh epepejevskih zakonih poslancev SMC in Levice. Menda naj bi obravnave izsilil z grožnjo, da v nasprotnem primeru tudi sklepno  poročilo Logarjeve preiskovalne komisije o bančni luči ne bo doživelo parlamentarne obravnave.V Novi Sloveniji obžalujejo, da se tudi ta mandat parlamenta ni redno zaključil, pove Jožef Horvat. »Zdi se, da so bili doslej poslanci SMC »privezani,« zdaj pa kot da so popustile neke nevidne spone, ker smo priča pravcate poplave tako imenovanih poslanskih zakonov, ki v glavnem rešujejo neke parcialne probleme. Vmes je tudi nekaj pobud, ki bi jih z veseljem podprli tudi v NSi. Na kolegiju predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza smo se odločili, da zaradi odstopa predsednika vlade Mira Cerarja umaknemo redno aprilsko sejo Državnega zbora, ki bi trajala najmanj dva tedna, kar se je vedelo že vnaprej, saj nas je čakal sprejem kopice zakonov. In zdaj vsi ti zakoni, načrtovani za redno sejo, prihajajo na dnevni red izrednih sej. Ob tem naj pred obravnavo vseh teh poslanskih zakonov spomnim na poziv Fiskalnega sveta, ki je pred dnevi poslal pismo Državnemu zboru in Državnemu svetu,  v katerem jasno opozarja, da ti »poslanski« zakoni z Vlado in koalicijo niso bili usklajeni,  za seboj pa prinašajo finančne obveznosti v višini štirih milijard evrov v naslednjem mandatnem obdobju. To je skoraj polovica letnega proračuna Republike Slovenije. V Novi Sloveniji se čutimo odgovorne do porabe javnih financ, zato smo v naši poslanski skupini sklenili, da bomo obstruirali izredno sejo, na katerih se bodo sprejemali »poslanski« zakoni, enako odločitev so napovedali tudi v še treh ali štirih poslanskih skupinah. To nam omogoča 65. člen Poslovnika DZ.« Jožef Horvat je prepričan, da so ti »poslanski« zakoni zgolj všečna poteza poslancev SMC, s katero po štirih letih udobnega pasivnega življenja v državnem zboru doseči naklonjenost pri potencialnih volivcih. Imeli so dovolj časa, da bi te zakone sprejeli med mandatom, saj so imeli svojo vlado in večino v državnem zboru. Nova Slovenija je v parlamentarno proceduro ves čas mandata vlagala zakonske predloge, v trenutku, ko je odstopila vlada, tega več ne počnejo, dodaja Jožef Horvat. »Vložili smo 40 zakonskih predlogov, od tega je bilo sprejetih šest, trije še vedno čakajo obravnavo. »Nekdo bo rekel, da je 15% izplen pri predlaganju zakonov, slab uspeh, vendar je treba poudariti, da smo le opozicijska stranka, zato smo z doseženim zadovoljni.« Ker je predsednik DZ Milan Brglez obravnavo »poslanskih« zakonov vezal tudi na obravnavo nekaterih pomembnih dokumentov, med drugim tudi poročil preiskovalnih komisij, odborov za nadzor varnostno obveščevalnih služb, ni morda objektivna bojazen, da bodo poslanci SMC nagajivo obstruirali obravnavo teh vsebin,  je bilo naslednje vprašanje Jožefu Horvatu. »Ko sva s predsednikom Republike Borutom Pahorjem govorila o optimalnem datumu za izvedbo predčasnih volitev, sem mu povedal, da je nujno čim prej dobiti vlado s polnimi pooblastili. Ob tem sem mu naštel tudi vse tiste vsebine, ki bi jih moral obravnavati Državni zbor tega sklica. Gre za štiri poročila parlamentarnih preiskovalnih komisij, komisije za nadzor varnostno obveščevalnih služb, pa tudi  vsebino tožbe  proti Hrvaški na sodišču Evropske unije zaradi nespoštovanja razsodbe Arbitražnega sodišča o slovensko hrvaški meji. Borut Pahor je v celoti soglašal z mojimi predlogi, poslanci NSi smo prispevali podpise pod zahtevo po sklicu izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali vsa ta poročila. Razprava o poročilu o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v primeru TEŠ-6 je praktično končana, enako tudi poročilo o žilnih opornicah, čaka nas obravnava poročil še dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij. Najpomembnejša bo gotovo razprava o sklepnem poročilu tako imenovane Logarjeve komisije o »bančni luknji.« Kako ocenjuje razmerje med odstopljenim predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki se je posvetil predsednikovanju svoji SMC in predsednikom parlamenta Milanom Brglezom, kajti marsikatera njegova poteza namiguje, da kot podpredsednik SMC deluje proti  svojemu predsedniku.  »To se je v DZ čutilo že nekaj časa, napetosti so popustile tik pred kongresom SMC. To bipolarnost Cerar – Brglez je dobro zaznal tudi zunanji minister Karel Erjavec, ki je s solistično akcijo priznavanja Palestine kot suverene države zabil dodatni klin med obema.« Po svoje je to na svoji koži občutil tudi Jožef Horvat kot predsednik odbora za zunanjo politiko. Zavrnil je zahtevo Milana Brgleza po vnovični obravnavi priznanja Palestine, za kar so navijali tudi poslanci Levice, zato ga je Brglez odstavil s predsedniškega položaja in sam sklical vnovično sejo. »Drži, predvsem s strani dr. Milana Brgleza sem čutil neverjeten pritisk, ki je sicer član odbora za zunanjo politiko, kot predsednik parlamenta pa prvi med enakimi, in nič drugega! Zlasti na zaprtih sejah odbora je zahteval, da razpravo vodim po »njegovih notah,« a sem imel k sreči podporo ostalih članov in članic odbora. Zato sem jim hvaležen, pa tudi ponosen na člane odbora za zunanjo politiko, ki so ob obravnavi najtežjih političnih vprašanj o arbitraži in razsodbi arbitražnega sodišča, po sicer burnih razpravah na zaprtih sejah, vseeno sprejeli sklepe, podrte z veliko večino ali celo soglasjem vseh. V Odboru je 17 članov in članic, in če dobite za nek ključen sklep 16 »ZA« in nihče proti, je to zelo dobro, kar se tiče zunanjepolitičnih vprašanj.« Kar pa se priznanja Palestine tiče, je Jožef Horvat spomnil, da je Odbor že 28. novembra 2014 sprejel jasen sklep, da je le Vlada edini kvalificirani predlagatelj priznanja nove države. Vlada tega do danes ni naredila, razloge zakaj Državnemu zboru tega ni predlagala, ve Vlada oziroma Miro Cerar. »Ko smo imeli 4. tega meseca, torej že v času opravilne nesposobnosti vlade,  sejo Odbora o priznanju Palestina, sklicano zaradi zahteve 27 poslancev o sklicu izredne seje Državnega zbora, na katerem naj bi odločali o priznanju Palestine, sem bil deleže kritike tudi iz ust dr. Milana Brgleza, zakaj nisem k besedi pustil tudi zunanjega ministra Karla Erjavca. Le zakaj pa bi mu dal, saj Vlada ni bila predlagatelj, Karel Erjavec pa je o tem govoril že na mnogih sejah Odbora.« Do zadnje seje, ko se je zgodil incident Med Brglezom in Horvatom, je Odbor  Palestini namenil 6 ur razprave. Zato po mnenju Jožefa Horvata Erjavec ni imel povedati nič novega. Sam to akcijo Levice, Erjavca in seveda Brgleza dojema kot poskus pridobivanja poceni volilnih glasov. To je seveda skregano z zavezami, ki jih je Slovenija sprejela z vstopom v EU. Konec koncev je EU ena večjih denarnih pa tudi humanitarnih donatork Palestini. Po tem, ko je Matej Tonin postal predsedujoči stranke NSI, je Jožef Horvat prevzel vodenje poslanske skupine. Zato me je seveda zanimalo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati kolegija predsednika Državnega zbora, vse namreč niso odprte za javnost. Zadnji primer petkovega kolegija, ko so sicer na odprti seji vodje poslanskih skupin pri opredeljevanju časa, namenjenega za razprave poslanskih zakonov, zavrnili Brglezovo izsiljevanje, jim je ta ob prekinitvi zabrusil, da če ne bo soglasja o tem, da bo iz dnevnega reda izredne seje črtal razpravo o poročilu Logarjeve komisije. Zato vprašanje, ali lahko Milan Brglez to točko dnevnega reda preprosto izbriše, nekaj podobnega ser je pripetilo pred 18. leti, ko sklepnega epiloga v Državnem zboru ni doživelo poročilo Pukšičeve preiskovalne komisije o oškodovanju družbenega premoženja? »Dejstvo je, da imamo v vseh zgodovini Slovenije v glavnem leve oziroma levosredinske vlade. Le v času od 2004 do 2008 smo imeli desnosredinsko vlado, pa še v njej je bil Desus, ki sodi med leve stranke. To seveda pomeni, da krivce za TEŠ- 6. za bančno luknjo, pranje iranskega denarja, najdemo v levi politični polobli. Z afero iranske pralnice denarja preko NLB je Slovenija v svetovnem, zlasti pa v evropskem merilu izgubila status kredibilne države. Zakaj, preprosto zato, ker so o tem vedeli vsi najbolj odgovorni, pa se ni zgodilo nič. Še huje, tuje obveščevalne službe so nas opozarjale o tej raboti, pa spet nič.«  Bo tudi NSi ob sprejemanju sklepnih poročil preiskovalnih komisij zahtevala še sprejetje sklepa, da se z vso materijo seznani preiskovalne organe, NPU in SDT, je bilo moje vprašanje Jožefu Horvatu. »Parlamentarna preiskava sledi vsaj dva pomembna cilja. Najprej da odgovornim damo ime in priimek, nato pa, kakšne morajo biti zakonske spremembe. Že vmesno poročilo Logarjeve komisije je predlagalo oblikovanje posebnih oddelkov tožilstva in sodišč, ki bi se ukvarjali izključno z bančnim kriminalom in osebami, vpletenimi v te rabote. To je bančni kriminal in gospodje, ki so temu botrovali, so kriminalci. Ne more kar tako izginiti nekaj milijard evrov, pa zato nihče ne odgovarja. V NSi smo predlagali ustanovitev posebnih sodišč, vendar »glej ga zlomka,« državni zbor našo pobudo zavrne, čeprav se vsi strinjajo, da gre za »banksterje!« Sklep o ugotovitvah Logarjeve komisije podprejo, rešitev, to je ustanovitev posebnih sodišč, pa zavrnejo.« PO besedah Jožefa Horvata bo NSI podprla sklepe končnega poročila Logarjeve komisije. Pogovor z Jožefom Horvatom se je dotaknil tudi sobotnega kongresa NSI, na katerem bodo med drugim Mateja Tonina  izvolili za predsednika stranke, osvežili strankine organe tudi z novimi, mladimi obrazi, predvsem pa sprejeli programska izhodišča, s katerimi bodo skušali nagovoriti volivce, da jim v nedeljo, 3. junija zaupajo svoj glas.  Celoten intervju z Jožefom Horvatom  v oddaji Sreda v sredo si lahko ogledate na priloženem video posnetku

Več

Zgodba o Francu Pukšiču in lažeh Milana Kučana II. del

Intervju s Francem Pukšičem, nekdanjim državnozborskim poslancem, ki je v mandatu 1996 - 2000 vodil parlamentarno preiskovalno komisijo o sumu zlorab javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine, skratka o oškodovanju družbenega premoženja,  ki smo ga 28. marca objavili V FOKUSU, je dvignil »pritisk« nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu. In kaj je zmotilo Kučana, da se je odzval na izrečene besede Franca Pukšiča? Ta je med drugim dejal:  »Mi smo že takrat jasno ugotovili obseg kraje v Elanu, Smelta, Tama, Metalne, Hidromontaže….pa tudi postregli  z imeni in priimki tistih, ki so se okoristili. Če bi takrat mediji in za to pristojne preiskovalne inštitucije opravili svoje delo dvomim, da bi prišlo še do druge kraje, ki pa je po ugotovitvah Logarjeve komisije več kot grozljiva. Mi smo  na preiskovalni komisiji  na laži ujeli takratnega predsednika Milana Kučana, pa se ni zgodilo nič. Če bi takrat prej omenjene inštitucije nekoga prijele in ga obsodile, bi se kraja prav gotovo ustavila. Danes pa se gospodje direktorji bankirji, ki so preko takšnih in drugačnih vzvodov  dobesedno pokradli desetine milijonov evrov,  mirno sprehajajo namesto, da bi sedeli za zapahi.« Milan Kučan, v maniri nekdanjega partijskega šefa, v besede katerega se ne more in ne sme dvomiti, je v svojem zahtevku za popravek Pukšičevih navedb o tem, kako je »preiskovalna komisija na laži ujela takratnega predsednika države Milana Kučana« zapisal naslednje: ZGODBA O FRANCU PUKŠIČU IN LAŽEH Preiskovalna komisija pod vodstvom Franca Pukšiča o zlorabah v Elanu je žal klavrno končala svoje delo. Nekdanji vodja finančnih poslov Elana Pavel Koder je namreč kot priča jasno in kategorično zanikal, da bi bil Milan Kučan prejel kakršna koli darila od Elana. S tem je v celoti sesul preiskovalni konstrukt Franca Pukšiča. Na kraju, kjer je lažno pričanje kaznivo z zaporom do dveh let, Koder pač ni hotel ponoviti lažnih konstruktov, ki naj bi jih pred tem dajal novinarjem. Franc Pukšič je kot preiskovalec na komisiji obnemel. Zato pa je toliko zgovornejši zdaj, ko so dejstva že malo zbledela in ko poskuša obnavljati stara namigovanja. Smešna je njegova trditev, ki jo je dal V Fokusu 28. marca 2018, da je Milana Kučana »preiskovalna komisija ujela na laži«. Na laži so bili ujeti drugi, kar je zlahka preverljivo, saj je pričanje dostopno na spletni strani predsednika republike. Velja pa se ob tovrstnem početju zamisliti, ali je naša država sploh lahko uspešna, če politiki nojevsko vztrajajo na namišljenih okopih in lažeh, tako kot to počne Franc Pukšič. Seveda smo Kučanov popravek objavili, ker nas k temu zavezujejo določila Zakona o medijih. Hkrati pa za dodatna pojasnila pobarali Franca Pukšiča. Osnovno vprašanje seveda je, komu pripisati da je lažnivec, Pukšiču ali Kučanu? Franc Pukšič je najprej v svojem arhivu pobrskal po dokumentaciji o delu njegove preiskovalne komisije in nam postregel z vsebino, tudi sklepnim poročilom Preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine, nato je stekel pogovor. Milan Kučan v zahtevku za popravek navaja, da je »preiskovalna komisija pod vodstvom Franca Pukšiča o zlorabah v Elanu klavrno končala svoje delo. A to drži? Vse, kar bom sedaj povedal, izhaja iz vsebine uradnega sklepnega poročila preiskovalne komisije, ki je bilo poslano predsedniku Državnega zbora, še pred tem pa tudi sprejeto na sami preiskovalni komisiji. V tem poročilu piše citiram: » tudi priča Milan Kučan je na zaslišanju navajal, da je dokument ponaredek. Pri tem se je opiral na izjavo Pleška, takratnega poslovodečega v firmi Finex, ki jo je ta »podal pred pričami in je overjena pri notarki.« Predsednik preiskovalne komisije (Pukšič) je Milana Kučana dvakrat pisno zaprosil za fotokopijo izjave, vendar zaman.« Gre namreč za dokument, s katerim je bilo dokazano, da je takratna partija Zveza komunistov Slovenije dobivala denar iz tujine. Najprej Ivan Maček Marija, nato pa Milan Kučan, sicer res ne osebno, vendar kot vodja partije. Tako je bilo mišljeno in tudi tako zapisano. No in v tem zapisniku naprej piše, » da ni resnična navedba Milana Kučana, da bi bila izjava direktorja Finexa Vilija Pleška overjena pri notarki.« Tu je dokument, izjava notarke, da je bil zgolj notarsko overjen Pleškov podpis, ne pa njegova izjava.   V sklepnem poročilu še piše, » da je nakazovanje provizij v imenu Elana, od RKC odkupljenih deviznih sredstev, v višini 1%, ki so se po nalogu Ivana Mačka Matije nakazovala na CK ZKS, kar je na zaslišanju potrdil tudi Pavel Koder (takratni finančni direktor Elana).« Še več, »na tretjem zaslišanju je Pavel Koder to izjavo dopolnil, in sicer, da je v Času od leta 1985 do septembra 1989 na vsake tri mesece pri Zvezi bank Celovec dvigoval gotovino in jo osebno izročal Ivanu Mačku Matiji.« Torej ne laže Franc Pukšič, temveč laže Milan Kučan? Točno tako! Kako je potem z darili, ki naj bi jih po besedah Pavla Kodra od Elana prejel Milan Kučan? Dokument, ki ga imam,  je preiskovalni komisiji predal Pavle Koder. Gre za eno od izjav, v kateri Koder navaja, da je šlo iz Elana za darila  toliko smučk, da bi jih lahko položil od Begunj do Beograda. Sam nikoli nisem trdil, da je Milan Kučan osebno dobil kakršnokoli darilo, dokumenti le dokazujejo, da je Zveza komunistov Slovenije dobivala denar tudi takrat, ko jo je vodil Milan Kučan. Kako je s trditvijo Milana Kučana v zahtevku za popravek, da »na kraju, kjer je lažno pričanje kaznivo z zaporom do dveh let, Pavel Koder pač ni hotel ponoviti lažnih konstruktov, ki naj bi jih pred tem dajal novinarjem« in s tem zrušil vaš preiskovalni konstrukt? Res sem osupnil ob pričanju takratnega predsednika države Milana Kučana na preiskovalki. Zakaj? Zato, ker sem si pridobil še pred njegovim pričanjem dokumente, ki so mi potrdili, da Milan Kučan ni govoril po resnici. To smo mu tudi dokazali z materialnimi dokazi. Moja osuplost je tudi posledica  razmišljanja, kam nas je vse to pripeljala že takrat (oškodovanje družbenega premoženja), kaj šele danes. Zato smo danes tam, kjer smo! Nasledniki Komunistične partije Slovenije so spravili zdravstvo na kolena, slovensko vojsko na kolena, davke v višine, delavske plače v nižine, Erjavčeve obljube o 1000 evrskih pokojninah so bile le predvolilni nateg. Namesto tega pa naše milijarde porabijo za sanacijo bank, NLB in NKBM uporabili za pranje denarja. Osupel sem, seveda sem osupel tudi zaradi takih starih politikov, ki vodijo to državo iz ozadja, ker bo zaradi njih država končala v razsulu. Naj še enkrat spomnim, da je Milan Kučan v zahtevku za popravek zapisal, da v »izogib dveletni zaporni kazni« Pavle Koder ni ponovil lažnih konstruktov. Kako je zdaj z resnico Pavla Kodra? Pavle Koder je takrat, ko je začutil, kaj bo sledilo, izrekel izjavo, sam sem bil prisoten,  kje so shranjeni vsi ti dokumenti, ki so bremenili Milana Kučana. Kasneje jih preiskovalni komisiji ni posredoval. Je pa v podpisani izjavi povedal, da bo vse to, o čemer bo pričal, zapisano v njegovi knjigi, tudi, kje so dokumenti, pa tudi s pričami potrjene njegove navedbe. Povedal nam je tudi, kaj je s tistimi 150 milijoni evrov  oziroma  takratni 2 (dve) milijardi avstrijskih šilingov z dveh črnih računov Elana in kdo vse je imel prste poleg in kam je bil denar prekanaliziran. Žalostno je, da je bil uradni dokument ministra za notranje zadeve Šukljeta, po katerem naj bi kriminalistična preiskava ugotovila, da je Pavel Koder dokumentacijo odnesel na tuje. In tako ni bilo ne dokumentacije, tudi Kodru se zaradi tega ni nič zgodilo. Če pa bi, bi kdo od teh, morda tudi Milan Kučan, sedel v zaporu. To, kar se je pozneje zgodilo Pavlu Kodru, da je bil obsojen na zaporno kazen, je le posledica tega, ker je stegnil jezik. Druge razlage preprosto ni! Že ob najinem prvem pogovoru sem povedal, ker sodstvo pri tem ni naredilo nič,  je bila naša preiskovalna komisija začetnik odkrivanja kraje družbenega premoženja. Spomnim se, da je bilo kakih 30 do petdeset različnih kazenskih ovadb, od velikih posojil za nakupe stanovanj, avtomobilom….pa zato nihče ni sedel na zatožno klop. Samo za primer, zaradi zastaranja je na sodišču padel primer proti Urošu Aljančiču in Pavlu Kodru. Da enkrat za vselej počistimo hlev, bi bila potrebna  revizija takih primerov, ko za milijonsko oškodovanje družbenega premoženja, nihče ni bil sodno procesiran. Sklepno poročilo takratne Pukšičeve preiskovalne komisije ste poslali predsedniku državnega zbora, da bi doživelo epilog še v slovenskem parlamentu. Do tega žal ni prišlo, čeprav smo samo poročilo potrdili na zadnji seji preiskovalne komisije. Poslanska večina  in vemo, kdo je v mandatu 1996 – 2000  obvladoval Državni zbor, je umaknila to točko dnevnega reda, kar je seveda skregano s poslovnikom. A je presenetljivo, da so se pred 18. leti oblastniki požvižgali za poslovniška določila, če tudi sedanji predsednik parlamenta Brglez dela enako! Se torej bojite, da bo podobno usodo vaše preiskovalne komisije doživela tudi Logarjeva preiskovalna komisija. V obeh primerih je vlada odstopila, parlament pa se sestajal le na izrednih sejah. Sklepno poročilo so člani komisije sicer že skoraj soglasno potrdili, je pa vprašanje, ali si bo upal predsednik Državnega zbora Milan Brglez uresničiti grožnje, da črta točko dnevnega reda na izrednem zasedanju parlamenta, na kateri bi poslanci obravnavali in odločali. Šele v parlamentu potrjeno poročilo bo romalo na specializirano državno tožilstvo in NPU? Bojim se te možnosti, morda je bilo vse skupaj celo načrtovano, odstop vlade Mira Cerarja namreč, da sklepno poročilo ne dobi pravnomočnega epiloga v parlamentu. Na koncu, kdo torej laže? Če ne laže Franc Pukšič, laže Milan Kučan!? Moj odgovor so le argumenti skozi zbrano dokumentacijo moje preiskovalne komisije. Takrat in še danes po 18 letih sledim resnici iz zbrane dokumentacije. Tako bo vse dotlej, dokler pravosodni organi ne opravijo svojega dela, dokler pri nas ne bo delovala pravna država, ki bo z enakimi vatli merila kazniva dejanja, pa naj si gre za mene, za vas ali Milana Kučana. Vse dotlej pa smo banana republika. Edina rešitev so parlamentarne volitve, zmaga desnosredinskih strank in nato v šestih mesecih spremeniti zakonodajo, da bodo odgovorni za kriminalna dejanja, ki jih je preiskovala moja preiskovalna komisija pred 18 leti in Logarjeva komisija, dočakali obtožilni sedež na sodiščih. Boris Cipot  

Več

Sledi korakov: Zgodba Mateja Tonina

V tokratni oddaji Sledi korakov smo predstavili življenjsko pot očeta dveh hčera in politika Mateja Tonina. Spregovoril je o svojem otroštvu, ki ga je skupaj s sestrama dvojčicama preživljal v Zgornjem Tuhinju. Tamkajšnja cerkev, kamor neredko zaide, je tudi zadnja postaja zagorskih vernikov na tridnevnem romanju ob Marijinem prazniku. Povedal je tudi, zakaj so pogovori in dogovarjanja tudi z različno mislečimi pomembna in koristna. Tudi zato rad vabi na kavico.

Več

Ženska stopi v politiko z razumom, srcem in podporo družine

Slovenska javnost je Suzano Laro Krause spoznala v lanski jeseni, ko se je kot kandidatka SLS podala v boj za predsednika(co) Republike. Čeprav ji takšne in drugačne javnomnenjske ankete niso dajale nikakršne možnosti, je v svojih nastopih pokazala in dokazala, da je odločna in energična oseba, ki ve kaj hoče., čeprav je imela na voljo tri tedne kampanje. »S tem dejstvom, da nisem prepoznavna, da niti na Ptuju, kjer živim, me vsi ne poznajo, sem poskušala narediti, kar se je narediti dalo. Sem pa bila vedno taka, da to kar mislim, tudi povem, kajti v to verjamem, četudi se moji sogovorniki s tem ne strinjajo. Vedno sem bila zvesta svojim besedam, jih udejanjala, četudi zaradi tega izgubim kak glas.« Da bo njena prepoznavnost v slovenskem prostoru vseeno bolj večja, nam je Suzana Lara Krause postregla z nekaj podatki iz svoje »osebne izkaznice.« »Sem Ptujčanka, rojena na kmetiji, imam še sestro, več ali manj sem odraščala pri dedku in babici na kmetiji. Njima gre zahvala za pridobljene vrednote, do dela na primer, kar je v današnji mladeži premalo prisotno. Ne zavedajo se, da imaš poleg pravic tudi dolžnosti, ki jih je treba vestno opravljati, če ležiš doseči tudi svoje pravice. Po osnovni šoli in gimnaziji je sledil študij slovenščine in ruščine. Sem torej profesorica slovenščine in ruščine, samozaposlena….imam  namreč prevajalni biro. Zadnje čase pa se bolj vrtim okrog Beethovnove 4 v Ljubljani, zaposlena sem namreč v SLS. V stranki, ki je že 30 desetletja na slovenskem političnem prizorišču, se trudimo, da smo vredni zaupanja slovenskega volivca, saj smo v preteklosti naredili ogromno dobrega za Slovenijo in za naše državljane. Res pa  je tudi, da smo kdaj pa kdaj naredili tudi kakšno napako, kdor dela namreč tudi greši, vendar smo se za napake opravičili. Potrudili se bomo te napake tudi sanirati, zato se v politični boj pred parlamentarnimi volitvami podajamo s pozitivnim nabojem, saj želimo biti tisti, ki povezujemo. Sama bom za poslanko DZ  kandidirala v 11. okraju 8. volilne enote Ptuj, ki zajema predel Haloz.« Suzana Lara Krause si seveda želi, da bi slovenska politika enkrat postala toliko zrela, enako velja za stranke in poslance, ki bodo sedeli v novem sklicu parlamenta, da bodo znali sodelovati, prisluhniti drug drugemu. »Že res, da opozicija mora opozarjati na napake vladajoče koalicije, res pa je tudi, da mora opozicija podpreti tiste predloge koalicije, ki so dobri. Čas je, da se v dobro vseh ljudi preseže politika nagajanja. Zamenja naj jo dialog in medsebojno spoštovanje.« Ker je Suzana Lara Krause omenila napake v preteklosti, je seveda sledilo logično vprašanje ali so morda te napake botrovale dejstvu, da je SLS na zadnjih parlamentarnih volitvah 2014 ostal pred vrati DZ. »Tudi dejstvo, da so to bile predčasne volitve, ki so se zgodile na višku kampanje za volitve evropskih poslancev,  je vplivalo na naš izostanek. Evropske volitve smo dobro zastavili, imamo evropskega poslanca Franca Bogoviča, ki je s prejetim oscarjem pokazal, da gre za res dobrega in aktivnega poslanca. Drugi razlog izostanka iz sedanjega sklica parlamenta pa gre iskati tudi v tem, da smo bili morda preveč prepričani vase, da nismo dovolj intenzivno nagovarjali ljudi in jih opozarjali, kako nujno je, da gredo na volišča. Dokler bo v Sloveniji tako nizka volilna udeležba, se bodo volivci vsake štiri leta »zmotili,« kot je dejal na celjski tribuni naš predsednik Marko Zidanšek. Vemo namreč, kdo pa vseeno redno in vestno odhaja na volišča!« Volilna statistika pravi, da je največ abstinence med mladimi. Kako torej mlade pripraviti do tega, da odidejo na volišča in oddajo svoj glas? »Volilna apatija v Sloveniji je zelo velika, tudi nezaupanje v politiko in sodstvo je veliko. Za nezaupanje do politikov s(m)o so krivi sami politiki, kar sem opozarjala že med lansko predsedniško kampanjo. Politik mora stati za izrečenimi besedami in odgovarjati za svoja dejanja. Kaj pa imamo mi?! Imeli smo najslabšega predsednika vlade (Borut Pahor), ki je za »nagrado« postal predsednik države. In to je narobe, to si ljudje zapomnijo, zato smo v njihovih očeh vsi isti, tudi tisti, ki se ves čas trudimo, da opravičimo njihovo zaupanje in izpolnimo dane obljube.«  Zato je za Suzano Laro Krause nesprejemljivo, da se bodo volilnemu telesu za še en mandat ponudili tisti, ki so pred štirimi leti govorili o etiki in morali, nato pa kot oblast poteptali te vrednote. »In to so razlogi nezaupanja in pavšalnih obtožb, da smo vsi isti, kar pa ni res.« Suzana Lara Krause opozarja, da z abstinenco mlade generacije na volitvah, o njeni prihodnosti odločajo starejši volivci: Mladi se morajo zavedati nuje soodločanja o tem, kakšen bo svet, v katerem bodo živeli čez 20 ali 30 let, imeli otroke, službe…..osnova pa je seveda odhod na volišča.« S problemom abstinence mladih se veliko ukvarjajo tudi v SLS. »Prvi korak smo naredili v sami stranki, v vodstvene položaje je vpeto veliko mladih obrazov. In ti lahko za seboj potegnejo maso ljudi, s katerimi se družijo v svojem okolju, kar so po navadi vrstniki. Kako nežnejšemu spolu dopovedati, da če že doma držijo pokonci tri hišne vogale, lahko to počno tudi v politiki. Vprašanje je bilo namenjeno najbolj poklicani, saj je Suzana Lara Krause tudi predsednica ženske zveze pri SLS.  »To ni enostavno, pa ne zato, ker tega mi ne bi želele. Srečujemo se vseeno s precejšnjo mero predsodkov. Ko sem kandidirala za predsednico države, je bilo eno prvih vprašanj, »ja kako pa bodo sedaj vaši otroci!« Tega nihče ne vpraša moške kandidate. Meni pa novinarska vprašanja tipa, »ja kdo pa vam  čisti hišo, ko ste vi na terenu?!« Moj odgovor je seveda, da sem moramo za vstop v aktivno politiko same opogumiti, in imeti seveda dovolj debelo kožo, da se ne odzoveš na taka provokativna vprašanja.« Tudi zato si Suzana Lara Krause želi, da bo slovenska družba nekoč toliko odprta in razvita, da ženskih kvot več ne bo. »Sicer pa tudi v državah, ki so ekonomsko in družbeno bolj razvite od naše, ne gre brez ženskih kvot.« Proces bo po njenem dolgotrajen. Še vedno imajo ženske za enako opravljeno delo, za enako izobrazbo nižjo plačo kot moški. »Po teh izračunih, glede na moški spol,  delamo mesec dni na leto zastonj, brez plačila. Upam seveda, da se bodo ta nesorazmerja nekoč uredila, zato je pomembno, da se v politično življenje vključi čim več žensk, da bi njihov glas v parlamentu prepoznaven in zahteve jasne, kajti ženski princip razmišljanja je vseeno precej drugačen od moškega.« Družina Suzano Laro Krause podpira v njenem političnem delovanju:« domača podpora je eden od pogojev za uspeh, drugi je razum, tretji pa srce. Mi smo dodali še pogum, ker se ženska za politično kariero vseeno težje odloča kot moški. Za prihajajoče državnozborske volitve, na predsedniku države Borutu Pahorju je, da to soboto obelodani nedeljo, ko naj bi se zgodile, morda zadnjo nedeljo maja ali prvo junija, ima SLS evidentirane kandidate in kandidatke v vseh volilnih okrajih. Izbor je bil prepuščen lokalnim odborom, potrdili pa jih bodo na glavnem odboru stranke. Suzana Lara Krause dodaja, da nabir evidentiranih kandidatov  ponuja kakovostne in zaupanja vredne obraze, enako je vreden zaupanja tudi sam predvolilni program SLS. Suzana Lara Krause je opozorila na prihajajočo 30 letnico delovanja Slovenske ljudske stranke. Osrednji dogodek ob obletnici se bo zgodil 12. maja z 21. vseslovenskim shodom članstva na taboru SLS. »Na tem dogodku pa bomo javnosti že lahko predstavili vse kandidate SLS za letošnje parlamentarne volitve.« Predvolilne aktivnosti je SLS pričela sredi marca z zanimivo akcijo pod naslovom Odpravimo 1000 neumnosti. Vprašanje Suzani Lari Krause, verjetno imamo v Sloveniji več kot 1000 neumnosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti, in kako so se Slovenke in Slovenci odzvali na akcijo. Čeprav je bila akcija vezana le na mesec marec, v stranko še prihajajo pripombe, vsaka je predmet skrbnega pregleda in če se le da, jo vključijo v predvolilni program, dodaja Suzana Lara Krause. »Ljudem smo ponudili priložnost, da s pobudami, kje »jih čevelj žuli,« soustvarijo naš volilni program. Za program SLS je Suzana Lara Krause prepričana, da je dober, da je »napisan na kožo« ljudem, v njem so zapisali trdno odločenost zagovarjanja vrednot na katerih temelji delovanje SLS: « Tudi meja in ograja sta poleg, pa tudi predlogi, kako se izogniti situacijam, v katerih smo izgubili Teran in še kaj….« Celoten pogovor v okviru oddaje Sreda v sredo si lahko ogledate na priloženem posnetku.

Več

Sledi korakov: zgodba sladkorne bolnice Saše Barlič

Življenje Saše Barlič bi lahko bilo čisto vsakdanje, če se ne bi pojavila sladkorna. Staro devet let je zaznamovala za vedno. Njena družina se je najprej s težavo soočila, da je bolna, ko je bila Saša stara 11 let, je družina doživela še en šok. Sestri sta po hudi bolezni izgubili mamico, oče ženo. Sladkorna pa je počasi uničevala njeno zdravje, predvsem žile, oči in ledvice. Kot mlado dekle je morala na dializo. Kmalu zatem so ji našli novo ledvico. Težav še ni bilo konec. Zaradi slabe prekrvavitve so ji morali odrezati prste na obeh nogah. A se ni dala. Ves čas se je ukvarjala s športom in med ledvičnimi bolniki postala celo svetovna prvakinja. Po nekaj letih je ledvica začela pešati in spet je morala na dializo. Zaradi zastrupitve krvi je padla v komo. Zbudila se je brez nog. Počasi se je morala privaditi novemu življenju in nožnimi protezami, ki pa so bile slabe. Ponovno je morala na operacijo, kjer so ji spet amputirali del ene noge. Sedaj polna volje in energije čaka na nove, boljše proteze. „Z njimi bom spet športnica“, je še dejala ob koncu pogovora.

Več

Ilegalne migracije: Bi Jelševar v Kolpo res naselil krokodila?

26.04.2018

preberi več

Matej Tonin izvoljen za predsednika NSi

21.04.2018

preberi več

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE – KOREKTNO IN NEKOREKTNO RAVNANJE POLITIKE

20.04.2018

preberi več

Volilna pravila do državnozborskih volitev 2018

17.04.2018

preberi več

Predčasne volitve bodo 3. junija

14.04.2018

preberi več

Oglasna sporočila in partnerji

V Fokusu

pred 7 urami
Dr. Milan Zver na Odboru LIBE
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta je danes razpravljal o ...
(0)
pred 9 urami
Mitja Čander o pomenu knjige za vse, ki stavijo ...
Sveže izdana in danes predstavljena knjiga Sredstva Evropske unije od teorije do prakse, avtorjev evropskega poslanca ...
(0)
pred 10 urami
Ilegalne migracije: Bi Jelševar v Kolpo res ...
Včerajšnje prvo predvolilno soočenje izvenparlamentarnih strank na Nova24TV je bilo pestro. Med gosti so ...
(0)
pred 18 urami
GDPR – vzpostavljanje novega ravnotežja med ...
GDPR je kratica za General Data Protection Regulation oz. za Splošno uredbo EU o varstvu podatkov, ...
(0)
pred 22 urami
Arnika - vsestransko uporabna zdravilna rastlina ...
Pošta Slovenije je izdala znamko z motivom arnike in nas tako spomnila na njen pomen in veliko uporabo ...
(0)
pred 22 urami
Priročnik za uporabnike psov vodnikov za slepe in ...
Ob mednarodnem dnevu psov vodnikov slepih (International Guide Dog Day -25. april) je Zveza društev slepih in ...
(0)
pred 1 dnevi
Dalmatinski biser Vodice vse bolj zanimiv za ...
Sogovornik v tokratni oddaji Sreda v sredo je Jože Režonja, za katerega lahko povemo,da je neke vrste poklicni turist. ...
(0)
pred 1 dnevi
Dr. Milan Zver: Najboljše možnosti za razvoj ...
Na Srednji šoli v Črnomlju so danes v sklopu dneva Evrope organizirali predstavitev možnosti, ki jih program ...
(0)
pred 2 dnevi
Dejan Židan! A sem zate fašist?!
Če je soditi po plakatu, s katerim Židanova SD, "zapisana tradiciji antifašizma," vabi na današnjo ...
(0)
pred 2 dnevi
Sledi korakov: Nataša Žilevski
V tokratni oddaji Sledi korakov  smo predstavili zanimivo življenje upokojene podeželske zdravnice Nataše ...
(0)
pred 2 dnevi
nove znamke - RASTLINSTVO ZDRAVILNE RASTLINE
Pomladni travniki nas razvajajo z razlinimi cvetlicami. Pa jih poznamo ? Priznajmo- ne najbolje. Še manj pa ...
(0)
pred 2 dnevi
Regres 2018 - odgovori na najpogostejša ...
Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust.Regres mora biti ...
(0)