SI

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo

15.09.2019

preberi več

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947

15.09.2019

preberi več

12. Pučnikov pohod na Boč

15.09.2019

preberi več

Romana Tomc: Pokojninski sistem ni poligon političnih preigravanj

14.09.2019

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo

15.09.2019

preberi več

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947

15.09.2019

preberi več

12. Pučnikov pohod na Boč

15.09.2019

preberi več

Romana Tomc: Pokojninski sistem ni poligon političnih preigravanj

14.09.2019

preberi več

Ob 150 letnici gasilstva na Slovenskem PRS Borut Pahor odprl razstavni gasilski paviljon

12.09.2019

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Dr. Matevž Tomšič: Vsi v tisti 25 glavi procesiji na Magistrat so od Jankoviča imeli moralne in materialne koristi

11.09.2019

preberi več

dr. Peter Štumpf: Zaradi pomanjkanja zgodovinskega spomina je v slovenski zavesti strahoten antikatoliški refleks

14.08.2019

preberi več

VIDEO: Dr. Matej Mertik, Estonci so že zdavnaj prestopili prag digitalne družbe, v Sloveniji pa ne vemo, kam in kako?!

7.08.2019

preberi več

Damjan Jaklin, župan Velike Polane: podpiram regionalizacijo in s tem decentralizacijo Slovenije

31.07.2019

preberi več

Alojz Kovšca: Državni svet je "varnostni ventil" na vročem slovenskem političnem loncu, zato ga nekateri želijo ukiniti

24.07.2019

preberi več

Sreda v Sredo - Alen Pavlec

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Dr. Milan Zver v Evropskem parlamentu o vladavini prava v tranzicijskih državah

17.07.2019

preberi več

Romana Tomc: Predlog slovenskega komisarja postavlja ambicije slovenske evropske politike na uradniški nivo

17.07.2019

preberi več

Ob Dnevu državnosti dr. Milan Zver pripravil slovesnost v dvorani dr. Jožeta Pučnika v EU parlamentu

25.06.2019

preberi več

V Destrniku dr. Milan Zver oddal svoj glas za evropske volitve: Lizbonska pogodba idealen pravni okvir delovanja EU

26.05.2019

preberi več

Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. obeta kar dvojna “katastrofa”

22.05.2019

preberi več

Zadnje Plenarno zasedanje 2018 - poročilo Patricija ...

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo

Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. Morali bi vedeti že takrat, ko je slovenska tranzicijska levica, ki jo sponzorirajo, podpirajo in promovirajo centri moči globoke države, našega Marjana ob vstopu v nacionalno politiko sprejela kot odrešenika. Kot rečeno, že njegov krstni politični boter je bil pravi, da bolj ne bi mogel biti. Nihče drug kot Zoran Janković osebno. Ljubljanski Capo di tutti capi. Prva Marjanova politična funkcija je bila namreč šef kamniškega odbora Pozitivne Slovenije. Ja, naš Zoki je že tedaj vedel, da bo naš Marjan nekoč še daleč prilezel. In ko to berete, vam je tudi popolnoma jasno, da v politiki nobena usluga ni zastonj in da je veliki boss Janković prišel izterjat svoj dolg. Ampak o tem nekoliko kasneje. Stripovski liki, kot so Bandelli, Prešiček, Poklukar ali Poznič, ne bi nikoli smeli postati ministri v nobeni napol resni evropski državi. Pa so. Po Marjanovi zaslugi. Šarec  fasada države. Bo torej vlada našega Marjana upihnila svojo prvo svečko. In hkrati tudi zadnjo. Ja, vladavina našega Marjana, ta fasada države, ta privid, ta dramska igra, se je v resnici de facto že končala. Mogoče volitev ne bo še tri leta, ampak njegovega vladanja v pravem pomenu besede je konec. S popuščanjem Alenki in njenim botrom, z javnim branjenjem sramotnih poslovnih rabot Jankovićevega klana in ne nazadnje s še bolj sramotnim aktivnim sodelovanjem pri voždovi ekskurziji v Moskvo si je naš Marjan izkopal politični grob. Podoba vladavine Marjana Šarca je fotografija iz Moskve.       Promiskuitetna levica.. Občasna politična putana NSI… Putanizacija v vseh ozirih.. klecanje pred kapitalom in cosa vostra Murgleana….in šefa Milan Capogrande… 03.05.2001 16:36 - odprtje Mercator centra v Novi Gorici - mrtev delavec izvajalcev zjutraj ob 4. uri,  kljub temu otvoritev ob 13. uri. In tako imamo komika s kmečkih veselic za premiera, seks kolumnista za ministra za okolje, zgodovinarja kot glavnega okoljskega inšpektorja, novinarko pa za nadzornico javne agencije za zdravila...

Več

Dr. Stane Granda: Moja hoja po prekmurskem zgodovinarskem zelniku

Želja vsakega ambicioznega slovenskega zgodovinarja je, da bi obvladoval zgodovino vsega slovenskega ozemlja v kar najdaljšem časovnem obdobju. Velika večina nas zaradi neznanja jezikov in nepoznavanju  zgodovinskih virov spodrsne na preteklosti Slovenske krajine ali Slovenske okrogline, kar sta lepši imeni od geografsko nedomiselnega poimenovanja Prekmurja. To kar je uspelo  Janezu Höflerju v monumentalnem delu O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, o razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, ki enakovredno obravnava tudi Prekmurje, je nekaj izjemnega, unikum. Začetek vsakega znanstvenega dela je poznavanje literature. Imel sem srečo, da se na tej poti osebno spoznal tudi vrsto raziskovalcev, od dr. Ivana Zelka, do dr. Vinka Škafarja, če zaenkrat ostanem pri starejših od sebe. Z zgodovinsko problematiko Slovencev onstran Mure me je začel seznanjati in to počel potem do svoje prezgodne smrti, eden največjih poznavalcev slovenske kulturne zgodovine,  prof. Viktor Vrbnjak (1934 -2005). Začelo se je menda pri razlagi priimka Ogrin, poudarek pa je bil na kulturni integraciji tega pomembnega dela slovenskega ozemlja v vseslovensko podobo naše preteklosti, zlasti zaslugah Murka, Trstenjaka in drugih. Tudi sam, čeprav Prlek, je z izjemno ljubeznijo raziskoval tamkajšnjo kulturno zgodovino. Posvetil ji je tudi eno svojih zadnjih znanstvenih del in se trajno zapisal tudi v tamkajšnjo kulturno dejavnost. Duhovnika in zgodovinarja Ivana Zelka (1912 -1986) sem spoznal ob prvem obisku Špitaliča okoli leta 1970. Povedal je, da ima majhno faro, okoli 250 duš zato, da ima več časa za  raziskovanje zgodovino rodne dežele. Občudoval sem njegovo odločitev, za materialno skromne razmere v korist znanosti, konkretno zgodovine svoje krajine. Na zunaj svojih skromnih finančnih razmer ni kazal. Biti njegov gost je pomenilo kraljevsko pogostitev.  Bil je izjemno lep človek in pravi aristokrat duha, kar je pri znanstvenikih velika redkost. Razmere so nanesle, da sem kot upravni tajnik Zgodovinskega inštituta Milka Kosa SAZU skrbel za finančno pokrivanje njegovega dela v madžarskih arhivih in izid Historične topografije Prekmurja do leta 1500, ki sodi med temeljna dela slovenskega zgodovinopisja. Seveda sem vse njegove razprave, ne enkrat, prebral. Pomenijo najboljši možni vstop v zgodovino njegove rodne dežele za katero je v vseh pogledih živel in se zanjo tudi žrtvoval. Dr. Vilko Novak Etnologa, slavista, literarnega zgodovinarja, urednika, prevajalca prof. dr. Vilka Novaka ( 1909 – 2003) sem spoznal na fakulteti, ker so imeli etnologi svoje prostore v istem nadstropju kot zgodovinarji. S svojo postavo in držo, deloval je zelo skromno, je bil nekaj posebnega. Podrobneje sva se seznanila, ko sem se zaposlil na Zgodovinskem inštitutu SAZU. Velikokrat je prišel tja. Prevelika je bila razlika v letih, da bi lahko rekel, da sva bila prijatelja, imel pa me je rad. To je zlasti pokazal pri najinih srečanjih v frančiškanski cerkvi na Tromostovju, kjer sva se srečevala pri delavniških večernih mašah. Bolj kot o Prekmurju, moje znanje za kolikor toliko enakopravni pogovor je bilo prešibko,  mi je pripovedoval o splošni slovenski kulturi in znanosti, kamor pa je vedno vpletal tudi svojo rodno deželo. Brez njegovega dela zanjo bi bila med Slovenci veliko manj poznana. Bil je vsestranski ambasador Prekmurja in Prekmurcev pri ostalih Slovencih. Ne vem zakaj, ampak, ko sem spoznal škofa dr. Smeja, se mi je pogosto zdelo, kot da sta brata. Ne fizično, ampak znanstveno, »prekmursko«.  Dr. Vanek Šiftar Kot udeleženec kulturnozgodovinskih simpozijev Modinci sem spoznal dr. Vaneka Šiftarja. Mož me je posebno pritegoval zaradi doktorata o Romih/Ciganih, o čemer pa nisva nikoli govorila. Izjemno me je navdušil zaradi svoje skromnosti n preprostosti, zlasti pa odnosa do Slovencev na avstrijskem Štajerskem in še posebno na Gradiščanskem o čemer se sploh več ne govori. Tam je nekatere osebno obiskoval in v njegovi družbi sem užival v poslušanju dialekta, ki ga nisem povsem razumel. Po njegovi in  zaslugi dr. Jožeta Koropca so se za tukajšnja naselja v slovenski javnosti po desetletjih znova uveljavila slovenska imena. Njegov Vrt miru in prijateljstva je bil nekaj posebnega in njegov odnos do posameznih dreves je bil ganljiv. Pred njegovo smrtjo sva se nekoliko razšla po moji krivdi. Ni bil ravno srečen, ko sem ga »naivno« spraševal o njegovem povojnem tožilskem delovanju v Novem mestu.  Dr. Anton Vratuša Med najbolj skrivnostnimi osebami novejše slovenske zgodovine je dr. Anton Vratuša (1915 – 2017). Ta značaj mu dajejo predvsem  njegove izjemno pomembne funkcije med II. svetovno vojno in neposredno po njej. . Ob nastanku Rabske brigade 1943 po kapitulaciji Italije, ki so jo sestavljali interniranci, je postal namestnik komandanta. Sledil je njegov meteorski politični-diplomatski vzpon: predstavnik slovenskega partizanstva pri italijanskem Komiteju za nacionalno osvoboditev za severno Italijo (CLINAI) ter Glavnega štaba NOV in POS pri komandi Garibaldincev in Korpusu dobrovoljcev svobode v Milanu, 16. julija 1944 je  sklenil z njimi sporazum o organizacijskem sodelovanju med partijama. »Bil je oseba za zvezo med CK KPS in CK KPI za severno Italijo. Vmes je ob potovanjih skozi Trst pri OK KPS za Trst opravljal tudi funkcijo inštruktorja oblastnega komiteja KPS za Slovensko primorje.«  Marca 1945 je  prek Barija pripotoval v Beograd, kjer je upravljal visoke funkcije v UDB-i in armadi. Od 1953 do 1965 je bil šef Kardeljevega kabineta. Najdlje med vsemi.  Glede na zahtevnost »šefa«, ki ni dopuščal in odpuščal napak pri delu, je to dejstvo najboljši dokaz njegove nagnjenosti k perfekcionizmu. Zanj sem prvič slišal, ko je 1967. leta postal predstavnik  Jugoslavije pri OZN. Zanimivo je, da je uradno nastopal v naših časnikih sprva kot Antun in mnogi smo mislili, da je bosanski Hrvat. Šele počasi smo zvedeli, da je Slovenec, da pa njegovi otroci ne znajo slovensko. V letih 1978 -80 je vodil slovensko »vlado«, kjer pa so ga preko noči »umaknili«. Očitno je z Kardeljevo smrtjo 1979. leta izgubil svojega političnega botra in so ga »mačkovci« spravili z oblasti. Politično je ostal še naprej aktiven, vendar nikoli ni zasedal ključnih vlog v KP, kar ne znam pojasniti. Zdi se, da ni bil oblasti želen, da je rad delal, ne pa vladal. Pri zbiranju informacij o njem, privlačil me je kot predvojni literarni zgodovinar, sem naletel na njegovega študijskega kolega prof. K. B. Ta mi je pripovedoval o njegovi izjemni resnosti in delavnosti. Nikoli ni postopal, nikoli ga niso videli brez knjige. Očitno ni imel z njim ožje povezave. Tudi on je bil presenečen nad njegovo visoko funkcijo, saj naj bi v študijskih letih veljal za krščanskega socialista. Zato je bila toliko večje presenečenje pripoved uglednega predvojnega komunista dr. Jože Vilfana (1908-1987), ki je po nekem članskem zgodovinskem sestanku, teh se je pogosto udeleževal zaradi prijateljevanja z akad. Franom Zwitterjem, pripovedoval kako je po vojni v Beogradu rešil Vilka Novaka. Zvedel je, da misli z njim Anton Vratuša, tedaj sem prvič zvedel za njegove visoke funkcije v UDB-i, obračunati, kar je pomenilo likvidacijo. Ozadje naj ne bi bilo ideološko, ampak strokovno, neki neporavnani računi iz predvojnih časov. Novak je bil opozorjen in naglo odšel iz jugoslovanske prestolnice. Ko sem ga leta kasneje o tem neposredno vprašal, ni kazal presenečenja, pa tudi potrdil ni tega dejstva. Rekel je le, da se mu zdi, da ga Vratuša ni nikoli  sovražil, da sta kar shajala drug z drugim. To, da bi se dr. Vilfan zgodbo o Vratuši in Novaku izmislil, se mi ne zdi možno. Že zaradi okolice, ki ji je to pripovedoval. Bil je v nosilec visokih državnih funkcij, aktiven v mednarodni jugoslovanski politiki, skratka ena najuglednejših jugoslovanskih  osebnosti,  v letih 1953–1958  Titov tajnik. Bil je vrhunski intelektualec, ponosen na svoje partizansko delovanje in gotovo ni čutil potrebe, da bi nekoga, še zlasti iz političnega vrha  slovenske skupnosti v Beogradu, ki ji je udi sam pripadal, blatil. Domnevam, da je bil Novak obveščen na način, da ni poznal vseh podrobnosti, kajti po tistem je dejansko odšel iz Beograda. Vratuševo članstvo v SAZU,. leta1978 je postal dopisni in 1985 redni član, ni imelo znanstvenega, ampak politično ozadje. S tem ne zanikamo njegovega znanstvenega entuziazma, ki ga je kazal pred II. svetovno vojno, vendar ga je med njo in zlasti po njej podredil interesom revolucije in potrebam oblasti. Ne glede na to, pa je kot akademik razvil izjemno dejavnost in se uvrstil med najaktivnejše. Bil je predsednik akademijskega odbora za preučevanje narodnih manjšin. Tisti, ki so z njim sodelovali, v mislih imam navadne smrtnike, kolegice in kolega, se ga spominjajo ne samo kot zelo delavnega, ampak zlasti dostopnega.  To ni bila večinska lastnost članov naše najvišje znanstvene ustanove. Prav zaradi manjšinskega vprašanja je prišlo okoli leta 2000 tudi do mojega neposrednega sodelovanja z njim na nekem simpoziju v Mariboru. Po njem sem ga z avtomobilom peljal na železniško postajo. Čeprav je imel možnost do reprezentančnega mercedesa, te ni uveljavil. Med vožnjo, ne spominjam se zakaj, je prišlo do besed o slovenski osamosvojitvi. Njegovo ostro zavračanje  največjega dosežka Slovencev v zgodovini me je pretreslo. Še bolj pa dejstvo, da tega ni argumentiral z ideologijo ali jugoslovenarstvom, ampak otežitvijo  stikov  med sorodniki, ki so poslej živeli v različnih državah. Skušal sem ga razumeti, če je res imel po ženi sorodstvo v Bosni, toda hkrati sem se spraševal, kako ga more to motiti, ko ima praktično vsak Prekmurec sorodstvo v tujini, praviloma celo izven Evrope. Moje občudovanje njegovega samoobvladovanja in delovnega elana, pa je podrla spominska proslava Rabske brigade pred nekaj leti. Verjetno je bilo to leta 2013. Nihče, niti on, ni namreč z besedo omenil  njenega komisarja Jožeta Jurančiča (1902 -1998), učitelja, Maistrovega borca, komunista od leta 1925, predvsem pa človeka, ki so mu celo največji ideološki nasprotniki priznavali izgorevanje za odpravljanje socialnih krivic. Ni samo govoril, še manj rovaril, delal je, kjer in kolikor je mogel. Za časa Informbiroja so ga poslali v taborišče, ki je bilo po pričevanju mnogih, ki so preživeli tudi nacistična, hujše od njih. Bil je izključen iz Komunistične partije Jugoslavije in v letih 1949 do 1954 zaprt na Golem otoku. Miting po prihodu Rabske brigade v Slovenijo. Predstavniki XIV. divizije in Glavnega štaba NOV in POS, 22. septembra 1943. Od leve proti desni: Anton Vratuša, pesnik Karel Destovnik - Kajuh, komisar divizije Jože Brilej - Bolko, verski referent Jože Lampret, komandat divizije Mirko Bračič in komandant Glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman - Stane Takrat je bil Vratuša  visok funkcionar Državne varnosti. Dopuščam možnost, da ga ni mogel rešiti, bojim pa se, da ni z upravičenostjo Golega otoka nikoli razčistil. Veliko podobnih sem  in jih še poznam. Nihče ni popoln, četudi je ideološko »pravilno« orientiran. Akademika Vratušo sem nazadnje srečal nekaj mesecev pred smrtjo. Stal je pred vhodom v SAZU in očitno čakal na prevoz. Starost je upognila značilno vzravnano držo. Na moj pozdrav, verjetno se me ni spomnil, je  odzdravil silno prijazno. Zazrl sem se  globoko v oči, občudoval obraz, ki je kazal tipične ljubeznive poteze človeka v visoki starosti in se spraševal, kako more biti ob tem, kar je v življenju počel, tako spokojen. Neskončno, versko fanatično je moral verjeti v ideologijo, ki ji je služil. S tem sem dobil enega odgovorov, zakaj nekateri ljudje, ki so v imenu svoje ideologije storili toliko gorja, tega navzven ne izražajo. Med zgodovinarje je po osamosvojitvi zašel tudi profesor ljubljanske ekonomske fakultete Prekmurec dr. Oto Norčič (1935 -2002). Bil je izjemno prijazen gospod, vrhunski kuhar bograča. Skupaj z ženo, ali pa predvsem ona, sta bila tudi čudovita pevca. Njegovi zgodovinski ekskurzi so šli predvsem v smer dokazovanja povezanosti med protestantizmom in kapitalizmom. Gre za znane teze, ki seveda ne veljajo, so pa še danes zelo popularne. Vsekakor ta ekonomski sistem ni iznajdba protestantov. Bil je tudi predsednik protestantskega društva Primož Trubar. Kar precej njegovih članov sem poznal tudi pobližje. Zanimivo, da so nekateri bolj vidni in glasni postali njegovi člani iz sovraštva do katoliške cerkve in vere nasploh. Prepričani so bili, da je Trubar širil protestantizem zaradi nasprotovanja veri, ne pa njeni poglobitvi in večji povezanosti s Svetim pismom. Nek ugleden in globoko veren protestantski pastor mi je potožil: »Smo edina cerkev, ki jo vodijo ateisti in celo sovražniki vere!« Evangeličanski škof Geza Filo je temu svojevrstnemu evangeličanskemu socialističnem klerikalizmu, ki ga je močno zaznamoval Milan Kučan, hitro naredil konec in postavil stvari na svoje mesto.  Franc Küzmič Po zaslugi kolegice dr. Klavdije Sedlar sem spoznal Franca ali Ferija Kuzmiča/ Küzmiča (1952 – 2018), vrhunskega poznavalca prekmurske kulturne zgodovine. Njegova specialnost so bili zlasti zagrebški arhivi. Pričakoval sem, da bo ta vrhunsko razgledan strokovnjak, predvsem pa tudi izjemen človek, povezal specialiste za zgodovino Slovenske krajine. Bog, ki mu je nesebično služil,  ga je v Betlehemu poklical k sebi. Za njim ostaja velika praznina. Poleg dr. Vinka Škafarja in dr. Andreja Hozjana, ki stojita danes na čelu prekmurskih poznavalcev zgodovine, obstaja danes še vrsta mlajših, vse od omenjene dražestne Klavdije do neverjetnega dr. Bojana Zadravca. Znanja je veliko, ambicij tudi, manjka sposoben organizator.. Direktorica soboškega pokrajinskega muzeja Metka Fujs bi bila zaradi svoje nenasilne narave in organizacijskih talentov ena poklicanih. Še vedno ostaja moja neizpolnjena želja, da bi k temu delu prispeval skromen prispevek iz tamkajšnje agrarne zgodovine.. Dr. Stane Granda

Več

Vane K. Tegov: Klovni in migranti

Ravnokar je svetlobo dneva dočakala novica na uglednem tujem portalu V4 report oziroma bolj oznanjeno de facto stanje, kar se politične situacije  in načina vladanja v Sloveniji tiče. Nič kaj drugačna kot je v realnosti, da opažajo popolnoma nesposobnost Šarčeve vlade in dejstvo, da ta ni sposobna varovati tisto, kar je  temeljni atribut države, njene zunanje meje ter da je Šarec navadni klovn! Dodal bi, neumen kot noč,  plitev kot struga brez vode ter nič originalen burkač na odru za drobiž. Vse drugo je farsa. Poleg tega, da na domači sceni predstavlja marioneto z nitmi v rokah malega njemu podobnega murgelskega »Napoleona,« se na mednarodni sceni prepušča »sugestivnemu« ukazovanju poženščenega Macrona ter tresoči  se in odsotni Merklovi,  kjer dodatno razvrednoti še tistega nekaj malega spoštovanja do Slovenije! Če ga je še kdo imel, spoštovanja namreč?! Sedaj je  Slovenija po zaslugi  Šarčevega vladanja pridobila tretjeligaški »stabilen« status, ki ji ga ne more vzeti nihče razen sama sebi.  V kolikor njeni predstavniki politični brezjajčniki in bleferji tipa Šarec, Cerar ali Erjavec ne bodo dodatno »prispevali« k razjasnitvi slike v smislu bede, plitvosti in kakofoničnosti do zunanjega sveta. Tu pa tam nas razveselijo  člani »Tria adio« v sestavi Šarec, Erjavec, Cerar-ŠEC, z neko občasno »inovacijo« v smislu starih socialističnih floskul o krepitvi odnosov na vseh ravneh  z državami kot so Srbija, Makedonija, Moldavija in podobni te očitni rasti ekonomske menjave iz 13 mio na 15,7  mio pretežno s produkti bazične industrije  ..itn. Na domačem parketu pa nabavljajo nova blindirana mercedesa za potrebe predsedovanje Evropi, dejansko pa so to koraki obupancev, da se pravočasno slogu Ceausescuja zaščitijo pred lastnim narodom. Predsedniki vlad resničnih demokracij se vozijo v službo v svoje kabinete s kolesom ali javnim prevozom, bleferji pa v »blindah«. O tem kam sodijo naši, pa ni težko ugotoviti. Goli interes preživetja in negovanje svoje suite novopečenih  pribočnikov ki se sproti učijo in se nič ne naučijo.  Vladajoči »dvor« funkcionira brez pravih dvorjanov, so pa paži, ki  kradejo ostanke  s »kraljeve« mize. Glavni skrbnik dvora v liku »princa« Damirja pa skrbno manipulira in sugerira. In karavana gre dalje. Vprašanje je, kam in do kod lahko gre karavana? Pravzaprav karavana ne gre nikamor, se pa iz dneva v dan pojavljajo novi in novi nomadi, ki napadajo to karavano( državo) z namenom, da jo »oplemenitijo in obogatijo s svojo prisotnostjo, bogastvom idej, znanja ter seveda dobrohotnostjo do svojih bodočih gostiteljev«.  Skoraj vsak dan smo deležni informacij te bogatitve  v obliki kraj , vdorov,  ustrahovanj domačinov. Nekaj dni nazaj  v okolici Novega Mesta,  točneje v Prečni, naselju nekaj kilometrov od Novega mesta, so migranti, seveda nezakoniti, odtujili osebni avto. Po zaslugi samo organiziranosti  in vztrajnosti domačinov, so jih dohiteli v Bučni vasi, kjer so kradljivci in strahopetci pustili avto in zbežali. Prav tako  v okolici Novega Mesta na drugem koncu, v Gornji Težki vodi, so zalotili prosto sprehajajoče  nezakonite migrante. Ob prijavi  in prijetju seveda so bili deležni pogostitve s toplim napitkom in predpostavljam tudi s kakšnim croissantom.  Včasih predstavniki države, policije tudi, ob vsakem  uspehu kot je bilo nekaj dni na nazaj na Celjskem,  povedo na kakšen način se je možno pretihotapiti v državo, kot je  recimo med blagom na paletah v tovornjakih, podvozjih vlakov in še  in še.. In gej ga zlomka, prav danes smo dobili  s strani policije obvestilo ko so ga posredovali delavci  na železnici v Rogatcu,  da so opazili tri osebe za katere sumijo, da so lahko ilegalni migranti. Kasneje se je dalo ugotoviti, da vseeno gre za  migrante,  državljane Iraka. Vsi naj bi zaprosili za azil in seveda že znano »gostiteljico« državo, ki ima dobrohoten odnos do »trpečih« od drugod,  za katere  je pripravljena mesečno prispevati cca. 2000 EUR, kar ne velja za njene državljane, mnogokrat lačne in še bolj trpeče, ki potrebujejo dosti manj od prej omenjene vsote, pa jih »ubijejo« z birokratskimi zahtevki, pa še takrat ne pridejo do tako nujne in resnično potrebne pomoči. Ali se vam zdi to normalno? Ne!  Od trenutka, ko se bo komu zazdelo to za normalno do sesutja države navznoter (navzven ni kaj dosti ostalo za sesuvanje)  do kolapsa ni daleč. Takšen kolaps bo uničil tudi marsikaj dobrega, na katerem dobrem se bo parazitiralo do bridkega konca. Verjamem, da do tega ne bo prišlo. Upam si trditi, da državljani imajo časa in pogum za pravočasno spoznanje in pritisk na gumb za alarm o alarmantnem stanju družbi, v kateri smo. Del mobilizacije mora opraviti  racionalnejši del politike  oziroma opozicije. Nastopi naj ta trenutek prej ali čim prej bo začel alarm v družbi tuliti neprekinjeno. Vane K. Tegov

Več

Pri regionalizaciji Slovenije bi moral biti ključen element škofij, ki so anticipacija pokrajin

Stoletnica združitve Prekmurcev z matičnim narodom je za nami. Milan Kučan je ta zgodovinski dogodek sebi v prid opravil z odliko. Mimogrede je za "svojo" proslavo v Beltincih porabil 130 tisoč evrov proračunskega denarja, skupaj z razvpitim ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem nekj dni pozneje v prestolnici še svečano odkril Prekmurski trg, stroške tega projekta je seveda prevzela MOL. Stoletnica je za nami, živela stoletnica, naš pogled pa že usmerjamo k projektu, ki bo še bolj utrdil "oblast" globoke države v Sloveniji. Regionalizacija je tista, kjer globoka država ne sme in ne more stati ob strani. Osnutek zakona o pokrajinah je že v javnosti in že predmet ostrih razprav tako med politiki na lokalni in državni ravni, krešejo pa se tudi sstrokovna mnenja. Milan Kučan ima pri regionalizaciji svojega aduta v rokavu, ki se odziva na ime dr. Aleksander Jevšek, je župan Židnove rdeče Murske Sobote in je prvi mož združenja slovenskih občin. In prav preko tega združenja bo skušala Kučanova globoka država "risati" zemljevide bodočih slovenskih pokrajin.  Že na predvečer 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nam je komisija pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika postregla s predvidenimi zemljevidi pokrajin. Do sedaj enotna statistična Pomurska regija bi izgubila občine Ljutomer, Razkrižje, Veržej in Križevci pri Ljutomeru, te bi se pridružile k Ptujski pokrajini. Podobno, kot je Johnson Slaviču v Parizu pred 100 leti utemeljil, zakaj mora Porabje ostati pod Madžarsko oblastjo (vzrok bi naj bil ekonomski), tako sedaj Brezovnikova komisija utemeljuje risanje novih mej pokrajin. Pa je res to pravi vzrok? Gerrymander je beseda, ki označuje pristransko risanje mej z namenom, da dobi ena poliična opcija večino na pristransko določenem območju. In točno to počne komisija. Ne oziraje se na historična dejstva, da so pred 100 leti predvsem katoliški duhovniki z Dolinskega in Prlekije v Parizu priborili priključitev Slovenske okrogline matici (razen Porabja), komisija ZOPET, zaradi političnih igiric levice, deli Slovence na levem in desnem bregu Mure.Meja na Muri predvidoma ne bo državna, bo pa pokrajinska. Kar pa lahko v Evropi pokrajin dolgoročno pomeni tudi navidezno državno mejo (ločen režim davkov, lokalnih odlokov o urejanju reke Mure...). Prleki in Marki bodo tako po 100 letih zapet ločeni. Zakaj? Osnutek zakona o regijah naj bi ta mesec predstavili predsednikom, sredi oktobra naj bi v okviru državnega sveta potekal na to temo strokovni posvet, 24. oktobra bi sledil še posvet pri predsedniku republike, kamor bi povabili tudi predstavnike vseh političnih strank. Na tem posvetu nameravajo predlagatelji preveriti, ali obstaja zadostna politična volja, da se postopek nadaljuje. Sledi javna razprava, v januarju oziroma februarju 2020 pa bi nato začeli zbirati podpise podpore k predlogoma obeh zakonov, ki bi jih vložili po poti ljudske iniciative s podpisi pet tisoč volivk in volivcev. Komisija predvideno mejo na Muri utemeljuje tako, kot nekoč Johnson, ki ni hotel Porabja priključiti SHS. Pozablja pa historično dejstvo povezanosti med ljudmi z obeh strani reke Mure. Tako kot pred 100 leti bo moral bodoči cvet prekmurske inteligence (ta se množično vpisuje v gimnazijo v Ljutomeru) zopet žuliti klopi pri "tujcih". Gimnazija v Murski Soboti namreč, med predvsem politično levim (FDV-jevsko)  izobraženstvom, slovi kot "šlosarska". Vsak, ki na levem političnem polu da kaj nase, stremi k vpisu svojega otroka v Gimnazijo v Ljutomeru. Po predlogu komisije bi predsednike pokrajin izvolili z večino glasov. Zadnje EU volitve so pokazale, da lahko Kučanov kandidat dr. Aleksander Jevšek (pravzaprav katerikoli kandidat trenutne koalicije) gladko izgubi proti skupnemu kandidatu z Dolinskega in desnega brega Mure. Kučan tako preko svojega zaupnika dr. Aleksandra Jevška nič ne prepušča naključju. Pokrajina, oblikovana po predlogu komisije, je voda na mlin težnjam močnejše povezanosti občin v pokrajini s pretežno madžarsko govorečim prebivastvom z matico. Vse to ima v političnem poigravanju Kučana in levice svoj dogoročni politični cilj - preživetje levih strank v novi pokrajini vsaj nekaj mandatov. Vse sicer ne bo šlo tako gladko, kar priča tudi razprava, ki so jo opravili v Državnem svetu. Državni svetniki sicer podpirajo proces oblikovanja pokrajin, zato pa so štajerski politiki glasni nasprotniki predlaganega koncepta 11. pokrajin, saj bi s tem Štajersko razbil na 3 oziroma pet pokrajin."Razkosanje neke tradicionalne pokrajine je seveda popolna neumnost," naj bi dejal nekdanji mariborski župan Alojz Križman. Podobnega mnenja je večina štajerskih poslancev in županov. Zato ni odveč pripomba pripravljacem zakona, da morda v oblikovanje regij vključijo element škofij, ki so anticipacija pokrajin. Vedno se je težilo, da so svetne in cerkvene meje bolj ali manj identične. Cerkev je naredila svojo pokrajinsko razdelitev in prebivalstvo se je na to že navadilo. To idejo na na Državnem svetu izrekel tudi državni svetnik Marko Zidanšek. Slovenija bi bila razdeljena na osnovi škofijskih mej na 6 oziroma osem pokrajin. Tudi Pomurje bi ostalo v okviru meja današnje statistične regije.  

Več

Marjan Šarec, politik, igralec, nevrotik, vaški nakladač? Na našo žalost je kot Calgon, vse to v enem!

O vladanju Šarca kot surogatu politika v vlogi predsednika Vlade,  v časih ki so zelo realistični in odločilni za usodo države. In kaj pravzaprav imamo iz tega, da je on premier? Za začetek je klasičen primerek instant politika, nameščenec globoke in plitve države. Sproduciran tik pred zdajci z enim jasnim ciljem, da zamegli realnost v državi in gospodarstvu, da ohrani privilegije vsem, ki jih imajo ter ustvariti novih, do sedaj od nikogar naplahtanih volivcev. Edino, kar je  smel, moral in zmogel zato je, akceptirati »anti Janša« mantro. Tako kot so strici rekli. In nič drugače. Tako mora ravnati in ostati to kar je, surogat (nadomestek od resničnega)! Drugi korak, ki ga je naredil je ta, da se je oziral in dodobra zazrl v »dvorišča in kleti« že njegovih predhodnikov, ki so opravljali in opravili vlogo  ter pometel in pobral kar nekaj »uporabnih« ostankov ali odsluženih kadrov, tako rekoč kot je on sam, vedoč da je en čas bil  Pozitivni Sloveniji. AntiJanša »motivacijsko« geslo ga je pripeljalo do ukradenega mandata z pomočjo konvertitov in salonskih anarhističnih »gobezdačev« ter iztrošenih prosocialističnih »starčkov«,  kakopak na koncu  do inavguracije vlade in »Trol-a« na tron. V njemu znanem slogu »če jih bomo rabil, se bomo  z njimi menil,« je zbobnal koalicijo  nepotentnih visoko kvalificiranih kadrov in prepotentnih nakladačev srednjega političnega »managementa,« specializiranega  za »pretakanje iz votlega v prazno«.  S takšno ekipo ni težko delati škodo državi, ta škoda namreč,  je že apriori nastala, preden  je do ekipiranja prišlo. Škoda je nastajala, nastaja in še bo na vseh področjih. Državotvorna ministrstva je zaupal odvisnim, nesamostojnim in medlim ministrom, da že sama manifestacija vladanja navzven zveni medlo in bedno ter je  podlaga za posmeh na zunanjepolitičnem parketu, kakor v neposredni bližini, tako tudi na osrednjem,  Evropskem parketu. Zato je pa vse osredotočeno,  on sam in Vlada na Rusijo in na nekaj ex-YOU držav,  pa še tam pogojno,  če so enako votli in socialistično obarvani ter ob morebitnih koristi za drugo stran, kot je bilo poudarjeno   pri nedavnem obisku Srbije. Pri teh do sedanjih navedbah je prisotna ali medsebojno prepletena vloga instant politika in igralca. To, da mu zelo »paše« vloga nevrotika, se pa vidi na kilometer.  Ne prenese nasprotnega mnenja četudi je koristno, na koncu koncev tudi zanj.  Jezen je na Janeza Janšo, ker sploh je, jezen je na Bojana Požarja, ker mu razkrinka vsako ali skoraj vsako plitvoumno početje, njegovo ali njegovih ministrov, državnih sekretarjev, generalnih sekretarjev in ostalih iz nižjih ešalonov prišepetovalcev in priliznjencev. Tu pa tam mu »rit« reši moj  znanec,  nekoč prodesno orientiran  Damir Črnčec. Pa ne vedno, ker se  pri nevrotikih  velikokrat zgodi, da je jezik hitrejši kot pamet, pa se zgodi »tresk« z bučo v steno, ki odmeva. Odmevajo mnogo dlje nepozornosti njegovih »lobistov« ala Brane Kralj, ki od včeraj ni več kralj, ampak dvorni norec, za drobiž.  Da pa celo pri tem ni samostojen ter si vzame čas za »se bova pogovorila, bom zahteval pojasnila,«  kar v prevodu pomeni, za vse bom vprašal Damirja. Ne obvlada svojih ministrov kot je Karel, ki je samosvoj, Poklukarja ker sploh ni svoj, ostali pa so v slogu »comme si comme ça« ali v prostem prevodu, kot se jim zljubi ta trenutek in kolikor se spoznajo na stvar. Tako daleč mora iti, da krije hrbet nekaterim,  ki so popolnoma nekompetentni tako,  da jih razglasi za pridne ter jih obenem potisne na manj vidno mesto, seveda za dobro plačo in lojalnost v naprej. Vaški nakladač, naziv ki si ga ni pridelal glede na lokacijo bivanja, ampak z svojim plehkim, po njegovem všečnim načinom izražanja, ki meji na burkaštvo. Na primer,  ko je skupaj z »NOB-jevci« pravi, da so pregnale ogromne in mnogoštevilne sile sovražnika s tako rekoč  z eno desetico pogumnih osvoboditeljev in herojev,  do tistega, da uvajanja novih vzorcev obnašanja v naši politiki in političnem in siceršnjem vsakdanu, ko je potrebno skočiti v bazen  brez da bi se ozirali na to ali je v bazenu voda ali ne, še sodu izbije dno ko predsednika  neke stranke označuje za nekoga, ki je uničil stranko, da je nesposoben in obrobni politik ter se s takšnim kot je on  že ne bo pogovarjal, češ kdo je on, jaz pa sem predsednik Vlade.  Tudi priznanje na nekem strankarskem srečanju kjer ni bilo 2000-3000 članov in simpatizerjev stranke ampak bolj realnih 250 prisotnih: “Mi smo svojevrstni ljudje, smo včasih tudi čudaki za marsikoga.” Vaško nakladanje z primesmi histerije  se kaže tudi  v tem »da se ni treba ozirati za vsakim psom, ki laja nate. Izkrivljanje slike ali odmik od realnosti in podobnost z nekaterimi diktatorji kako po rasti, arogantnosti, zaničevanju  ljudi ter seveda, po kratki politični in siceršnji pameti. V tem pa država in vse kar bi mogel, moral in bi nujno potrebno počel, pa ne počne kot na je primer in potreba po izboljšanju gospodarske slike ob prihajajoči in napovedani recesiji pa tudi zaščite države in njenih zunanjih meja pred nekontroliranim vdiranjem  tujerodnih nezakonitih migrantov ter dobrohoten odnos do tega pojava  v slogu «pridite k nam mi vas ne bomo ovirali«! Čas za polaganje računov mora nastopiti zelo kmalu. Zgubljanje razsodnosti gospoda »surogat« predsednika vlade se izteka in za dobro vseh nas je,  da z čim manj negativno bilanco za državljane in državo samo.   Državljani to vemo in vidimo. Spregleda naj gospod Surogat! Vane K. Tegov

Več

Dr. Stane Granda: Po 100 letnem jubileju Prekmurja

Z  razglasitvijo Prekmurskega trga v Ljubljani je verjetno konec uradnih proslav ob  100 letnici ukinitve ogrske oblasti nad Slovenci v Slovenski krajini imenovani tudi Prekmurje. Velika šerifa slovenske politike Janković in Kučan naj bi z njim nadgradila tisto, kar ni uspelo predhodnikom, predvsem pa ne katoliškim duhovnikom. Prekmurje poslej ni samo priključeno matičnemu narodu ljubljanskemu, ampak celo matičnima človekoma. Odslej se bosta iz Ljubljane v svet onkraj Mure cedila med in mleko, nadoknadeno bo vse tisto, kar slovenskim oblastem, kakršnekoli so že bile, ni nikoli uspelo.  Potrdilo se bo, kakšna tragedija je bil konec madžaronske boljševistične revolucije  in oblasti Vilmoša Tkalca. Novi ljubljanski trg ni slučajno povezan z zloglasno hišo groze na Poljanskem nasipu. Kučan ve, kaj dela! Vedno zajema iz zgodovine, v novejšem času celo grške! Šele ob jubilejnem letu sem dokončno razumel moje tamkajšnje informante, ki so ga vselej imenovali prekmurski Efialt. Vse kar so Prekmurci v tem stoletju dosegli, so dosegli iz sebe, svoje notranje moči in energije in ti dve sta tudi najboljše zagotovilo za njihovo prihodnost. Dojeli so, da je »žlahta strgana plahta«. Pomembno je, da verjamejo sami vase in Bog jim bo pomagal. Najmanj pomoči lahko pričakujejo od tistih rojakov, ki bi jim mogli in morali pomagati. Žal je nekaterim izmed njih prekmursko poreklo breme, ne pa čast. Jubileji so na prvi pogled trenutki radosti, v resnici pa trenutki stresa in celo groze. Ne da bi hoteli, nas potegnejo k delanju bilance, ki kar nekaj ljudi, zlasti moške,  pripelje v bilančni samomor. Težko se je soočiti z preteklostjo, zlasti zamujenimi prilikami po lastni krivdi in načrtnim povzročanjem krivičnega trpljenja od ljudi, od katerih tega ne bi nikoli pričakoval. Bilanca vseslovenskega administrativno neločenega sobivanja prekmurskih Slovencev je vse preje kot prijetna. Ključna vloga pri tem pripada ljubljanskim škricom, ki so iz Slovenske krajine najprej naredili kazensko kolonijo za slovenske intektualce, predvsem pa niso nikoli skušali resno rešiti njenega temeljnega problema, to je izseljevanja. To je v določeni meri konstanta slovenskega bitja in žitja, zlasti pri ljudeh, ki hočejo uspeti v znanosti in kulturi, ne pa takrat, ko gre za najskromnejše fizično preživetje, vsakodnevni košček kruha. Kako hinavsko je bilo slišati v teh dneh  pozivanje k vsestranski strpnosti v Prekmurju. Če kdo, so bili preganjani tamkajšnji večinski Slovenci. Težko se je odločiti, ali so bolj trpeli nacionalno ali socialno. Samo še njihovi zahodni slovenski antipodi Rezijani so bili večji reveži. Za raziskovalca, ki se že pol stoletja ukvarja s socialnim in nacionalnim položajem Slovencev, je izrazoslovje, ki smo bili priča ob jubilejnih oddajah, prireditvah in razmišljanjih svojevrstna parada neznanja slovenske zgodovine, nedoraslosti slovenski državnosti. Kaj takega in v takem obsegu iz preteklosti ni znano. Očitno ključni ljudje Slovenije ne vedo, kaj in kakšen je slovenski narod, še manj vedo kaj je Slovenija, slovenski knjižni jezik, slovenska kultura. V trenutkih, ko nam iz vseh sredstev odmevajo pozivi k strpnosti in spoštovanju različnosti, so celo še pripadnike madžarske manjšine silili k proslavi. Saj niso idioti! Njihov položaj niti slučajno ni primerljiv z položajem koroških Slovencev v Avstriji. Ti se večinsko zavestno niso odločili za karadjordjevsko Jugoslavijo, »Ogre« pa so vanjo kar vtaknili. Če razumemo Primorce pod fašistično Italijo, moramo tudi njih, pa naj gre za Jugoslavijo ali Slovenijo. Jubilejne prireditve, hvala vsem , ki ste se za njih trudili in jih organizirali, v nobenem pogledu niso prinesle Prekmurju in njegovim prebivalcem zmanjšanje temeljnih stisk. Dokončni konec Mure je več kot zgovoren. Milan Kučan, ki je bil kot v slovenski politiki desetletja najbolj izpostavljen Prekmurec vnaprej »obsojen« na predsedovanje jubilejnim državnim prireditvam, se ni izkazal in še manj potrudil. Lahko bi organiziral svojo »vardo« imenovano Forum 21 in preko njjih nakazal svoj pogled na gospodarsko prihodnost Prekmurja. Očitno takšno razmišljanje ni del njegove miselne orbite. Zgolj oblast in sovraštvo do ne njegovih in drugačnih. In tu je padel kot je dolg in širok. Ponižati jubilej z napajanjem svoje nestrpne sle in prezira do Boruta Pahorja, je podlo in zavrženo dejanje. Prekmurci kaj takega kot državljani in ljudje niso zaslužili. Kot predsednik države, slovenski državni suveren, bi moral biti osrednja osebnost osrednje državne proslave in slavnostni govornik. Predsednik vlade Marjan Šarec, ki vse bolj postaja miselna lutka nekdanjega predsednika države, mu naseda in ga celo ni bilo pri spominski maši, se je sicer potrudil in imel doslej svoj najboljši govor, vendar to zadeve ne spreminja. Samo potrjuje ugotovitev, da Slovenija kot država nima vizije, ampak je tudi njena aktualnost prazna. Je država brez državne vsebine. Ne po krivdi državljanov, najmanj pa Prekmurcev. Če nam je všeč ali ne, še najbolj je bila na ravni veličine dogodka katoliška cerkev. Pahor se je odločil genialno. Večje klofute Kučanu ni mogel dati. Ni ji treba poudarjati lastnih zaslug, saj so dovolj zgovorne.  Pred leti je priznala in popravila svojo zgodovinsko napako, ko jim po I. svetovni vojni ni dala škofije. Bolje pozno kot nikoli!

Več

Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo

15.09.2019

preberi več

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947

15.09.2019

preberi več

12. Pučnikov pohod na Boč

15.09.2019

preberi več

V SDS ponovno predlagajo spremembo zakona za dvig najnižjih invalidskih pokojnin

13.09.2019

preberi več

O Josipu Pelikanu, celjskemu fotografskemu kronistu - vse na enem mestu

12.09.2019

preberi več

Dr. Matevž Tomšič: Vsi v tisti 25 glavi procesiji na Magistrat so od Jankoviča imeli moralne in materialne koristi

V današnji Sredi v sredo je moj sogovornik univerzitetni profesor, politični analitik in publicist dr. Matevž Tomšič. Vsebine za pogovor je bilo seveda v izobilju. Lotila sva se tako afere o odpisanih milijonih družine Jankovič, do korupcijskih afer, ki pretresajo vlado Marjana Šarca. Kot vedno, je bil dr. Matevž Tomšič kritičen, oster v svojih razmišljanjih, zato vas vabim, da si oddajo ogledate.

Več

Peter Vrisk: Vlada naj poenostavi razpisne pogoje za pridobivanje nepovratnih sredstev, sicer se kmetom ne piše dobro

Zadružna zveza Slovenije, ki jo kot predsednik vodi Peter Vrisk, je že vrsto let prisotna na sejmu AGRA. V sredo je bil dan slovenskih  zadružnikov, podeljena so bila priznanja za izredne rezultate in aktivnosti pri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Po sklepu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je bilo letos podeljenih 13 priznanj za prispevek k razvoju zadružništva in pet priznanj za trajen doprinos k razvoju zadružništva.   Ob robu slovesnosti ob dnevu zadružnikov smo se o pomenu zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva v luči nove finančne perspektive EU pogovarjali s Petrom Vriskom, predsednikom ZSS, VIDEO:

Več

dr. Peter Štumpf: Zaradi pomanjkanja zgodovinskega spomina je v slovenski zavesti strahoten antikatoliški refleks

Ves pogovor, ki sva ga za tokratno oddajo Sreda v sredo opravila s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom, se je vrtel okoli 100 letnice zgodovinskega trenutka, ko je slovenski živelj na levem bregu reke Mure postal del matičnega naroda. Zgodovinski spomin Slovencev o teh časih, dogodkih in o osebnostih, ki so zaslužne, da je Prekmurje postalo del matice, je izredno površen in skromen, za kar gre pripisati krivdo tudi "uradni" zgodovini, ki je vseskozi ključne akterje združitve odrinjala na rob zgodovinskega spomina. In to le zato, ker so to bili narodni buditelji, ki so nosili duhovniški talar, in bili že zaradi tega v času komunizma preganjani in šikanirani. Prav nični danes, ko se krepi negativni naboj proti RKC in duhovščini, ugotavlja dr. Peter Štumpf.Sicer pa je soboški škof predstavil sobotno dogajanje pred župnijsko cerkvijo svetega Ladislav v Beltincih, kjer bo mašo na svečanem bogoslužju daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Stanislav Zore. Vabim k ogledu oddaje:

Več

VIDEO: dr. Jožef Smej, upokojeni MB pomožni škof: Razdvojenost ob 100 letnici dokaz, da še nismo zreli za spravo

Pred sobotno 100 letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo za nekaj misli o tem pomembnem dogodku za  Nova24TV in spletni časopis V FOKUSU zaprosili upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Sam se zaradi zdravstvenih težav ne bo mogel udeležiti svečanega bogoslužja,ki bo v parku pred beltinskso župnijsko cerkvijo, zato pa vsem slovenskim domoljubom na levem in desnem bregu reke Mure polaga na dušo, da se dogodka udeležijo.  VIDEO:

Več

VIDEO: Dr. Matej Mertik, Estonci so že zdavnaj prestopili prag digitalne družbe, v Sloveniji pa ne vemo, kam in kako?!

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik dr. Matej Mertik, mladi znanstvenik, ki je bil med drugim poldrugo leto vpet v raziskovalno delo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v švicarskem CERN-u, danes pa je vodja novega akreditiranega študijskega programa na mariborski AME - ECM Spletne in informacijske tehnologije. Pogovarjala sva se o pomenu tega študijskega programa, o tem, da Slovenija stopica na mestu, kar se tiče 3. spletne in 4. industrijske revolucije. Po levi in desni nas prehitevajo baltske države, Estonija na primer, ki so bile še pred nekaj leti razvojno za nami, danes sodijo med najbolj razvite informacijske družbe.  VIDEO: 

Več

Jožef Klekl pred 100 leti: "Povsod pokažimo, da smo Slovenci!"

Andrej Lažeta, kaplan v Stolni župniji svetega Nikolaja v Murski Soboti, je pred kratkim v samozaložbi izdal knjigo, ki ji je dal naslov po zgodovinskem stavku, v Beltincih ga je 17. avgusta 1919 pred več kot 20 tisoč zavednimi Slovenci z leve in desne strani reke Mure izrekel duhovnik in narodni buditelj Jožef Klekl:"Povsod pokažimo, da smo Slovenci!"  Prekmurci bomo, upam pa, da tudi vsi zavedni Slovenci, v soboto, 17. avgusta praznovali 100 letnico, odkar smo se po volji velikih sil, zmagovalk prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci, združili Slovenci, živečimi v ostalih slovenskih pokrajinah v okviru države SHS. Andrej Lažeta sodi v mlado generacijo duhovnikov, novomašnik je postal pred štirimi leti, izhaja pa iz Prihove pri Slovenskih Konjicah. Kako to, da se je kot nekdo, ki ne izhaja iz Prekmurja, lotil obsežne naloge, povezane s 100 letnico? "Na Teološki fakulteti pripravljam doktorsko dizertacijo na temo verskih resnic o devici Mariji na duhovno, moralno in kulturno življenje prekmurskih Slovencev v prvi polovici 20. stoletja. Zagotovo je največji dogodek v tem obdobju 20. stoletja združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po drugi strani pa sem po pregledu obilice zbranega zgodovinskega gradiva ugotovil, da je Jožef Klekl Mariji vnebovzeti pripisal to rešitev, kako Prekmurje in s tem prekmurske Slovence iztrgati iz krempljev boljševistične Madžarske, v kateri je vladal Bela Kun.  Najsodobnejša izhodišča za razumevanje združitve prekmurskih Slovencev s Slovenci 1919 Najbolj pa ga je k pisanju knjige spodbudila ljubezen do resnice. "Težko je namreč prenašati vse obvode oziroma zameglitve vloge prekmurskih katoliških duhovnikov pri tem zgodovinskem dogodku, ki se pojavljajo prav v letu, ko slavimo 100 letnico." Pri tem Andrej Lažeta spomni na letos izdano knjigo dr. Uroša Lipuščka "Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 - Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri doloćanju slovenskih (prekmurskih) mej. Lipušček, tako Andrej Lažeta, se trdno drži teme, zapisane v naslovu knjige, zato se ne dotakne pomena slovenske didplomacije, niti dogajanj v Prekmurju, prekmurske narodne buditelje prikazuje kot politično pasivne in neorganizirane, vlogo dr. Frana Kovačiča oin dr. Matije Slaviča na pariški mirovni konferenci pa omeni le v dveh opombah. Lipušček je spregledal tudi vlogo treh katoliških duhovnikov, narodnih buditeljev Jožefa Klekla, Ivana Jeriča in Jožefa Godine, zato pa ne pozabi na boljševističnega zločinca Vilmoša Tkalca in njegove rdeče Prekmurske republike, ki jima nameni kar dve poglavji knjige. Lipušček tudi zgrešeno ugotavlja, da je velike sile na mirovni konferenci vplivala razglasitev boljševistične madžarske republike Bele Kuna in Prekmurskem republike Vilmoša Tkalca.  Sklepna misel govora Jožefa Klekla v Beltincih 17. avgusta 1919: "Vsi smo izkusili, kako bridko je, če se materni jezik, za vero najdražja krasota, vklenjuje v verige. Naša prva dolžnopst je, da sedaj popravimo, kar smo zamudili, da povcsod pokjažemo, da smo Slovenci, da povsod pokažemo, da nismo boljševiki, ampak verni Slovenci!" VIDEO pogovor z Andrejem Lažeto:

Več

Damjan Jaklin, župan Velike Polane: podpiram regionalizacijo in s tem decentralizacijo Slovenije

V današnji oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik župan občine Velika Polana, mag. Damjan Jaklin. Evropska vas štorkelj sodi med podeželske lokalne skupnosti, ki so tudi zaradi uspešnega vodenja občine, zagotovile izjemno visok družbeni standard prebivalcev.  Poskrbljeno je za komunalno infrastrukturo, za naravno in kulturno dediščino, za okolje. Vse to tudi na račun uspešnega črpanja evropskih nepovratnih sredstev, pravi Damjan Jaklin in hkrati priznava, da bi bilo tega še več, če se vse zadeve tako ali drugače ne bi ustavile v Ljubljani, po birokratskih pisarnah, ki imajo v rokah škarje in platno evropskih projektov, preden jih pošljejo v Bruselj.Tudi zato se Damjan Jaklin zavzema za regionalizacijo Slovenije,ki bi omilila vse hujši emonacentrizem, ki duši lokalno inciativo, zlasti, kar se vzhodne kohezijske regije tiče, ki po statističnih parametrih krepko zaostaja za zahodno kohezuijsko regijo.Ob koncu, Velikopolančani so organizatorju Pomurskega poletnega festivala, prireditve, ki takoj za mariborskih Festivalom Lent privabi največ obiskovalcev. Letošnji Pomurski poletni festival se bo pričel žeto soboto. Vabim k ogledu oddaje

Več

Alojz Kovšca: Državni svet je "varnostni ventil" na vročem slovenskem političnem loncu, zato ga nekateri želijo ukiniti

V današnji Sredi v sredo je moj sogovornik predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Oddajo smo posneli na dan, ko so poslanci Državnega zbora na "popravnem izpitu" odločali o noveli zakona o financiranju zasebnega šolstva. Levičarska koalicija ni zbrala dovolj glasov za "uzakonitev" protiustavne novele, na kar so jih z vetom opozorili tudi v Državnem svetu.Osrednja nit pogovora z Alojzem Kovšco je bila prav vloga in pomen Državnega sveta v slovenski parlamentarni demokraciji. Če je bil Državni svet v preteklih mandatih nekakšno "slepo črevo" Državnega zbora, je s predsednikom Alojzem Kovšco v resnici postal drugi dom slovenskega parlamenta. Pet doslej sprejetih vetov na zakone,ki jih zaradi večinskega "glasovalnega stroja levičarjev" Državni zbor sprejema, četudi so skregani z ustavo ali pa zdravo pametjo, sprejem sklepa, s katerim nalagajo Državnemu zboru ustanovitev preiskovalne komisije primera Franc Kangler in drugi, javne tribune na katerih se odpirajo oblastnikov nič kaj všečne vsebine.....tudi zaradi tega se lahko iz levičarskih ust sliši zahteva po ukinitvi Državnega sveta. Skratka, v skoraj uro dolgem pogovoru sva z Alojzem Kovšco spregovorila o kopici aktualnih zadev, na koncu tudi o 100 letnici združitve Prekmurja z matico Slovenijo. Zagotovil je, da bo v soboto, 17. avgusta prišel na svečano božjo službo, ki jo pred beltinsko cerkvijo pripravlja soboška škofija, umanjkal pa bo na proslavi, ki so si jo uzurpirali tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila in ni intimna opcija. VIDEO Sreda v sredo z Alojzem Kovšco

Več

Župan Lendave Janez Magyar: Izpad pri črpanju nepovratnih evropskih sredstev bo težko nadomestiti

V današnji Sredi  je moj sogovornik župan občine Lendava Janez Magyar. Po lanskih županskih volitvah je prevzel vajeti obmejne, narodnostno, pa tudi versko barvite občine. Kot sam ugotavlja, se je dela lotil kot podjetnik, z enakim odnosom do občine, kakor ga je imel, ko je še vodil svoje družinsko podjetje. Gospodarstvo, turizem, okoljska vprašanja so bila in bodo v ospredju njegovega županovanja.Tudi zato je med prednostnimi projekti, za katerega je med pomurskimi župani že dobil zeleno luč, železniška proga,ki bi bila speljana od Beltinec do Lendave in naprej na Madžarsko. In ker je črto bodoče železniške povezave potegnil tudi na Madžarsko, je postal predmet napadov v lokalnih medijih v Pomurju, ki tako kot velik del slovenskih dominantnih medijev, pa tudi političnih obrazov levice, ki je trenutno na oblasti, povezovanje na gospodarskem področju s sosednjo Madžarsko takoj vidijo kot nevarnost Orbanizacije Slovenije.Tudi pri projektu EKP 2025 se je lendavska občina stkala vezi s sosednjimi obmejnimi območji na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji, ker jim prav vsebina tega povezovanja prinaša dodano vrednost.Pogovor sva sklenila z lendavskimi že kar tradicionalnimi etnografsko turistično kulinaričnimi prireditvami v okviru festivala Vinarium, ki v Lendavo privabi na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč.

Več

Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico dodelitve Apaškega polja SHS in na tragedijo apaških Nemcev 1947

15.09.2019

preberi več

Ob 150 letnici gasilstva na Slovenskem PRS Borut Pahor odprl razstavni gasilski paviljon

12.09.2019

preberi več

Celje: Volilne obljube meso postajajo - več projektov v fazi realizacije

11.07.2019

preberi več

"In vendar se vrti!" Tako je ob razsodbi US dejal Vili Kovačič/državljan K

3.07.2019

preberi več

MO Celje: Novoustanovljeni javni zavod Tehno park

2.07.2019

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 3 urami
Vane K. Tegov: Bedaki stojijo, konji podpisujejo
Ampak morali bi vedeti. Morali bi vedeti, ker dobro, še predobro poznamo Marjanovega političnega krstnega botra. ...
(0)
pred 6 urami
Ob 13. občinskem prazniku spomnili na 100 letnico ...
S sobotno proslavo se je sklenil niz dogajanj ob 13. občinskem prazniku občine Apače. Tokratno praznovanje je bilo ...
(0)
pred 9 urami
12. Pučnikov pohod na Boč
Včeraj  potekal 12. tradicionalni Pučnikov pohod na Boč. Organizirata  ga vsako leto Občinski odbor ...
(0)
pred 1 dnevi
Romana Tomc: Pokojninski sistem ni poligon ...
Včeraj je v prostorih Muzeja VSO potekala okrogla miza z naslovom Spremembe pokojninske zakonodaje, ki so jo ...
(0)
pred 2 dnevi
V SDS ponovno predlagajo spremembo zakona za dvig ...
Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek ponovno vložila predlog zakona o spremembi zakona o ...
(0)
pred 3 dnevi
O Josipu Pelikanu, celjskemu fotografskemu ...
Kot fotograf je deloval v različnih krajih Slovenije, dokler se ni leta 1920 ustalil v Celju, kjer je ostal do smrti ...
(1)
pred 3 dnevi
Ob 150 letnici gasilstva na Slovenskem PRS Borut ...
V neposredni bližini prostorov Poklicne gasilske enote Celje, je v sredo potekala slovesna otvoritev paviljona, kjer je ...
(0)
pred 3 dnevi
V Ljutomeru prijeli 23 ilegalnih migrantov
Po poročanju OKC soboške Policijske uprave, so v zadnjih 24 urah na območju Ljutomera prijeli 23 migrantov, ki ...
(0)
pred 4 dnevi
Dr. Matevž Tomšič: Vsi v tisti 25 glavi ...
V današnji Sredi v sredo je moj sogovornik univerzitetni profesor, politični analitik in publicist dr. Matevž ...
(0)
pred 4 dnevi
SDS: «Prihodnost Slovenije odvisna od digitalne ...
Danes je v Celju ob robu dogajanj na Mednarodnem obrtnem sejmu potekala novinarska konferenca, na kateri so Janez ...
(0)
pred 4 dnevi
Bo tudi jesen tako "bogata" z ilegalnimi migranti, ...
V zadnjih 24. urah so na PU Maribor obravnavali štiri nedovoljene prehode državne meje.Včeraj zjutraj ...
(0)
pred 4 dnevi
Odprla so se vrata 52. Mednarodnega obrtnega sejma ...
V Celju je včeraj odprl svoja vrata Celjski obrtni sejem. Dogodek  ki  je eden vodilnih tovrstnih v tem ...
(0)