SI

Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo

23.10.2019

preberi več

Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja "šokiran": "Če je vse to res, razumem, zakaj želi pravosodje blokirati naše delo

23.10.2019

preberi več

Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «

23.10.2019

preberi več

Bogovič: Brexit kot naravna nesreča. EU pripravljena pomagati najbolj prizadetim državam

22.10.2019

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja "šokiran": "Če je vse to res, razumem, zakaj želi pravosodje blokirati naše delo

23.10.2019

preberi več

Kriza Ustavnega sodišča in poziv trem ustavnim sodnikom k odstopu!

22.10.2019

preberi več

Še vemo zakaj smo se osamosvojili?

22.10.2019

preberi več

PU Celje: »Oropali Sintalovo vozilo za prevoz denarja«

21.10.2019

preberi več

Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od izginulega milijona EUR, preko samomorov, do spornega prevzema Varnosti Maribor

20.10.2019

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

VIDEO: Sreda v sredo - Utrinki s protestnega shoda Rešimo Slovenijo

16.10.2019

preberi več

Dr. Matevž Tomšič: Priče smo obračunu stricev in nečakov"globoke države," ki pa bodo storili vse, da se ohrani status quo

9.10.2019

preberi več

Sreda v sredo: 600 tisoč upokojencev živi na meji revščine, oblastna koalicija pa se dela iz njih norca. Prešerec vse bližji!

2.10.2019

preberi več

VIDEO: Sreda v sredo: Rešimo Slovenijo! Zakaj 10. oktobra priti na Prešerca!?

26.09.2019

preberi več

Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?

18.09.2019

preberi več

Sreda v Sredo - Alen Pavlec

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik dolžnik pri iskanju rešitev za migrantsko krizo

23.10.2019

preberi več

Bogovič: Brexit kot naravna nesreča. EU pripravljena pomagati najbolj prizadetim državam

22.10.2019

preberi več

Romane Tomc glede zadržanosti do podpisa pod poziv Slo. EU poslancev o vstopu Hrvaške v schengensko območje

18.10.2019

preberi več

Ob svetovnem dnevu hrane EU poslanec Franc Bogovič izpostavil nujo odprave podhranjenosti in prekomerne debelosti otrok

17.10.2019

preberi več

Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke Mure povezuje slovensko in avstrijsko Radgono

12.10.2019

preberi več

Zadnje Plenarno zasedanje 2018 - poročilo Patricija ...

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «

Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov sporočila Evropska komisija. S poudarkom na, sporočili so. Od tod naprej  je pot, ki traja in je predvsem dolga. Dikcija, da izpolnjuje tehnične pogoje  za vstop v schengensko območje pomeni, da lahko nekaj izvaja ampak, da ni še politično zrela in stabilna ter da ni sto odstotno zanesljiva. Za to rabi mentalno zrelost  ali po domače evropsko kilometrino na področju zanesljivosti. Politična in kilometrska zrelost njihovega  premierja Andreja Plenkovića glede Evrope  je premalo.  Lobistični del posla, ki se mu reče vključitev v schengensko območje,  so opravili dokaj dobro. Plenković posebej vedoč, da je služboval v  Bruslju in da pozna dobršen del bruseljskih struktur. Zato je obenem Hrvaška pozvana  k nadaljnim prizadevanjem za izvajanje vseh ukrepov, zlasti na področju upravljanju zunanje meje.  To pa je najtežji del te poti oziroma dela k približevanju nečemu, kar lahko rečemo vstop v Schengen. Mnogo  je tega praktičnega, sprotnega, dnevno podvrženega preizkusu dejanske zmožnosti izvajanja, polnovrednega  izpolnjevanja nalog s področja nadzora zunanje meje. Tu se bo Hrvaška še dolgo, dolgo srečevala  s težavo, problemom, večkrat  hudim problemom. Poleg prisotnosti organov, ki so zadolženi  za izvajanje nadzora, morali bodo imeti enake vatle do vseh, s katerimi se bodo srečevali, tako problemi in ljudmi. Tukaj pa imajo vse razen Madžarske, nerešeno, nedorečeno, neurejeno, slabo ali nezadostno stanje urejenosti. Z državo BIH imajo dolgo mejo, različno propustno. Propustno glede migracij na eni strani, na drugi strani pa glede Hrvatov iz BIH, ki so obenem vsi dvojni državljani. Ti bi iz neshengenske BIH imeli tako rekoč  status stalnih prehajanj in sprehajanj iz ene v drugo državo, ki pa zna sproducirati mehek, mnogokrat tudi nezakonit način ali vsaj možnost pogoste  potencialne zlorabe tega statusa. Od potencialnega do stvarnega je včasih  pot zelo kratka in se zgodi v hipu. Takšni hipi in hipne razlage in morebitne zlorabe pa so ena resnih cokel sami Hrvaški. Druga  resnična cokla je meja z Srbijo. Tam je več nerešenega kot rešenega. Večji del njene težave  izhaja iz odnosa do Slovenije in njenega, vsaj do sedaj, odnosa  do odprtih vprašanj, ki se mu reče z figo v žepu ali politična neiskrenost. Vsaj takšnega videza  pušča za seboj ali ga daje mnogokrat. S praktičnega vidika pomik Schengenske meje bi olajšalo življenje Slovenije glede migracijskih pritiskov.  Sicer pa prav Hrvaška mora  definirati in fizično določiti svoje meje. To je še čaka. Še do konca izpolniti t.i. tehnične pogoje.   Izpolnjevanje tehničnih pogojev za članstvo v Schengnu sicer še ne pomeni dejanske uvedbe schengenske meje. Dokončna odločitev o vstopu Hrvaške v Schengen je v rokah Sveta EU, za kar je potrebna soglasna podpora vseh članic. V podobni situaciji sta se znašli tudi Bolgarija in Romunija, ki sta sicer vse tehnične pogoje izpolnila že pred devetimi leti, a še vedno nista znotraj meja območja. Hrvaška sama pa v naslednjih, vsaj nekaj let ne bo zadevo premaknila nikamor predvsem  tudi zaradi sosledja dogodkov, ki prihajajo kot je recimo njeno predsedovanje Evropski uniji  kjer same predsedujoče države ne smejo favorizirati svoj položaj, kar  predsedovanje  EU zagotovo je.  Pa tudi v kasnejši fazi so možne situacije zadržanosti pri akceptiranju Hrvaške  kot bodoče članice schengenskega območja. Glede Hrvaške pripravljenosti naj bi bilo poleg Slovenije skeptičnih več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija. Zato bi temu rekli,  da  bo postopek vključitve najprej stal, zajel sapo, in stekel zelo počasi. Upajmo na počasno  in resnično zorenje Hrvaške, za katero pa sedaj to z neko močno gotovostjo ne moremo trditi. Obenem pa tudi na naši strani kakšna oblastna in diplomatska sprememba, ki bo znala odločneje, bolj vsebinsko, suvereno  in  bolj samozavestno opravičevala slovenske interese tudi  v primeru vstopa Hrvaške v schengenski prostor. Hrvaški, ne prelahka, ne preveč trnova pot, ampak pot,  ki je realna in ob upoštevanju sosede Slovenije. Vane K. Tegov

Več

Romana Tomc: Vladni predlogi sprememb pokojninske zakonodaje so finančno nevzdržni in škodljivi

Minuli teden so dogajanja v državnem zboru zaznamovale razprave, povezane z institucionalnim varstvom ter področjem dolgotrajne oskrbe. Tako je v začetku tedna potekala seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer so poslanke in poslanci razpravljali o problematiki institucionalnega varstva starejših oseb s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. V četrtek pa je na predlog SDS potekala tudi izredna seja Državnega zbora, kjer je bilo slišati, da je stanje socialne oskrbe v naši državi kritično, kar kažejo tudi ugotovitve revizijskega poročila Računskega sodišča. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da vlada v zadnjih desetih letih sploh nima podatkov o tem, koliko je tistih, ki pomoč potrebujejo pa je ne prejemajo, niti kakšno obliko pomoči potrebujejo. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da vlada zadnjih deset let ni namenjala denarja v izgradnjo potrebnih domov za starejše in druge oblike socialnega varstva, je pa za drage in povsem neuporabne študije porabila 74,5 milijonov evrov. Poleg tega, da je torej sistem socialnega varstva za starejše slab, se tudi s pokojninskim sistemom ne godi nič bolje. Pokojninska reforma iz leta 2012, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, je pomenila le prvi korak, ki pokojninski sistem rešuje le še nekaj let. Zaradi neukrepanja vlad, ki so sledile, smo izgubili dragocen čas za postopno prilagajanje.  Vlada je nedavno pripravila nove spremembe pokojninske zakonodaje, s katerim se med drugim predvideva zvišanje odmernega odstotka in dvojni status upokojencev, ki pomeni sočasno prejemanje cele ali sorazmernega dela pokojnine in prihodkov iz opravljanja dela ali dejavnosti, vendar pa kot ugotavlja evropska poslanka Romana Tomc, ki je tudi predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu SDS, je pripravljena pokojninska zakonodaja slaba, predlogi pa so krivični, škodljivi, finančno nevzdržni in neodgovorni. V nadaljevanju objavljamo stališče Romane Tomc glede predvidene pokojninske zakonodaje:  Predlogi so populistični. Vlada predlaga spremembe, ki so všečne, v nebo vpijoče sistemske pomanjkljivosti pokojninskega sistema pa ostajajo nerešene: zapletenost in nepreglednost sistema, nezdrava solidarnost, ki rezultira v krivičnih razmerjih med upokojenci, finančna nevzdržnost in privilegirane pokojnine - tega pa se ta vlada ne upa dotakniti.  Predlogi so krivični. Dvig odmernih odstotkov in bonusi za otroke bodo veljali za tiste, ki se bodo upokojevali v naslednjih letih, vendar na drugi strani za obstoječe upokojence ni predvideno nič, niti drugačno / ugodnejše usklajevanje, s čimer bi ublažili razkorak, ki bo nastal zaradi različnega upokojitvenega trenutka.  Predlogi so škodljivi. S stalnimi popravki, ker so se pravice dodeljevale enkrat enemu, drugič drugemu, so se porušila vsa razmerja med upokojenci. Ne glede na to, da so imeli ljudje enake plače, da so plačali enako prispevkov, imeli enako število let pokojninske dobe in vse ostale okoliščine, so danes njihove pokojnine različne. Predlagane spremembe bodo z vidika enake obravnave naredile dodatno škodo. Predlogi so finančno nevzdržni.Odhodki pokojninske blagajne se bodo zaradi predlaganih sprememb v naslednjih letih izjemno povečali. ‬V času gospodarske rasti znaša primanjkljaj v pokojninski blagajni cca 1 milijardo €. Ob napovedanem ohlajanju gospodarstva in posledično manjših prilivih iz naslova prispevkov, ti ukrepi ne bodo uresničljivi brez velikih rezov na drugih področjih, povišanja davkov ali dodatnega zadolževanja. Predlogi so neodgovorni.Vladna koalicija se ne obremenjuje s tem, da bo zaradi sedanjih populističnih, neuravnoteženih in finančno nevzdržnih potez v naslednjih letih stanje pokojninskega sistema še bolj kritično. S posledicami se bo morala soočiti neka druga vlada.  Vir:sds.si

Več

Črni migranski oblaki nad Evropo - kdo bo temu zmogel reči, dovolj je!

Vane K. Tegov Evropa, oziroma del Evrope, ki jo predstavljajo države, polni in prepolni z vsem, kar ustvarja in producira preglavice, povezane s problematiko ilegalnih in nezakonitih migracij, ob tem da so (in še bodo) množične in ponovljene tako kot v prvem navalu leta 2015 navija za to, da bi jih  še več.  Grožnje so in bodo. Za to jesen pričakovane glede na «pragmatično« in izkoriščevalsko vedenje, obenem manipulatorsko obnašanje Turčije in njihovega diktatorja Recepa Tayyipa Erdogana. Kaj se pravzaprav dogaja? Turčija, glede na nerešeno vprašanje statusa prebežnikov iz vojnih območij v njeni soseščini (in dlje kot so Afganistan, Iran, Pakistan, Bangladeš) bo za talca in kot glavni predmet izsiljevanja do Evrope izrabljala prav njih, prebežnike katere koli skupine za učinek, ki se mu reče denar iz Evropske unije. V najbolj občutljivem obdobju leta se pa pojavi odločitev Ustavnega sodišča, na pritožbo Varuha človekovih pravic na zakon o tujcih iz leta 2017.  In ni to kakršen koli čas in ni kakršen koli zakon in za katerekoli stvari ali področja zaščite s pomočjo zakona. Gre se zakon, s katerim se zaščitijo pravo in pravice lastnih državljanov. To je imperativ vsakokratne vlade vsak oblasti, vsake države. In kaj smo zvedeli v ponedeljek 14. oktobra? Ustavni sodniki so razveljavili dele člena 10. b zakona o tujcih, ki v primeru zaostrenih migracijskih razmer predvideva omejevanje vstopa tujcev v državo oz. dopušča zavračanje tujcev brez individualne obravnave. Pravzaprav je US  razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10. b člena zakona o tujcih, je razvidno iz  objavljene odločbe. Gre za tisti del zakona, ki je določal, da lahko policija na meji zavrača vse prošnje za azil brez individualne obravnave. Če karikiram, se pravi »popolnoma » pripravljeni« za nov val »pomoči«potrebnih migrantov, ki bodo kljub temu, da bodo vstopili v državo Slovenijo ilegalno in nezakonito, tretirani kot da smo jih vsak trenutek pričakovali  ter da smo jim pravzaprav »hvaležni,« da so prišli  in nestrpno pričakujemo, da so izbrali Slovenijo in ne katerokoli drugo, bolj prijazno državo in njeno upravo.  Šalo na stran, zgodilo se bo to, kar se ne bi smelo niti v najhujših sanjah.  Ne enak status lastnih državljanov v primerjavi z tistimi, ki so do nas prišli s pomočjo vseh zakonov in notranjih, praviloma konstitutivnih aktov posameznih držav. V taistih aktih je vedno državljan posamezne države na prvem mestu, kjer se ga dvigne visoko na piedestal. Sedaj pa so prav za prav gospodje, za katere menimo, da ne smejo imeti niti najmanjše pikice dvoma v njihovo mentalno moralno in strokovno neoporečnost, naredijo prav to veliko pikic in pack na vse prej omenjeno. Vsa čast izjemi, ki jo hvala bogu strokovno nepristranska in ostala širša zainteresirana javnost pozna. In kakšne posledice tega »junaškega« in strokovno kontaminiranega dejanja osmih( od devetih) članov Ustavnega sodišča  lahko pričakujemo? Katastrofalne.   To bi pomenilo , da v primeru navala in kaosa kot je bilo leta 2015, ko je v Slovenijo vstopilo (in takrat na srečo veliko izstopilo) več kot pol milijona teh oseb, bo morala policija osebno obravnavati vsako tako osebe in jo prerazporediti v notranjost države ne glede na to, da so vstopili ilegalno v državo. Skrajni nonsens  in hude posledice za mir v državi ter latentne hude konflikte, ki hitro prerastejo v spopade, posilstva, uničevanja lastnine držav in državljanov. Pa kljub temu bodo takšni »nehvaležneži« na  grbi davkoplačevalcev, kar pomeni, prvič,  da bomo mi v lastni državi  zaradi dobrikanja nečemu, kar ni tu doma, kot je diskriminacija lastnih državljanov, potisnjeni na eksistenčni rob, kulturno jezikovno in versko proti naši volji kontaminirani ter drugič,  da se nam taisti rogajo in režijo v obraz, češ kako neumni ste vi tuka,j da nam vse verjamete, pa še delate za nas. To je dobršen del Evrope doživel  pa ne poznajo rešitve in izhoda za napako  iz napačno razumljene gostoljubnosti in izrazov dobrodošlice ki so jo bili taisti tujci deležni. In kdo kaj naredi? Naši provladni politični »klobasači« pa v slogu: » mi smo se zavezal, 'da bomo to spoštoval,' kar smo podpisal,' t'ko je v razvit' Evropi do anarhista na Bruxelelskih tleh z imenom Milan Brglez, ki se je okitil z nazivom nasprotnika  noveliranega zakona iz leta 2017 ter da bo od tega ponedeljkovega dne (14 oktober) mirno spal.  Od reakcij drugih, predvsem Janeza Janše, da je "leva večina" v ustavnem sodišču "razveljavila krizno varovalko v zakonu o tujcih ravno v času, ko nam zaradi Turkov spet grozi migrantsko begunski val. Izdajstvu in protislovenski politiki levičarjev ni konca" ter Zmaga Jelinčiča, da bi  ustavno sodišče v prvi vrsti moralo ščititi slovensko državo in državljane"  in ostalo je pri tem. Ostalo pa medlo , brezjajčno, brezbarvno, izdajalsko, neumno. Kaj  se vmesnem času dogaja? Na jugovzhodu nič novega in  nič dobrega.Dnevna poročila policijskih uprav se začnejo: V Brezovcu  pri Rogatcu so  danes 17. oktobra, okoli enih zjutraj ustavili 29-letnega srbskega voznika osebnega vozila, ki je vozil tri državljane Afganistana in enega  državljana  Iraka,  ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Dva od njih bi naj  bila  mladoletna.  Enemu mladoletniku so zaradi slabega zdravstvenega stanja nudili medicinsko pomoč. Postopki z njimi še potekajo. Vikend prej je tudi pripeljal nekaj polnih pričakovanj  in nebesa na zemlji, celo iz popolnoma ne vojnih ali daleč vstran od vsega, kar spominja na to. Pa kljub temu prihajajo. Ali z dolenjsko-belokranjskega dela z mnogokratnikom glede števila zalotenih, prijetih, sprocesiranih in vrnjenih nazaj v varno državo od koder so prišli, se pravi na hrvaško celo z avtobusi. Najbolj žaljivo za Slovenijo in za slovenske državljane je to, da  se nek župan iz cazinske krajine oziroma Unsko sanskega Kantona v FBIH  hvali da ima odlične povezave z neko predstavnico  in predsednico slovenske nevladne organizacije,  v vseh ozirih, tudi če je treba koga »prešvercati« v Slovenijo. To pa nam res ne sme biti  v ponos, obenem pa še eno roganje lastnim državljanom ki smo davkoplačevalci in » financerji«  teh »mednarodno« pohvaljenih za »odlično« opravljeno poslanstvo. Ali smo res mi, posredno temu tudi mi državljani takšni, tako pohlevni, pomehkuženi ali do skrajnosti svetohlinski da vse to toleriramo  ali pa ne znamo izbrati svoje predstavnike ljudstva ki so in morajo biti najprej in najbolj človeški do lastnih državljanov. Odgovor in primere o pravem , pravilnem in do lastnih ljudi pravilnem odnosu imamo v naši soseščini, Madžarski in še naprej na Poljskem. Celo Poljaki so pripravljeni plačati vsakokratno kazen kot pa sprejeti migrantske kvote, ki so spet aktualne. Razmišljanje, se reče po domače  »ki pije vodo«, tudi zaradi tega, ker plačilo je enkratno, migranti ostanejo in postanejo dolgoročen in trajen problem, prinese še polno drugih pasti in nepotrebnih problemov, nezadovoljstva med lastnimi ljudmi, na koncu koncev tudi za mir in ureditev v sami državi. Pri nas  si nihče ne upa, se bojijo koga ali preprosto so prekratke politične pameti.Zbuditi se je treba! Vane K. Tegov

Več

Komentar dr. Vinko Gorenak: Paliativna oskrba pravne države na Bethovnovi 10

Naj vas z naslovom tega prispevka ne zavedem ali pustim v dvomih. Zato takoj pojasnilo. Paliativna oskrba je oskrba neozdravljivo bolnega človeka pred smrtjo. Na Bethovnovi 10 v Ljubljani pa domuje Ustavno sodišče. Morda bo kdo rekel, da posegam po preveč grobih besedah, a zdi se mi, da so za trenutno dogajanje na Ustavnem sodišču povsem primerne. Ustavno sodišče naj bi bilo zadnji branik in neumoren zagovornik pravne države. Toda pogosto se dogaja, da temu ni tako. Sestava za sestavo ustavnega sodišča, je po mojem prepričanju slabša, če je tista prva sestava v samostojni državi še nekako uspešno branila Ustavo RS, je bilo kasneje vse slabše. Tudi zato me je pozitivno presenetila odločitev ustavnih sodnikov večinsko prejšnje sestave, ki je razveljavilo sodbo v zadevi Patria, kljub temu, da je bil predlagatelj takratne sestave Ustavnega sodišča Danilo Türk. Tudi večinsko prejšnja sestava Ustavnega sodišča je bila večinoma levo politično usmerjena, a so vendarle zmogli toliko razuma, da so omenjeno sodbo razveljavili. Toda kot že rečeno, je po moji oceni vsaka sestava Ustavnega sodišča slabša. Večina ustavnih sodnikov sedanje sestave je ali levo politično usmerjena ali pa gre za neznane pravnike, ki nikoli ne bi smeli zasesti tako odgovornega mesta. Mirno lahko zapišem, da gre za leve politične odvisnike, ki so levim političnim silam vsaj posredno že služili in zato zasedli to mesto, ali pa gre za neznane drugorazredne pravnike, ki so ta položaj zasedli po zaslugi levih političnih sil in zato jim sedaj služijo. Še več, vsem tem ustavnim sodnikom lahko rečemo levi družbeno politični delavci. Le dva med njimi ne zaslužita te oznake, to sta ddr. Klemen Jaklič  in Marko Šorli, ki največkrat nasprotujeta večini. Že v času imenovanja Mateja Accetta za ustavnega sodnika leta 2017, ko sem bil še poslanec Državnega zbora, je bilo povsem jasno, da ga je SMC za to funkcijo predlagala prav zaradi sodelovanja s to stranko v času pisanja njenega programa. Tega njihovi poslanci takrat sploh niso zanikali. Toda ne takrat in vse do nedavnega ni bilo materialnih dokazov za tako sodelovanje Accetta s stranko SMC. Celo ustavni sodniki so kar dvakrat odločali o tem ali naj Accetta izločijo iz konkretnega odločanja. Accetto jim je zatrdil, da s stranko SMC nima nobene povezave in da z njimi nikoli ni sodeloval. Nič ne zamerim ustavnim sodnikom, ki so na podlagi trditev Accetta odločili, da ga ne bodo izločili iz odločanja. Toda pred nekaj dnevi se je zgodilo to, kar smo brez materialnih dokazov že vedeli. Bojan Požar je na Pozareport-u objavil listinske dokaze o tem, da je Accetto, v času pred volitvami leta 2004 neposredno sodeloval s stranko SMC. Požar je objavil elektronska sporočila Accetta, ki jih je Accetto v tem kontekstu pošiljal Miru Cerarju in takrat podpredsedniku SMC Milanu Brglezu. Še več, jasno je zapisal, da ne bo postal član SMC, bo pa njihov podpornik in jim bo pomagal. Toda pazite. Po javni objavi materialnih dokazov o tem, da je Accetto lagal, resnično lagal v pravem pomenu te besede, je bil na potezi predsednik Ustavnega sodišča Rajko Knez. Ta bi lahko Accetta pozval k odstopu ali pa začel postopek njegove razrešitve. Če je kdo pričakoval, da bo to storil se je zmotil, Rajko Knez pač sodi v tisto kategorijo ustavnih sodnikov, ki so se tam znašli iz anonimnosti in so to postali brez, da bi se jim kdaj sanjalo, da bodo to sploh postali in zato pač plačuje račune tistim, ki so ga postavili na mesto. V pravu že davno velja načelo, da če se na katerikoli stopnji sojenja ali pa po zaključku vseh instanc sojenja pojavijo novi dokazi, je potrebno sojenje ponoviti ali obnoviti. Na ta način so bili obnovljeni mnogi sodni postopki, zlasti tisti po vojni ali pa recimo postopek zoper Martina Uhernika, ki so ga obsodili za umor, a ponovljeno sojenje je pokazalo, da je bil brez dokazov po nedolžnem obsojen. In s čem nas je predsednik Ustavnega sodišča Rajko Knez nagradil danes. V zahvalo levi politični opciji za položaj, ki ga zaseda, čeprav ga nikoli ne bi smel, je sporočil tole: »Vloga sodnika dr. Accetta v času pred ustanovitvijo stranke SMC je bila na podlagi identičnih očitkov, kot se tokrat pojavljajo v nekaterih medijih, v preteklih letih že večkrat predmet presoje pred Ustavnim sodiščem; prvič v zadevi U-I-191/17 (Drugi tir), nazadnje pa v zadevi U-I-59/17 (Presoja ZTuj-2, ločeno mnenje sodnika Jakliča). Sodniki so vselej večinsko presodili, da razlogov za izločitev ni. Sodnik dr. Accetto drugih sodnikov in sodnic ni zavajal; njegova pojasnila so bila jasna in izčrpna. Javna diskreditacija sodnika ni sprejemljiva; pozivi k odstopu niso utemeljeni«. Prav ste prebrali in prav ocenjujete. Kljub temu, da do Požarjeve objave elektronskih dopisov med Accettom in Cerarjem, ter Brglezom leta 2014, s čimer je na laž postavil trditve Accetta, ki jih je ta izrekel pred sodniki Ustavnega sodišča, je Knez odločil, da so ustavni sodniki o tem vprašanju že odločali in že odločili. Ja kaj pa novi materialni dokazi o omenjenih komunikacijah? Kot da jih ni. Če bi na tak način redna sodišča ignorirala tako imenovane nove dokaze, potem bi po logiki Kneza ne bilo nobene razveljavitvene sodbe po vojni obsojenih ali pa recimo Martina Uhernika in mnogih drugih. Strašljivo nevarna poteza Kneza, ki iz Ustavnega sodišča dela dejansko paliativno oskrbovalnico pravne države. Za zaključek pa še vprašanje za vse, ki ta prispevek berete. Preglejte poročanje dominantnih medijev o tej zadevi in ugotovili boste, da prvi dan o tem sploh niso poročali, danes pa so iz cele zadeve naredili »spor med dvema ustavnima sodnikoma«. No, sedaj pa v celi zadevi hipotetično zamenjajte dve imeni. Ime Accetta zamenjajte z imenom Jaklič, ime Mira Cerarja pa zamenjajte z imenom Janeza Janše, ter naziv stranke SMC zamenjajte z imenom stranke SDS. Kako bi v tem primeru poročali dominantni mediji pa ocenite sami.   dr. Vinko Gorenak Vir: vinkogorenak.net

Več

DržavljanK/Vili Kovačič: Moj pogled na zadevi Novič in Radonjić

Prispevek Matevža Krivica s tem naslovom odpira zelo pomembno temo. Krivic se je skupaj z zainteresirano javnostjo, ki je spremljala ta famozni proces ter skupaj z Novičevo obrambo in njegovo družino dolgo zaman prizadeval, da sodna oblast – vključno z Ustavnim sodiščem dr. Noviča izpusti iz pripora. Vsa sodišča vključno z Ustavnim sodiščem, so namreč takrat serijsko zavračala njegovo izpustitev, z osamljeno svetlo izjemo ddr. Klemna Jakliča. Ustavno sodišče je namreč šele po razveljavitvi sodbe na Vrhovnem sodišču, torej post festum, potrdilo njegovo izpustitev. Takrat sva se v ključnih postavkah z Matevžem Krivicem strinjala, danes pa žal ne. Najbolj sporna je zame njegova trditev, da je imel dr. Novič smolo, da je bil ta sodni primer dodeljen sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Prepričan sem namreč ravno obratno. O dr. Milku Noviču pišem kot obiskovalec sodne dvorane v kateri se je več let odvijala sodna drama nedolžnega človeka in njegove družine. Zato bom izpostavil nekaj specifičnih okoliščin, ki povedo, zakaj je bil prav dr. Novič določen (določen, ne spoznan) za nadomestnega morilca direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Gre najprej za to, da se je dr. Milko Novič ukvarjal s strelstvom in drugič, da je njegovo stanovanje v bloku na Žaucarejevi 12 točno pod stanovanjem Zvonka Hrastarja - sodelavca nekdanje SDV, ki je leta 1988 v procesu proti četverici spremljal v zapor Janeza Janšo. Hrastarjeva žena pa je znana tožilka iz afere Patria. Dr. Novič je bil tako po obeh Hrastarjih, neposredno nadzorovan in po mojem mnenju se je prav v tem stanovanju, eno nadstropje više nad Novičevim zasnoval scenarij o tem kako za javnost inscenirati nadomestnega morilca. Tretja okoliščina pa je, da je bil dr. Novič v sodnem sporu s Kemijskim inštitutom zaradi kraje njegovega patenta in je bil primeren kot človek, ki naj bi imel motiv maščevanja, kar pa so sodni izvedenci vsi po vrsti ovrgli. Vse to seveda tudi Krivic dobro pozna, zato me čudi njegova trditev, da je imel Novič smolo, da mu je sodil sodnik Zvjezdan Radonjić, nič pa se ne vpraša o neverjetno spornih potezah predsednika sodišča Marjana Pogačnika, ki je mirno gledal prekoračitev pooblastil zastopnika oškodovanke odvetnika Mihe Kuniča, ki je hotel postati glavni tožilec v celi zadevi. Tega pa mu sodnik Radonjić ni dopustil, kot tudi ni nasedel taktiki tožilstva za zavlačevanje s ciljem zastaranja zadeve.Za mene je Sodnik Zvjezdan Radonjić najpogumnejši in najučinkovitejši sodnik desetletja. V sojenju dr. Milku Noviču si je upal, kar si drugi niti v sanjah ne upajo. Razkrinkati policijsko mafijski konstrukt in nedopustne pritiske sodne oblasti iz ozadja v povezavi z razkritjem neverjetnih razmer na Kemijskem institutu in centrih odličnosti kjer se ni nagrajevalo znanstveno delo, pač pa so prali denar pridobljen s kriminalnimi posli. Ob tem ko je večina pravnikov prestrašeno molčala, se je Radonjić javno izpostavil za pravico in resnico. Postopek proti dr. Milku Noviču je v ključnih elementih izpeljal hitro, natančno in učinkovito in s tem prehitel sodno oblast, ki ga je hotela pred razglasitvijo sodbe onemogočiti in suspendirati. Prehitel jo je za 24 ur. Kljub temu njegova sodba temelji na dokazanih in verodostojnih dejstvih in na zdravi pameti. Njegov doprinos k vladavini prava pa je, spričo pomembnosti primera, edinstven. V sodbi je natančno seciral nevzdržnost sodnega konstrukta, ki je služil predvsem za prikritje pravega morilca. Sodnik Radonjić si zasluži ne le pohvalo, ampak tudi najvišje odlikovanje predsednika države. S pogumnim in poštenim sodnikom namreč stoji in pade sodstvo! S sodstvom pa stoji ali pade pravna država. Brez nje pa ni več države. Smo le plemenska skupnost brezpravnih ljudi in lahka igrača v rokah sodnih uradnikov za prikrivanje zločinov in vsakovrstnih hudodelstev. Vili Kovačič, državljan K.

Več

Odklonilno ločeno mnenje sodnika DDr. Klemna Jakliča do odločbe US o "migrantskem zakoniku" razgalilo spolitiziranost US

V osrčju te ustavnosodne presoje je vprašanje, ali zakonodajalec tujcem, ki prihajajo iz varne tretje države, ki je podpisnica prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja mednarodnih, evropskih in nacionalnih ustavnih aktov in nima sistemskih pomanjkljivosti na tem področju, v določenih posebnih okoliščinah lahko odreče podrobno in celovito individualno obravnavo glede zavrnitve njihovega vstopa v novo varno državo in bivanja na njenem ozemlju. Povsem nesporno je, da v običajnih okoliščinah tega ni mogoče storiti, če tujec zatrjuje, da v njegovem individualnem primeru vseeno obstaja nevarnost, da bo v sicer varni tretji državi, v katero bo vrnjen, vseeno mučen ali bo ta z njim nečloveško ravnala ali pa, da ga bo vrnila v državo, kjer se bo to zgodilo. Čim zatrjuje takšno nevarnost, ima v običajnih razmerah tujec pravico, da do končne odločitve o njegovih trditvah vstopi v državo sprejemnico (novo varno državo) in tam ostane vse do dokončne odločitve o njegovi vlogi. Toda v tem primeru Ustavno sodišče ni soočeno z vprašanjem, kako ravnati v običajnih razmerah. Nasprotno, vsa poanta presojanih dopolnitev členov zakona je v tem, da skušajo odgovoriti na to vprašanje v situaciji, ko se pojavilo posebne, povsem neobičajne razmere. Zakonodajalec v 10.a členu ZTuj-2 tako pravi, da o tem, ali naj se potencialno uporabi režim iz 10.b člena (ki predvideva možnost hitrega zavrženja tovrstnih vlog tujcev, ki prihajajo iz t. i. varnih držav, podpisnic omenjenih ustavnih dokumentov), ob upoštevanju načela sorazmernosti na predlog ministrstva in Vlade odloči Državni zbor.Takšna presoja oziroma tehtanje po načelu sorazmernosti o potencialniuporabi/neuporabi režima iz 10.b člena pa po izrecni določbi 10.a člena nastopi le takrat, ko bi prišlo do tako zelo izjemne situacije, ko bi bilo (lahko) ogroženo delovanje vitalnih funkcij države oziroma njenih osrednjih institucij. In še v takšnih razmerah, kot omenjeno, 10.a člen izrecno zahteva, da mora Državni zbor pri odločanju o tem, ali naj se 10.b člen sploh uporabi ali ne, upoštevati načelo sorazmernosti.  Popolnoma nesporno je, da zakon ureja neobičajno, celo izjemno situacijo, ko bi bili kot država, ki je zavezana varovanju človekovih pravic, soočeni z nehvaležno in težko dilemo – katerega od nasprotujočih si sklopov enako temeljnih in enako "absolutnih" človekovih pravic zavarovati, ko pa se v takšnih izjemnih razmerah izkaže, da ni mogoče obvarovati obeh, da bo torej država, karkoli že bo storila, posegla v eno ali drugo oziroma celo eno in isto (sic!) "absolutno" človekovo pravico. Kdor vztraja na intelektualni poštenosti, si ne sme, tako kot večina tega sodišča, zatiskati oči pred dejstvom, da takšne neobičajne razmere glede na spremenjene razmere v migracijski stvarnosti, v nekem trenutku lahko nastopijo in da je zakon to vnaprej želel urediti (večina, nasprotno, zakonu vsili neresnično vsebino, kot da je z 10.b členom želel odklanjati pravice v običajnem stanju, sic!). Vzemimo primer. Ob spremenjenih razmerah se lahko npr. nekoč zgodi, da se iz vseh okoliških držav na slovensko mejo in ozemlje izlijejo več milijonske pomoči potrebne množice. Zamislimo si razmere, ko bi ob primerni razporeditvi takšnih množic po okoliških varnih državah, in v ustreznem delu tudi Sloveniji, njihovo začasno bivanje tam in v Sloveniji bilo povsem znosno. Obenem pa bi v primeru, če jim Slovenija v skladu z 10.b členom ne bi v nobenem primeru smela zavreči njihovih prošenj za vstop in bivanje v njej, ampak bi jih za čas do končne podrobne odločitve morala sprejeti prav vse, to ob določenih okoliščinah vsekakor lahko pomenilo, da bi Slovenija dopustila in s tem celo sama povzročila mučenje in nečloveško ravnanje velikih razsežnosti in to v okoliščinah, ko bi mučenje velikih razsežnosti sicer z lahkoto, ob uporabi 10.b člena, preprečila tako na ozemlju Slovenije kot na ozemljih okoliških držav. Lahko si je zamisliti scenarij, ko bi ob takšnem masovnem sprejemu množic, za katere smo sicer kot človeštvo dolžni poskrbeti, konkretno v Sloveniji zmanjkalo sredstev do mere, ki bi ogrozila delovanje osrednjih vitalnih institucij in s tem države kot take. Sredi zime bi zaradi mraza umiralo in zmrzovalo na tisoče ljudi, tujcev in državljanov. Ker bi dobrine skupnosti zaradi reševanjaživljenj in drugih osnovnih potreb človeka bili zavezani nesebično deliti s takšnim radikalno povečanim številom, kar je sicer prav, je dejstvo, da bi s tem bile nadaljnje žrtve tudi preostali državljani in tujci, najprej prav tisti iz socialnega dna, ki bi prvi ostali brez nujno potrebne podpore državnega socialnega sistema (vitalne funkcije države bi bile onemogočene), nato tisti v bolnišnicah, ki jim ne bi več mogli zagotoviti osnovnega zdravstvenega varstva, ki bi v običajnih razmerah sicer zagotavljal lahko ozdravitev, zdaj pa to ne bi bilo več dostopno in bi pomenilo smrt, hudo trpljenje ali trajno poslabšanjezdravja. Vsaj pri večjem delu prebivalstva bi prišlo tudi do hujših oblik lakote, ki so po mednarodni judikaturi izrecno prav tako ena od oblik mučenja in nečloveškega ravnanja. In še in še si lahko predstavljamo situacije, ko bi zavezanost k sprejemu in popolni  procesni obravnavi v nekih neobičajnih razmerah vodila do tovrstnih masovnih posegov v najbolj temeljne absolutne človekove pravice – v masovno kršitev prepovedi mučenja. Po ustaljeni razlagi evropskih nadnacionalnih in nacionalnih ustavnih sodišč v definicijomučenja in nečloveškega ravnanja sodijo marsikatere oblike neizpolnitve minimumov človeka vrednega življenja. Bistvo izjemnih scenarijev je v tem, da pokažejo na neovrgljivo dejstvo, da v življenju žal obstajajo tudi takšni "trki" dveh "absolutnih" in enako temeljnih, ter celo istih (sic!), pravic, ko je država soočena z nehvaležno dilemo: nezmožnost izključitve mučenja ali nečloveškega ravnanja v primeru vrnitve na eni strani in v opisanih okoliščinah še bistveno hujše mučenje in nečloveško ravnanje masovnih razsežnosti na drugi strani. Kdor bi trdil, da nehvaležna dilema ne obstaja ali ne more obstajati, ne bi govoril resnice oziroma ne bi ravnal intelektualno pošteno in bi se bilo treba vprašati po njegovem namenu.  Ker so takšne ali podobne izjemne situacije seveda mogoče, je legitimno in potrebno, da o njih vnaprej razmišlja tudi zakonodajalec, kot tisti, ki je poklican za urejanje razmer v neki državi, ob tem svojem nehvaležnem premisleku pa vsaj v primeru trka istih pravic celo dolžan upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Točno to je izrecno zapisal v zakonskodoločbo, ko je v 10.a členu predpisal, da se o uporabi 10.b člena v izjemnih, neobičajnih situacijah, na predlog ministrstva in Vlade odloči Državni zbor "ob upoštevanju načela sorazmernosti". Če pa upoštevamo načelo sorazmernosti, nam morda pove vsaj to, da bo takrat, ko bi množice ob zavrženju vlog ustrezno sistemsko razporedili po okoliških varnih državah, tako da do množičnega mučenja in nečloveškega ravnanja ne bi prišlo, morda ustavno skladno ali celo ustavno nujno odločiti, saj je alternativa – ko s sprejemompovzročimo masovno nečloveško ravnanje in mučenje ali vemo, da bomo to storili – nesprejemljiva ravno iz razloga prepovedi (še hujših in celo) masovnih oblik mučenja oziroma nečloveškega ravnanja. Če pa je tako, bi bil zakon v tem delu – zaradi spretno zapisanega pogoja sorazmernosti glede odločitve o uporabi režima iz 10.b člena – morda lahko skladen z Ustavo. To obenem pomeni, da so nosilni razlogi večine, ki napačno vsiljujejo, kot da presojamo običajne razmere, ter napačno predpostavijo, kot da se kršitev absolutne prepovedi mučenja lahko zgodi le v eno smer, v drugo pa ne, logičnonekonsistentni in se ne soočijo z resnično dilemo, ki v jedru problema v resnici obstaja in s tem ostaja nerešena in celo nedotaknjena.  Ob vztrajnem soočanju večine z opisano dilemo, se je ta naposled odločila za nenavaden obid tega jedra problema. Namesto, da bi se soočila z vprašanjem, ali je zakon protiustaven kljub temu, da predvideva, da je v izjemnih razmerah glede neizogibnega poseganja v "absolutne" pravice (ki, kot vidimo, morda na koncu vendarle niso tako absolutne, to vprašanje puščam odprto) hočeš nočeš treba upoštevati načelo sorazmernosti, si je preprosto izmislila, da presojane zakonske določbe naenkrat urejajo krnjenje pravic v običajnih, in ne neobičajnih, okoliščinah (sic!). Ta "obidni manever" pa je neresničen in si ga je večina dovolila kljub temu, da je ne samo zakonodajalcu, temveč celotni Sloveniji, ki je ob burnih razpravah spremljala sprejem teh posebnih določbzakona, jasno, da je bil namen konkretnih zakonskih dopolnitev urediti stanje vneobičajnih, spremenjenih situacijah, ko so ali bi s sprejemom ogromnega števila ljudi bile ogrožene "vitalne funkcije države" in delovanje osrednjih institucij, kot to tudi izrecno določa dikcija zakona. S tako nasilno reinterpretacijo konkretnih zakonskih dopolnitev, njihovih besedil kot tudi povsem znanega namena, češ da naj bi bila mišljena za odrekanje temeljnih pravic v povsem običajnih razmerah, je večina po moji oceni ravnalanepošteno v razmerju do zakonodajne veje oblasti. Kateri motiv je večino vodil v to, da se je ne le izognila osrednjemu intelektualnemu izzivu odgovoriti na nehvaležno dilemo v jedru presojane ureditve, ampak pri tem tudi spremenila namen in besedilo zakonske določbe, prepuščam v končno oceno državljankam in državljanom, v imenu katerih naj bi sodišče sodilo. Po moji presoji se je namesto z jedrom pravne in intelektualne dileme, ki je težka in nehvaležna, a odločilna, raje napačno pustila zapeljati v potrjevanje "pravilnega" izmed stališč znotraj prestižnih političnih bojev, ki smo jim okoli teh zakonskih dopolnitev bili priča. S tem je, hočeš nočeš, sama odločila politično, pa tudi intelektualnopodhranjeno, namesto pravno in intelektualno pošteno. Večni boj volje in razuma. Ker se večina v jedro problema ni hotela spustiti in ga presojati (kot izhaja iz zgoraj opisane nehvaležne dileme, bi bil rezultat poštene presoje vse prej kot jasen), tudi sam nisem imel možnosti vsestranske intersubjektivne preučitve in opredelitve do tega pravnega in intelektualnega bistva, ki je zdaj žal pometeno pod preprogo. Dilemo sem poznal še iz svojega izključno akademskega delovanja, še preden sem nastopil službo ustavnega sodnika. Vem, da gre za prvovrstno ustavnopravno dilemo, k razreševanju katere je poklicano tudi, in predvsem, najvišje sodišče vsake, na razsvetljenski idejiutemeljene, demokratične države. Glede jedrnega vsebinskega vprašanja torej moje stališče v tem ločenem mnenju namenoma (še) ni pojasnjeno. So pa nosilni razlogi večine zame tako zelo nesprejemljivi ter notranje protislovni (z argumentom, da je prepoved mučenja absolutna in ne dovoli tehtanja, je ravno izvedla tehtanje in sicer tako, da je v izjemnih razmerah z Ustavno močjo zapovedala odločitev za mučenje še večjih razsežnosti, s čemer je kršila lasten nosilni razlog svoje odločitve), da v prid odločbe, ki temelji v celoti na takšni podlagi, nisem mogel glasovati, kot tudi ne za zaključek, da naj bi bil ob neresnični reinterpretaciji 10.a člena (češ, da gre za urejanje v običajnihrazmerah) protiustaven zgolj 10.b člen. Bistvo je namreč skrito v 10.a členu in tega sodišče ni želelo presojati, kljub temu, da bi to lahko storilo in bi to po moji oceni moralo storiti.  Kjer pa bi po moji presoji morda vseeno lahko šlo za protiustavnost, je nedoločnost 10.a člena in v tej zvezi posledično tudi protiustavnost 10.b člena (toda o razveljavitvi obeh na tej konsistentni podlagi, s čemer bi morda lahko soglašal, žal nismo odločili). Kljub temu, da je po eni strani jasno, da gre pri presojanih zakonskih dopolnitvah za namen urejanjaneobičajnih, izjemnih situacij, ko so (lahko) ogrožene vitalne funkcije države in s tem najbolj temeljne človekove pravice na ozemlju, kjer je za njihovo uresničevanje odgovorna Slovenija, bi po drugi strani samo besedilo dopolnjenih določb vseeno lahko bilo bolj podrobno dorečeno. Še posebej zato, ker gre za vprašanje morebitnega posega v najbolj temeljne pravice, bi bilo z vidika predvidljivosti in določnosti, torej zahteve iz 2. člena Ustave, morda potrebno še bolj določno predpisati, kaj bolj konkretno pomeni, da so v nekem trenutku (lahko) ogrožene vitalne funkcije države, ter kako točno se takšna situacija razlikuje od izrednih in vojnih razmer, kar je načeloma sicer povsem mogoče; to, da Ustava izrecno govori zgolj o izrednih razmerah na eni strani in o običajnem stanju na drugi, o tretjih, četrtih ali petih posebnih razmerah pa ne, seveda v ničemer ne preprečuje, da bi bilo potrebno posebne dejanske razmere glede relevantnih razlik obravnavati drugače kot običajne. Da naj bi bila ustavna omemba zgolj običajnih in izrednih/vojnih razmer razlog, da naj bi s presojanimi zakonskimi dopolnitvami zakonodajalec želel ali moral urejati običajno stanje (tertium non datur), je samo še eden od vsebinsko praznih formalizmov, s katerimi se večina skuša izogniti odločanju o predstavljenem vsebinskem jedru dileme, kjer pa želeni in vnaprej izbrani rezultat("ampak, ali to pomeni, da zakona ne bomo mogli razveljaviti?") ni več zagotovljen. D O D A T E KZgornje odklonilno ločeno mnenje sem napisal že k prvotni odločitvi v tej zadevi, dne 26. 6. 2019. Tista odločitev je bila nato kasneje formalno revotirana – svoj glas sem spremenil v glas proti odločbi, ker so me razlogi iz lastnega ločenega mnenja prepričali, da se z večino razhajam do te mere, da odločitvi ne morem pritrditi. Ob ponovnem glasovanju v zadevi sem torej glasoval odklonilno, prav tako kot je pojasnjeno v zgornjem odklonilnem ločenem mnenju, zato ga zgoraj puščam v celoti enakega.  Tu na tem mestu mu danes, 27. 9. 2019, dodajam še »Dodatek«, v katerem sledim svoji prisegi, da bom ravnal po svoji vesti in kot samostojen, neodvisen sodnik. Zato želim javnosti sporočiti, da je po moji odločitvi, da glasujem proti in po napisanem odklonilnem ločenem mnenju prišlo do nedopustnih pritiskov name, da bi spremenil vsebino svojega ločenega mnenja, kot tudi do ex post navajanja direktnih neresnic, da bi se nekateri kolegi pred javnostjo oprali kritike iz tega ločenega mnenja. Z javnim obelodanjenjem takega, v demokratični družbi nedopustnega početja s strani nekaterih kolegov, sem primoran zavarovati svojo sodniško neodvisnost.  Name se je pritiskalo celo tako, da se mi je izven formalnih zasedanj sodišča kazalo različne vsebinske dele iz ločenega mnenja – moja temeljito in iskreno argumentirana stališča ter zaznave – ter sugeriralo, naj jih spremenim! Sugestije o kakršnemkoli spreminjanju vsebine ločenega mnenja sem najostreje zavrnil, saj gre v njej za resnične in temeljito argumentirane, četudi za večinsko stališče neugodne, zaključke in razkritja.Če bo za zavarovanje moje sodniške neodvisnosti, za kar sem pred državljani dal svojo prisego, potrebno, bom o podrobnostih tega dela pritiskov še javno spregovoril.  Ko sem pritiske po spreminjanju vsebine ločenega mnenja v bran svoje sodniške neodvisnosti zavrnil, pa se neprimernosti niso končale. Kasneje, ko smo o tej zadevi ponovno formalno odločili (zgoraj omenjena revotacija), je sodnik Accetto poskušal očitke iz mojega ločenega mnenja relativizirati z napovedjo, da bo v svojem ločenem mnenju, ki ga bo šele pisal, polemiziral z navedbo iz mojega ločenega mnenja o rezultatskem  pristopu k odločanju. Toda pri tem je navedel direktno neresnico. Izjavil je, da naj ne bi nihče od sodnic oziroma sodnikov izrekel besed, ki sem jih citiral na koncu svojega ločenega mnenja. Tam sem razkril, da je bil del logike pri odločanju nekaterih ta, da čebomo pri razlagi izpodbijanega člena upoštevali načelo sorazmernosti, kar je v dilemah »mučenje-mučenje« po naravi stvari neizogibno in kar izrecno zahteva tudi izpodbijani člen, "to pomeni, da zakona ne bomo mogli razveljaviti", kar pa je bil "argument", ki naj bi razblinil dvome o tem, po kateri poti je treba razlogovati. Sodnik Accetto je osporaval ta del mojega ločenega mnenja zato, da bi lahko po revotaciji v svojem ločenem mnenju, ki ga pred revotacijo ni podal, relativiziral moj očitek o rezultatskem odločanju, s tem pa pred javnostjo kazal drugačno podobo odločanja sodišča (nerezultatsko) kot je v resnici bila. Toda njegovo zanikanje, da bi bila taka izjava podana, je neresnično. Citirano izjavo je na seji izrekla sodnica poročevalka in zoper izjavo sem takrat tudi protestiral, enako kot sem to napravil že večkrat do sedaj, ko je bodisi ta ista sodnica, ali pa katerikoli drugi od kolegov/kolegic kar izrecno razkril/a rezultatski način odločanja te sestave ustavnega sodišča. Že večkrat na tem sodišču sem namreč slišal zame nesprejemljive izjave, kot je npr: "to je pravi rezultat, ugotoviti je treba, kako do te odločitve najlažje priti". Vsakič, tudi v tem primeru, sem se nanje kritično odzval. V teoriji in primerjalni ustavni stroki je namreč rezultatsko odločanje soglasno sprejeto kot nekaj najbolj zavržnega, saj gre za kršitev sodniške neodvisnosti in nepristranskosti. Sodnik mora glede rezultata vselej biti odprt in slediti zgolj toku argumentacije, h kateremukoli rezultatu že ga ta naposled pripelje. Rezultat izveš šele čisto na koncu, ko te tja pripelje, ali pa ne, zgolj in samo argumentacija. Zgolj to je uresničitev vloge neodvisnega in nepristranskega sodnika. Tej sestavi sodišča se je prevečkrat zgodilo obratno, kar so tu in tam posamezni sodnikioziroma sodnice, kot tudi v tem primeru, celo pospremili s povsem neprimernimi izrecnimi izjavami, ki so omenjeno rezultatskost kar eksplicitno obelodanile. Vse to je nezdružljivo s pojmovanjem neodvisnega in nepristranskega ustavnega sojenja, kot ga pojmuje svobodna demokratična tradicija Zahoda.  Sodnik Accetto se je torej počutil poklicanega, da pred javnostjo ta del moje kritike relativizira z neresnico, ki jo lahko vključi v svoje ločeno mnenje (tega piše šele, ko se je že seznanil z mojim, jaz pa obratno se z njegovim ne morem) in s tem v javnosti ustvari vtis, kot da je bilo pri odločanju vse v redu in da ni bilo izjav o rezultatskem pristopu. Idealno bi k njegovemu ločenemu mnenju v tem delu nato pritegnili še nekateri izmeddrugih sodnikov in v javnosti bi se ustvaril vtis, kot da sodnik Jaklič navaja neresnico. Dopuščam možnost, da sodnik Accetto na seji sporne izjave morda zgolj ni slišal (taka izjava bi sicer iz nepozornosti morala »zbuditi« prav vsakega sodnika), toda njegovo preteklo ravnanje v podobnem slučaju, ko je šlo za vprašanje priznanja resnice, ni v prid tej benigni razlagi.  Ko je šlo za odločanje o zelo podobno politično nabitem primeru, celo ob istih akterjih, namreč o referendumu o Drugem tiru, kjer je bilo tako kot sedaj v obravnavano zadevo močno vpeto vodstvo takrat vodilne vladne stranke SMC, je g. Vili Kovačič kot udeleženec v postopku zahteval izločitev sodnika Accetta. Navedel je, da naj bi sodnik Accetto sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega  programa. Sodnik Accetto je ob odločanju o njegovi morebitni izločitvi iz razloga videza nepristranskosti takrat te navedbe izrecno zavrnil, češ, da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev. Kolegice in kolegi ustavni sodniki sodnika Accetta takrat zato niso izločili.1 Toda pozor. Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice. In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval. Podajal je dokaj obširne in podrobne pisne vsebinskepredloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa. Te je med drugim pošiljal neposredno dr. Brglezu in dr. Cerarju, pri čemer je ob tem tudi pojasnil, da se formalno v stranko sicer ne bo včlanil, bo pa njen »tihi podpornik« (citirani besedi sta njegovi lastni iz teh izmenjav). Ker sem ob odločanju o njegovi ne/izločitvi takrat za to njegovo sodelovanje pri nastajanju programa vedel, mi vest ni pustila, da bi na podlagi neresnice, ki jo je sodnik Accetto ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi očitno navedel, da namreč pri nastajanju programa ni sodeloval, glasoval za njegovo izločitev, in ne tako, kotje na podlagi njegovega neresničnega pojasnila odločila večina (da se ga ne izloči). Ko sem takrat k odločitvi večine o njegovi neizločitvi napovedal odklonilno ločeno mnenje (čeprav razlogov zanj tisti hip nisem tako podrobno razkril, kot sem jih tu, sem jih pa vseeno abstraktno nakazal), se je name vsul podoben plaz pritiskov s strani nekaterih kolegov/kolegic, kot se je tudi sedaj, v tem primeru. Takrat sem se nato v korist pomiritve med sodnicami in sodniki odpovedal pisanju ločenega mnenja, vseeno pa sem vztrajal, da mi vest in prisega ne pustita glasovati za neizločitev, ker lahko glasujem zgolj zaizločitev in sem tako tudi storil.  Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice, zavedel je slovensko javnost, eden od učinkov te neresnice pa je bil, da je sodeloval pri odločanju v politično nabiti zadevi na podlagi neresničnih pojasnil, ki jih je dal ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi. To je huda nepravilnost, ki je nezdružljiva z vlogo ustavnega sojenja v svobodni demokratični družbi.Razkrivam jo, ker se je podoben pojav sedaj ponovil. Ta isti sodnik želi zaradi varovanja navidezne avtoritete sodišča, in morda svoje podobe v javnosti, sprevrženo relativizirati mojo resnično trditev o tem, kako je sodnica poročevalka, kot tudi že nekajkrat do sedaj, tudi v tem primeru rezultatsko odločanje sodišča pospremila z izjavo, ki je takšno neprimerno odločanje še besedno izrecno potrdila. Ob ponavljanju tega načina postopanja, ki takrat ob odločanju o Accettovi (ne)izločitvi očitno ni bil enkraten eksces, jepomembno, da državljanke in državljani izvedo, kakšna sestava sodišča jim sodi. Takšno sodišče prestopa meje ustavnosodnega postopanja v svobodni demokratični družbi. Moja vest in prisega zahtevata, da to neposredno in brez olepševanja povem.  Zaradi varstva svoje sodniške neodvisnosti na koncu omenjam še to, da je ta isti sodnik že večkrat agitiral za to, da bi omejili možnost ločenih mnenj. Podal je npr. predlog, da bi večina imela možnost odgovorov na ločena mnenja, avtorji ločenih mnenj pa možnosti odgovora na tak odgovor večine ne bi imeli. Tudi o »demokratičnosti« takega predloga instanja duha, ki ga razkriva, si državljanke in državljani lahko ustvarijo lastno mnenje. 1 Sklep U-I-191/17, z dne 11. 1. 2018. Posledično tudi sklep U-I-1072/18 z dne 13. 9. 2018.DDr. Klemen JakličSodnik

Več

Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja "šokiran": "Če je vse to res, razumem, zakaj želi pravosodje blokirati naše delo

23.10.2019

preberi več

Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ocena Evropske komisije za Schengen, ne pa za takojšen vstop vanj «

23.10.2019

preberi več

Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od izginulega milijona EUR, preko samomorov, do spornega prevzema Varnosti Maribor

20.10.2019

preberi več

Romana Tomc: Vladni predlogi sprememb pokojninske zakonodaje so finančno nevzdržni in škodljivi

20.10.2019

preberi več

Humanost in solidarnost soboških obrtnikov pri obnovi hiše za materinski dom

18.10.2019

preberi več

Dr. Matevž Tomšič: Priče smo obračunu stricev in nečakov"globoke države," ki pa bodo storili vse, da se ohrani status quo

Pred jutrišnjim vseslovenskim ljudskim shodom, ki ga na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja civilna iniciativa Rešimo Slovenijo, sem se v oddaji Sreda v sredo o tem dogodku pogovarjal s profesorjem, političnim analitikom, komentatorjem in publicistom dr. Matevžem Tomšičem. Lahko sva se še tako trudila, vendar vsako področje vsakodnevnega življenja državljanov Slovenije kar kliče po ljudskih shodih in protestih. Toliko gnilobe, kot je v slabem letu uspelo nakopičiti vladi Marjana Šarca, v kateri levičarski koalicijski petorček za vrat drži kakor opozicijska Levica, ne najdeš niti v Alanu Fordu in Grupi TNT.Prav vsak segment, naj si bo to delovanje oziroma nedelovanje pravne države, ki nas deli na nedotakljive prvorazredne "svete krave", ki si lahko dovolijo prav vse, pa še vedno svobodno hodijo po svetu in drugorazrednimi, ki za pašteto končajo za rešetkamu ali pa jim zaradi 100 evrov dolga država preko FURSA zarubi hišo, je vreden četrtkovega shoda na Prešercu.Vabim k ogledu oddaje in jutri v četrtek, 10. oktobra ob 17. uri na Prešernov trg.

Več

Sreda v sredo: 600 tisoč upokojencev živi na meji revščine, oblastna koalicija pa se dela iz njih norca. Prešerec vse bližji!

Trije upokojenci, Marija Barbara Soko, njen soprog Marjan in sosed Viktor Marš, kraj Brecljevo nad Šmarjem pri Jelšah. Klepet o upokojenskem vsakdanu, ki ga je seveda pridno beležila kamera snemaca Stanka Sela. Iz tega je nastala oddaja Sreda v sredo. Kar veliko so imeli za povedati, tudi pokazati s prstom na odgovorne za mizerno življenje nekaj sto tisoč upokojencev. Vsi imajo imena, vsi so še vedno na pomembnih oblastnih funkcijah in se tako rekoč "delajo norca iz nas," saj niti ene obljube, spomnimo naj na Erjavčevih 1000 evrov minimalne pokojnine in Šareve obljube o pokojninski reformi, niso izpolnili. Pa so še vedno na oblasti zahvaljujoč globoki državi, botrom, stricem in nečakom, za katere smo mislili, da smo se jih z osamosvojitvijo junija 1991 dokončno znebili, pa so ostali in po treh desetletjih še močnejši.Tudi zato Marija, Marjan in Viktor pozivajo upokojence, da se jim pridružijo 10. oktobra na Prešernovem trgu v Ljubljani. Dovolj je, čas je, da rešimo Slovenijo. VIDEO Sreda v sredo:

Več

VIDEO: Sreda v sredo: Rešimo Slovenijo! Zakaj 10. oktobra priti na Prešerca!?

Več

Franc Kangler: Janez Žirovnik, nekdanji agent Udbe, vpleten naj bi bil v atentat na Nikolo Štedula 1988, je še vedno sodnik!?

O Francu Kanglerju, nekdanjem državnozborskem poslancu in županu Maribora, danes pa državnim svetnikom, ne kaže izgubljati besed. V tem trenutku sodi med najbolj "vroče" politične obraze v Sloveniji, ki se je kot David proti Golijatu uprl udbaškemu omrežju v mariborski policiji, tožilstvu in sodiščih, lar nekaj let prestajal sodne kalvarije, kjer so mu bile na vsakem koraku kršene temeljne človekove pravice....in vse to je preživel, ohranil pokončno glavo, četudi so po njem zlivali gnojnico, ga diskreditirali na vsakem koraku. Trpela je tudi njegova družina in vse to se seveda ne da poplačati skozi denar. Zato pa bo po svoje satisfakcijo doživel s pričetkom delovanja posebne preiskovalne komisije državnega zbora, pred katero se bodo zvrstili vsi tisti, ki so v policijsko kriminalističnih vrsta, na tožilstvu in sodiščih v spregi delali vse, da Franca kanglerja dokončno zatolčejo.O vsem tem, o nedelovanju prave države, kar dokazuje tudi v nebo vpijoč primer družine Jankovič, sva govorila v današnji oddaji Sreda v sredo.

Več

Dr. Matevž Tomšič: Vsi v tisti 25 glavi procesiji na Magistrat so od Jankoviča imeli moralne in materialne koristi

V današnji Sredi v sredo je moj sogovornik univerzitetni profesor, politični analitik in publicist dr. Matevž Tomšič. Vsebine za pogovor je bilo seveda v izobilju. Lotila sva se tako afere o odpisanih milijonih družine Jankovič, do korupcijskih afer, ki pretresajo vlado Marjana Šarca. Kot vedno, je bil dr. Matevž Tomšič kritičen, oster v svojih razmišljanjih, zato vas vabim, da si oddajo ogledate.

Več

Peter Vrisk: Vlada naj poenostavi razpisne pogoje za pridobivanje nepovratnih sredstev, sicer se kmetom ne piše dobro

Zadružna zveza Slovenije, ki jo kot predsednik vodi Peter Vrisk, je že vrsto let prisotna na sejmu AGRA. V sredo je bil dan slovenskih  zadružnikov, podeljena so bila priznanja za izredne rezultate in aktivnosti pri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Po sklepu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je bilo letos podeljenih 13 priznanj za prispevek k razvoju zadružništva in pet priznanj za trajen doprinos k razvoju zadružništva.   Ob robu slovesnosti ob dnevu zadružnikov smo se o pomenu zadružništva za razvoj slovenskega kmetijstva v luči nove finančne perspektive EU pogovarjali s Petrom Vriskom, predsednikom ZSS, VIDEO:

Več

dr. Peter Štumpf: Zaradi pomanjkanja zgodovinskega spomina je v slovenski zavesti strahoten antikatoliški refleks

Ves pogovor, ki sva ga za tokratno oddajo Sreda v sredo opravila s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom, se je vrtel okoli 100 letnice zgodovinskega trenutka, ko je slovenski živelj na levem bregu reke Mure postal del matičnega naroda. Zgodovinski spomin Slovencev o teh časih, dogodkih in o osebnostih, ki so zaslužne, da je Prekmurje postalo del matice, je izredno površen in skromen, za kar gre pripisati krivdo tudi "uradni" zgodovini, ki je vseskozi ključne akterje združitve odrinjala na rob zgodovinskega spomina. In to le zato, ker so to bili narodni buditelji, ki so nosili duhovniški talar, in bili že zaradi tega v času komunizma preganjani in šikanirani. Prav nični danes, ko se krepi negativni naboj proti RKC in duhovščini, ugotavlja dr. Peter Štumpf.Sicer pa je soboški škof predstavil sobotno dogajanje pred župnijsko cerkvijo svetega Ladislav v Beltincih, kjer bo mašo na svečanem bogoslužju daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Stanislav Zore. Vabim k ogledu oddaje:

Več

VIDEO: dr. Jožef Smej, upokojeni MB pomožni škof: Razdvojenost ob 100 letnici dokaz, da še nismo zreli za spravo

Pred sobotno 100 letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo za nekaj misli o tem pomembnem dogodku za  Nova24TV in spletni časopis V FOKUSU zaprosili upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Sam se zaradi zdravstvenih težav ne bo mogel udeležiti svečanega bogoslužja,ki bo v parku pred beltinskso župnijsko cerkvijo, zato pa vsem slovenskim domoljubom na levem in desnem bregu reke Mure polaga na dušo, da se dogodka udeležijo.  VIDEO:

Več

VIDEO: Dr. Matej Mertik, Estonci so že zdavnaj prestopili prag digitalne družbe, v Sloveniji pa ne vemo, kam in kako?!

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik dr. Matej Mertik, mladi znanstvenik, ki je bil med drugim poldrugo leto vpet v raziskovalno delo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v švicarskem CERN-u, danes pa je vodja novega akreditiranega študijskega programa na mariborski AME - ECM Spletne in informacijske tehnologije. Pogovarjala sva se o pomenu tega študijskega programa, o tem, da Slovenija stopica na mestu, kar se tiče 3. spletne in 4. industrijske revolucije. Po levi in desni nas prehitevajo baltske države, Estonija na primer, ki so bile še pred nekaj leti razvojno za nami, danes sodijo med najbolj razvite informacijske družbe.  VIDEO: 

Več

Humanost in solidarnost soboških obrtnikov pri obnovi hiše za materinski dom

18.10.2019

preberi več

DržavljanK - Vili Kovačič pozval Svet Evrope k nadzoru sojenj slovenskih sodišč v volilnih sporih

13.10.2019

preberi več

VIDEO: Pol stoletja sodelovanja slovenskih in avstrijskih gasilcev, 20 let rogašovske gasilske zveze

6.10.2019

preberi več

PGD Talum Kidričevo - Uspešno izveden preventivni dogodek

6.10.2019

preberi več

Celje - Singen: 30 let plodnega sodelovanja med mestoma - izraz človeške in kulturne pripadnosti materi Evropi

6.10.2019

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 1 urami
Romana Tomc: Jean Cloude Juncker ostal velik ...
Z izzivi in nedokončanimi projekti na področju migrantske krize se bo morala soočiti nova Evropska komisija pod ...
(0)
pred 2 urami
Žan Mahnič po pričanju Franca Kangerja ...
Včeraj se je na 3. nujni seji sestala preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. ...
(0)
pred 3 urami
Vane K. Tegov: Strasbourg: »Hrvaški pozitivna ...
Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih ...
(0)
pred 16 urami
Bogovič: Brexit kot naravna nesreča. EU ...
Strasbourg, 22. oktober 2019 - Člani odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj (REGI), član katerega je tudi ...
(0)
pred 1 dnevi
Kriza Ustavnega sodišča in poziv trem ustavnim ...
Ko moralno in intelektualno identiteto in avtoriteto izgubi najvišja sodna oblast v državi, to je Ustavno ...
(0)
pred 1 dnevi
Še vemo zakaj smo se osamosvojili?
Slovenija na vseh področjih tone. Svojim državljanom, zlasti starim in nemočnim, je vse bolj tuja. Njeni politiki ...
(0)
pred 2 dnevi
PU Celje: »Oropali Sintalovo vozilo za prevoz ...
Danes, nekaj minut pred 6. uro zjutraj, so na PU Celje, bili obveščeni o ropu vozila za prevoz denarja. Rop se ...
(0)
pred 3 dnevi
Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od ...
Pred dnevi se je v našem nabiralniku znašlo pismo s precej obsežnim pisanjem, sicer brez podpisa avtorja, ...
(0)
pred 3 dnevi
Romana Tomc: Vladni predlogi sprememb pokojninske ...
Minuli teden so dogajanja v državnem zboru zaznamovale razprave, povezane z institucionalnim varstvom ter področjem ...
(0)
pred 5 dnevi
Humanost in solidarnost soboških obrtnikov pri ...
Tudi Murska Sobota bo v kratkem "dobila" materinski dom. Soboška škofijska Karitas se je s pomočjo ...
(0)
pred 5 dnevi
Romane Tomc glede zadržanosti do podpisa pod ...
Šesterica evro poslancev iz Slovenije, Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc ...
(0)
pred 5 dnevi
Na konstitutivni seji se je sestala preiskovalka ...
Danes se je na prvi, konstitutivni seji, sestala parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi ...
(0)