si

6 razlogov za rdeči karton Klemenčiču

Komentar dr. Vinko Gorenak

Evidentni kršitelj človekovih pravic predlagan za njihovega varuha

EU parlament

Evropejci o EU in EU parlamentu

Javno zaupanje v EU in Evropski parlament narašča

Pokol političnih zapornikov 1988

Iranske kršitve človekovih pravic

Evropski poslanec dr. Milan Zver pozval k uvedbi neodvisne preiskave o pokolu političnih zapornikov 1988

Jesen

Komentar Ivana Simiča

Na volitvah naj odloča kakovost kandidatov

Evropski odziv na IranNLBgate

Je Slovenija s pranjem iranske milijarde evrov financirala islamski terorizem?

NOVICE

64 Gostinsko turistični zbor

Izjemna bera priznanj za Hitovce

Kranjska Gora gostitelj 64. Gostinsko turističnega zbora Slovenije

Slovenija postaja vse pomembnejši igralec na svetovnem turističnem zemljevidu. Že skopa statistika je dovolj zgovorna, saj se iz leta v leto povečuje število obiskov in turističnih nočitev, številni tuji turoperaterji  Slovenijo uvrščajo med najbolj privlačne destinacije. Turizem je postal dejavnost, ki ne pozna sezonskega poslovanja in Slovenija je s svojimi naravnimi danostmi idealna za celoletno sezono. Lani je slovenski turizme prispeval 2,3 milijarde evrov v domači bruto proizvod. Rezerv je še veliko, tako na področju turistične infrastrukture, kakor tudi v človeškem potencialu. Prav slednji je eden ključnih za zagotavljanje kakovosti gostinsko turistične ponudbe. Zato so gostinsko turistični zbori izjemno dobrodošli za preverjanje napredka, sprejemanja novih idej v vseh segmentih oblikovanja turističnega produkta. Gre za neke vrste »olimpijado,« ki že 64 let druži kuharje, natakarje in druge gostinsko turistične delavce. Zadnja »olimpijada« oziroma 64. Gostinsko turistični zbor se je te dni odvijal v Kranjski Gori, soorganizator pa je bila tamkajšnja Hitova družba Alpinea. Pričelo se je s podelitvijo priznanj  GTZ za kakovost in uspešnost. Med prejemniki  je kar šest zaposlenih iz družb Hit in Hit Alpinea: Stevo Praštalo, Ivica Mišić, Boštjan Kovačič, Mirza Avdić, Zorka Radošević in Valentina Marinič. V kategoriji hotelov je priznanje prejel Hitov hotel Mond iz Šentilja, posebno priznanje pa je za oživitev Kampa Špik prejela tudi družba Hit Larix. »Upravičeno smo lahko ponosni na naše zaposlene, prejemnike priznanj, ki si v Hitu skupaj s sodelavci prizadevajo za kakovostne gostinsko-turistične storitve. Skrb za goste je ključno vodilo, ki nas vse usmerja k doseganju dobrih rezultatov in uresničevanju poslovnih ciljev,« je ob podelitvi povedal Janez Mlakar, predsednik uprave družbe Hit. Skupino Hit je na letošnjem GTZ zastopalo 18 tekmovalcev iz matične družbe Hit in 7 tekmovalcev iz hčerinske družbe Hit Alpinea iz Kranjske Gore. Pomerili so se v desetih tekmovalnih kategorijah in skupaj po točkovnem sistemu zbrali 13 odlikovanj, in sicer 4 zlate, 2 srebrni in 7 bronastih medalj. Hitovi gostinci so k prejetim medaljam dodali še 16 zlatih, 7 srebrnih in 3 bronasta priznanj. Pravi šampion je zlati Tomi Pance igralniško-zabaviščni center Perla, ki je stroge ocenjevalce prepričal, da si lahko najbolje pripravljeno in postreženo kavo  privoščite v Perlini kavarni Dolce Vita,  letos je edini na vseh tekmovanjih GTZ dosegel vse možne točke (100,00). Simon Perše (igralniško-zabaviščni center Perla) je zmagal na tekmovanju v pripravi jedi pred gosti, Boštjan Jamšček (igralniško-zabaviščni center Perla) je bil najboljši v pripravi jedi po naročilu magic-box, Dejan Fornazarič (igralniško-zabaviščni center Park) pa je pripravil najboljšo jed v kotličku. Mednarodni zlati certifikat Travelife hotelu Ramada Resort Kranjska Gora Zelena shema slovenskega turizma usmerja in spodbuja turistične destinacije, ponudnike, parke in agencije k trajnostnemu in okolju prijaznemu delovanju. Destinacija Kranjska Gora je že nosilka znaka zelene destinacije, v družbi Hit Alpinea pa so se odločili za pridobitev mednarodnega certifikata Travelife, ki potrjuje trajnostne dosežke na okoljskem, socialnem in ekonomskem področju. Aktivnosti na trajnostnem področju sicer potekajo že več let, s pridobitvijo certifikata Travelife pa želijo v družbi Hit Alpinea svojo zavezo k uresničevanju trajnostnih usmeritev še okrepiti.    

6 razlogov za rdeči karton Klemenčiču

Komentar dr. Vinko Gorenak

Evidentni kršitelj človekovih pravic predlagan za njihovega varuha

Nova monografija o Mariboru

Obletnica

Novi Maribor

zaposlovanje

trg dela

Nova storitev spletnega portala zavoda za zaposlovanje za delodajalce

Sreda v sredo

Sreda v sredo – dr. Aleš Maver

Kar se tiče kandidatk desnice, je položaj za drugi krog otežen

Sreda v sredo

200 tisoči obiskovalec Vinariuma

Razgledni stolp Vinarium je lendavska zgodba o uspehu

Boris Cipot

Zvone Černač; Vlada si je v predreferendumski kampanji privoščila ogromno manipulacij

Boris Cipot

Sreda v sredo z Vilijem Kovačičem in dr. Jožetom Duhovnikom o pasteh vladnega zakona o 2.tiru

Sreda v sredo

Zvone Černač, predsednik strokovnega odbora za infrastrukturo pri SDS

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

EU parlament

Evropejci o EU in EU parlamentu

Javno zaupanje v EU in Evropski parlament narašča

Javnomnenjska raziskava Parlemeter meri mnenje Evropejcev o Evropski uniji in Evropskem parlamentu. 64 odstotkov Evropejcev in kar 72 odstotkov Slovencev, meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU. 57 odstotkov ljudi verjame, da je članstvo v EU dobra stvar. Delež evropskih državljanov, ki verjamejo, da ima njihova država koristi od članstva v EU je 64 odstotkov, kar je za štiri odstotne točke več kot leta 2016. Velika večina državljanov EU verjame, da je članstvo v Evropski uniji dobra stvar za njihovo državo, kaže najnovejša raziskava Evropskega parlamenta Parlemeter. S 57 odstotki je ta delež skoraj enak kot pred krizo. Prav tako 47 odstotkov ljudi meni, da njihov glas v EU šteje, kar je najboljši rezultat od volitev v Evropski parlament leta 2009. Javnomnenjska raziskava Parlemeter v letu 2017 je zajemala 27,881 državljanov vseh 28 držav članic. Z raziskavo Parlemeter 2017 lahko pobliže spoznamo mnenje državljanov o članstvu v EU in koristih članstva, njihovo mnenje o tem, koliko šteje njihov glas v EU ter njihov odnos do Evropskega parlamenta, njegovih prednostnih nalog, akcij in misij. Javnomnenjska raziskava potrjuje vse bolj naklonjeno mnenje državljanov o EU in kaže na nadaljevanje trenda iz 2016. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je ob tem dejal: ''Rezultati raziskave so zelo pozitivni in spodbujevalni. Kažejo, da zaupanje v naše institucije in naše delo narašča, ter potrjujejo, da so krizna leta za nami. Seveda se na nekaterih področjih mnenja razlikujejo med državam članicami. To pa nas mora navdihniti, da bi še bolj okrepili naša prizadevanja, da se spopademo z izraženimi pomisleki. Vse več ljudi vidi Evropsko unijo kot ključnega akterja pri reševanju velikih izzivov in zaščiti državljanov pred skupnimi grožnjami, kot so terorizem, brezposelnost, revščina in izključenost. Za nas, kot ljudski parlament, to pomeni, da moramo delati še močneje, da izpolnimo upanja in pričakovanja ljudi. To raziskavo dojemam tudi kot mandat za Evropski parlament, da še poveča svojo vlogo pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije. Najboljši prostor za debato, kako naj EU izgleda v prihodnosti, kakšne naloge naj opravlja in kakšna naj bodo njena pooblastila, je prav tukaj v Evropskem parlamentu.'' Parlament deležen naklonjenosti 42 odstotkov anketirancev ima nevtralno mnenje o Evropskem parlamentu, med tem ko ima pozitivno mnenje o Evropskem parlamentu 33 odstotkov ljudi, kar je osem odstotnih točk več kot lani. V Sloveniji je ta delež 28 odstotni in je za sedem odstotnih točk višji kot leta 2016. Za sedem odstotnih točk na 21 odstotkov pa se je znižal delež Evropejcev, ki imajo slabo mnenje o Evropskem parlamentu. Več kot polovica vseh vprašanih (55 odstotkov v Evropski uniji, 47 odstotkov v Sloveniji) je izrazilo zanimanje za evropske volitve leta 2019 in kar 47 odstotkov ljudi meni, da bi moral v prihodnosti Evropski parlament igrati večjo vlogo. Slovenija je tako poleg Finske država z največjim porastom zanimanja za evropske volitve v EU, poleg Švedske pa je tudi država, kjer se je delež ljudi, ki verjamejo, da njihov glas v EU šteje, najbolj povečal. Zaščita pred nevarnostmi Predhodna raziskava marca 2017 je že pokazala, da se Evropejci vse bolj zavedajo, da EU deluje v njihovem imenu na področjih, ki jih vidijo kot prednostne. Zanimanje ljudi za EU ostaja s 57 odstotki visoko in se stalno povečuje. Evropski državljani tudi jasno pričakujejo, da jih bo EU zaščitila pred nekaterimi nevarnostmi. Na vprašanje, pred katerimi nevarnostmi naj jih EU zaščiti, jih je: 58 odstotkov navedlo terorizem (v Sloveniji 43 odstotkov), 43 odstotkov brezposelnost, (v Sloveniji 57 odstotkov), 42 odstotkov revščino in izključenost (v Sloveniji 52 odstotkov) 35 odstotkov nenadzorovane migracije (v Sloveniji 32 odstotkov). Manj kot četrtina vprašanih je navedla: podnebne spremembe (23 odstotkov v EU, 20 odstotkov v Sloveniji) verski radikalizem (23 odstotkov v EU, 15 odstotkov v Sloveniji), organiziran kriminal (22 odstotkov v EU, 23 odstotkov v Sloveniji), oborožene konflikte (21 odstotkov v EU, 12 odstotkov v Sloveniji), politični ekstremizem (20 odstotkov v EU, 17 odstotkov v Sloveniji), širjenje nalezljivih bolezni (10 odstotkov v EU, 9 odstotkov v Sloveniji), kibernetske napade, socialni damping in grožnje zasebnosti podatkov (vsak 9 odstotkov v EU). Varovanje pravic Državljani od EU pričakujejo varovanje temeljnih človekovih pravic (44 odstotkov), svobode do potovanja, dela in študija v EU (36 odstotkov), varovanje pravic delavcev (34 odstotkov), ustrezne pokojnine (34 odstotkov) in ekonomsko blaginjo (33 odstotkov). Prav tako pričakujejo, da bo Evropski parlament zagovarjal človekove pravice (56 odstotkov v EU, 60 odstotkov v Sloveniji), svobodo govora (34 odstotkov v EU, 29 odstotkov v Sloveniji) in enakost med moškimi in ženskami (32 odstotkov v EU in 24 odstotkov v Sloveniji). V Sloveniji je največ vprašanih odgovorilo (52 odstotkov), da bi morala EU predvsem zaščititi pravice delavcev. Spodbujanje politik Evropejci predvsem pričakujejo, da bo Evropski parlament podprl ukrepe proti revščini in izključenosti (41 odstotkov v EU, 51 odstotkov v Sloveniji), terorizmu (41 odstotkov) in brezposelnosti mladih (31 odstotkov v EU, 51 odstotkov v Sloveniji). Raziskava Parlemeter 2017 je osnovana na osebnih intervjujih s 27.811 Evropejci starejšimi od 15 let, v vseh 28 državah članicah EU, ki so bili opravljeni med 23. septembrom in 2. oktobrom 2017.

Pokol političnih zapornikov 1988

Iranske kršitve človekovih pravic

Evropski poslanec dr. Milan Zver pozval k uvedbi neodvisne preiskave o pokolu političnih zapornikov 1988

Evropski odziv na IranNLBgate

Je Slovenija s pranjem iranske milijarde evrov financirala islamski terorizem?

Evropski večer Slovenija v Evropi

Brexit zamuja

Najprej ločitev in šele po tem pogajanja o sodelovanju

Evidentni kršitelj človekovih pravic predlagan za njihovega varuha

2017-10-19 14:00:41

Na volitvah naj odloča kakovost kandidatov

2017-10-17 17:08:26

Se s krajami umetnin financira terorizem?

2017-10-16 15:07:58

Ko FURS, ministrstvo za finance in upravno sodišče odločajo napačno

2017-10-11 12:05:12

Vsemogoča črka X

2017-10-09 07:00:48

Davki nas spremljajo od rojstva do smrti

2017-10-08 09:45:40

Finančna kriminaliteta in zakon molka »Omerta

2017-10-03 17:33:11

Ravnanje španske policije v Kataloniji je lahko zakonito, ni pa legitimno, zato je vredno obsojanja

2017-10-02 08:58:42

Obletnici priključitve Prekmurja matici Sloveniji ob rob

2017-08-31 18:44:22

kraljeva jahta

turizem

Kraljevska jahta Britannia na ogled v Edinburgu

Ena največjih turističnih atrakcij na Škotskem je ogled kraljevske jahte Britannia, ki je zasidrana v pristanišču v Edinburgu. Royal Yacht Britannia je bila več kot 40 let domov njenega veličanstva kraljice in kraljeve družine. V tem času je preplula več kot 1.000.000 kilometrov po vsem svetu. Sedaj jo lahko občudujejo ljubitelji ladij ter kraljevske družine.. Britannia je prvič zaplula 16. aprila 1953 iz ladjedelnice John Brown & Company v Clydebank. Več kot 44 let je služila kraljevi družini, ki je prepotovala z njo več kot milijon milj in postala najbolj znana ladja na svetu. Ladja se je izkazala za popolno kraljevsko rezidenco na državniških obiskih, uradnih sprejemih, kraljevih medenih tednih in sproščujočih družinskih počitnicah. Za Veliko Britanijo je bila veličasten simbol Commonwealtha in ponosni veleposlanik države. Royal Yacht Britannia, ki se nahaja v mestu Leith v Edinburgu, je sedaj dostopna za ogled kot  pet zvezdična atrakcija in ekskluzivno večerno prizorišče. Jahta je sedaj uradno v lasti Royal Yacht Britannia Trust (registrirana dobrodelnost št. SC028070) in vsa presežna sredstva se vračajo v njeno ohranitev za prihodnje generacije. Britannia je bila imenovana tudi številka 1 privlačnost v Veliki Britaniji na nagrado TripAdvisor Travelers Choice 2014/15. Video predstavitev jahte se nahaja na https://youtu.be/9W0oioYxF0U. Mirjana Ivanuša-Bezjak

64 Gostinsko turistični zbor

Izjemna bera priznanj za Hitovce

Kranjska Gora gostitelj 64. Gostinsko turističnega zbora Slovenije

turizem starostnikov

turizem

Turizem starostnikov - priložnost za slovenski turizem, ki je ne smemo zamuditi

nobelova nagrada za kemijo

znanost

Edina gimnazija na svetu, ki ima dva Nobelova nagrajenca in kar 37 akademikov se nahaja v Osijeku

Krasno deželo imamo – vrniti ji moramo pogum!

2017-10-14 18:22:22

Vili Kovačič in dr. Jože Duhovnik

2017-09-27 16:11:27

Kar se tiče kandidatk desnice, je položaj za drugi krog otežen

2017-10-11 19:10:16

Slovenija mora takoj postati učinkovita in uspešna država

2017-10-11 16:43:59

Nesposobnost slovenske diplomacije

2017-10-04 22:16:48

Še je čas za nov premislek

2017-09-10 17:47:42

Predsedniške volitve

Romana Tomc na Trezinem sejmu

Vse večji optimizem za drugi krog

Sejemsko dogajanje je v Mursko Soboto privabilo množice od blizu in daleč. Med obiskovalci je bila tudi evropska poslanka in kandidatka SDS na nedeljskih predsedniških volitvah Romana Tomc. S poslanskim kolegom v DZ Francijem Breznikom sta se sprehodila skozi sejemski vrvež z več kot 330 stojnicami. Seveda se Romana Tomc ni mogla izogniti številnim pogovorom z mimoidočimi, ki so želeli odgovore na vsa mogoča vprašanja, povezana z aktualnimi razmerami v državi, predsedniškimi volitvami. Seveda ni umanjkalo dobrih želja za nedeljske volitve. Romana Tomc je v pogovorih namenila precej besed tudi sami predsedniški kampanji, za katero meni, da se ne odvija v pravo smer, saj se v soočenjih ne odstirajo aktualna vprašanja, temveč vsebine, ki so všečne volivčevim ušesom. Ne odpira se vprašanje objektivne odgovornosti aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki je bil v času pranja iranske milijarde evrov preko državne NLB predsednik vlade in je za te umazane rabote vedel, pa ni storil ničesar, da bi jih ustavil. In kar je še nahjuje, pred slovensko javnostjo je zamolčal. Tudi Arbitražni sporazum si Pahor ne more šteti med dosežke svojega vladanja, saj je po razsodbi AS sodnikov Slovenija prikrajšana za marsikateri košček slovenskega ozemlja, ki so ga na dan osamosvojitve 26. junija 1991 branili slovenski policisti. In tako kot so kamere nacionalnega TV medija spremljale vsak sobotni korak Marjana Šarca na festivalu bujte repe, konkurenta Romane Tomc, jih ob njenem nekaj urnem obisku v Murski Soboti ni bilo niti blizu. Tudi na tak način MSM mediji kreirajo predvolilna dogajanja. Zato pa je ob koncu obiska Romana Tomc za spletni časopis  V FOKUSU spregovorila nekaj stavkov o prihajajoči volilni nedelji in sami predvolilni kampanji.

Festival bujte repe

Festivalu bujte repe ob rob

Politično prežganje uniči še tako dobro jed

predsedniške volitve

Intervju

Krasno deželo imamo – vrniti ji moramo pogum!

Sreda v sredo – dr. Aleš Maver

Kar se tiče kandidatk desnice, je položaj za drugi krog otežen

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 5 urami
Prva točka Karabaha v Ligi prvakov
Tretji krog skupinskega dela Lige prvakov je prinesel kar nekaj presenečenj. Morda so za največje presenečenje ...
(0)
pred 20 urami
Kraljevska jahta Britannia na ogled v Edinburgu
Ena največjih turističnih atrakcij na Škotskem je ogled kraljevske jahte Britannia, ki je zasidrana v ...
(0)
pred 1 dnevi
Kranjska Gora gostitelj 64. Gostinsko ...
Slovenija postaja vse pomembnejši igralec na svetovnem turističnem zemljevidu. Že skopa statistika je dovolj ...
(0)
pred 1 dnevi
Bleščeč, blagoglasen rog
Sreda, 18.10.12017 – Obiskovalci in ljubitelji klasične glasbo so v sredo, 18. oktobra 2017, skoraj napolnili ...
(0)
pred 2 dnevi
Policisti odkrili ukraden manjši kmetijski ...
Policisti  Policijske  postaje  Lendava  so  včeraj, 19. oktobra 2017 okrog14.30  ...
(0)
pred 2 dnevi
Edina gimnazija na svetu, ki ima dva Nobelova ...
Gimnazija Osijek (Hrvaška) je edina na svetu, katere dva dijaka sta dobila Nobelovo nagrado. Kemika Lavoslav Ružička ...
(0)
pred 2 dnevi
Je prah zgodovinskega spomina že tako debel?
Slovenci smo in še vedno premoremo izjemne operne pevke in pevce. Prenekateremu so bila na stežaj odprta vrata ...
(0)
pred 3 dnevi
Evidentni kršitelj človekovih pravic predlagan ...
Vlada RS je podprla kandidaturo Gorana Klemenčiča za Komisarja Sveta Evrope za človekove pravice. Vlada je na ...
(1)
pred 3 dnevi
Novi Maribor
12.oktober 2017 – V Glaserjevi dvorani Univerzitetne knjižnice je Primož Premzl predstavil novo monografijo o ...
(0)
pred 3 dnevi
Nova storitev spletnega portala zavoda za ...
Na portalu za delodajalce (https://www.zadelodajalce.si/) je na razpolago nova storitev, ki vam omogoča ...
(0)
pred 3 dnevi
Javno zaupanje v EU in Evropski parlament ...
Javnomnenjska raziskava Parlemeter meri mnenje Evropejcev o Evropski uniji in Evropskem parlamentu.64 odstotkov ...
(0)
pred 4 dnevi
Kombinirano vozilo trčilo v tovorno vozilo
Dva dni po tem, ko se je na pomurski AC v zgodnjih jutranjih urah pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta dve ...
(0)