SI

22. april je svetovni dan zemlje

22.04.2019

preberi več

100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu

21.04.2019

preberi več

Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti obložene mize in nepristnost počutja

21.04.2019

preberi več

Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa

19.04.2019

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu

21.04.2019

preberi več

Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa

19.04.2019

preberi več

Odbor 2015 zahteva ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in ostali

19.04.2019

preberi več

VIDEO: Dr. Ludvik Toplak: Prave žrtve ideoloških predsodkov pri podeljevanju koncesij so študenti AME-ECM

19.04.2019

preberi več

Dr. Vinko Gorenak: Sodnik Zvezdan Radonjič je povedal vse in še več!

19.04.2019

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Škof dr. Peter Štumpf: Kučan odrekel pravico Borutu Pahorju, da spregovori na proslavi ob 100 letnici, bo ta zato na maši

10.04.2019

preberi več

Veleposlanik Vladimir Kolmanič: Kolikšen odstotek ameriškega volilnega telesa s twitterjem doseže Donald Trump?

3.04.2019

preberi več

Gorazd Pučnik: Vsak ovinek na cesti med Trstom in Črešnjevcem me spominja na mojega očeta dr. Jožeta Pučnika

27.03.2019

preberi več

Dr. Aleš Maver: Zmeraj, ko se oglasi Milan Kučan, sledijo tektonski premiki v politiki

20.03.2019

preberi več

Sreda v sredo z Alešem Erneclom: Fidesz in Viktorja Orbana se ne sme pustiti na cedilu!

13.03.2019

preberi več

Sreda v Sredo - Alen Pavlec

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

VIDEO: Dr. Milan Zver: V tem mandatu sem več kot deset krat opozoril na stanje pravne države v Sloveniji

18.04.2019

preberi več

Lojze Peterle: V EU parlamentu smo bolnikom omogočili dostop do cenejših zdravil

18.04.2019

preberi več

Franc Bogovič: Dosledno varovanje zunanjih meja EU in učinkovit schengenski režim porok miru in stabilnosti v EU

17.04.2019

preberi več

Dr. Milan Zver o sodni farsi v primeru dr. Milka Noviča spregovoril tudi v Evropskem parlamentu

17.04.2019

preberi več

VIDEO: Dr. Milan Zver v Lenartu: Imamo močno listo z izkušenimi in dobrimi kandidati

14.04.2019

preberi več

Zadnje Plenarno zasedanje 2018 - poročilo Patricija ...

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu

Trnje v kroni Jezusa predstavlja v svetem tednu za kristjane simbol združitve dveh ekstremov. Trnje, zarito v človeško telo, predstavlja trpljene. Sama krona predstavlja kralja. Trnje predstavlja v mitologiji smrt. Puščico, ki smrtno zadane človeka. Naša Okroglina, Slovenska krajina (Prekmurje s Porabjem), z vero in ljubeznijo premaguje smrtne rane že stoletja. Slovenski živelj je preko vere ohranjal, ne samo jezik ampak tudi sistem vrednot. Spoštovanje staršev, žene, moža ali razumevanje umeščenosti v hierarhijo vrednot, je bilo razumljeno kot instrumet sobivanja. Ni bilo vse idealno, daleč od tega.  Vsake toliko časa se je pojavilo trnje, ki se je zarilo v narodno telo. Trenje v kroni na glavi Jezusa (Glej, človek), tako kakor nož v srcu Marije (Sedem nožev v srcu Marije) predstavljajo v upodobitvah s krščanskimi motivi življenje in ljubezen. Krščanstvo je tisto, ki obrača smrt v življenje ter sovraštvo v ljubezen.  Kristjani, posebej katoličani na svoji poti do svojega križa, čutimo v tem  času  prisotnosti skušnjavcev. Umetniki vzodnih cerkva upodobijo ob slavnem prihodu Jezusa v Jeruzalem trnje kot obrobni element v ikonografski detajl. Trnje pridobi na moči in  se na koncu zarine v telo. Ob 100 letnici združitve Prekmurja z matico je skušnjavec oblekel razna oblačila. Če je pred časom skušal z obiljem v nakupovlanih centrih, v teh bi naj človek pozabil na trpljene, sedaj skuša ljudi pripeljane do roba obilja prepričati do skoka v vseenakost in vseenost. Urejen kaos, v katerem je vse znano in neznano hkrati. Milan Kučan je tako v svojo verno četico kerubov padle ideologije zla sprejel jezik svojih hčera.  Kot otrok ruralnega okolja razume čutenje preprostih ljudi v Prekmurju. Na prostoru, kjer živi kopica ljudi raznih med seboj podobnih ver (vse imajo svoj temelj ali v stari ali novi zavez - ali v obeh), je vrgel seme multikulturnosti. V hramu postmodernistične ideologije z brutalistično upodobitvijo  (Expano) bi naj Prekmurci sprejeli nov surogat vere v obliki nadgrajene realnosti.  Preko novega pilotskega družbenega eksperimenta, vzpostavitve pomurske pokrajine, se preko svojih vazalnih prisklednikov v pokrajini ob Muri ustvarja nov privid tuzemeljskega multikulturnega raja. In ni jih malo. Pravzaprav si je že pred časom podredil večino, ki imajo v rokah razne vzode moči. Pokorni so mu tako skoraj vsi župani. V prvih vrstah sedi občasno tudi poslanec NSi. Kučanova novost je govorništo na "Bujti repi", prireditvi prekmurskih študentov. Mladim so posveča posebna skrb. Svoj projekt inavguracije lastne (Kučanove) nesmrtnosti tako uresničuje preko slamnatega odbora 100 letnice združitve prekmurskih Slovencev z matico. Ta ima vlogo kimavca (moderno NPCja) in potrjevalca  vnaprej pripravljenega scenarija porazdelitve davkoplačevalskega denarja kulturnikom nove dobe. (Bog ne daj umetnikom)! Plan je sila preprost. Čez 100 let bi naj avtohotni Prekmurci, če jih bo še kaj, kot pravijo Kučanu podložni akademiki prekmurskega rudo v Ljubljani, kot edino prepoznavno ikono v obliki Kučanove doprsne podobe pod simbolno kopijo kremeljskega obzidja (spomenik zmage rdečearmejcem in partizanom) častili ne samo navadni ljudje. Pred kip bi se hodili klanjat "cerkveni dostojanstveniki," kot duhovnike z prezirljivim imenom imenujejo razni družbenopolitični delavci. Inavugarcijska proslava umestitve nove dobe se bo tako zgodila na uradni s strani Milana in Ane Kučan na intimno potrjeni  surrealistični proslavi v Beltincih. Ikonografiski elementi trnja bodo upodobljeni na sila enostaven in ljudem preprost način. Vsaj en ikongrafski element trnja oblečen v rdečo opravo se je že javno pohvalil da je izbran. (Orleki-Poredoš) Glede na to, da je v Murski Soboti ob kulturnem prazniku nastopila Svetlana Makarovič, na borčevskem prazniku v Puconcih Lara Jankovič, na Veliki četrtek pa Partizanski pevski zbor, bosta verjetno ti dve znanilki s strani Kučanovega družinskeg klana podprtih družbenih gibanj pomembno oblikovali sila znano staro/novo obdobje. Nosil bom rdečo zvezdo, 25. 05. 2018https://www.youtube.com/watch? v=20RranRtc7g

Več

Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti obložene mize in nepristnost počutja

Včeraj je bila Velikonočna sobota, ki je predhodnica ali priprava na nekaj, kar pravzaprav traja že nekaj časa. Začelo se je z postom, ki se je začel pred šestimi tedni in se zaključi z jutrišnjem Velikim dnem, pričakovanjem Kristusovega vstajenja od mrtvih, čas upanja in veselja ter na simbolni ravni pričanje o  premagovanju  telesne in duhovni smrti.  Da človek,  ne glede na njegovo fizično odsotnost iz tuzemskega življenja,  pravzaprav živi in je med nami tako kot verjamemo in verujemo da je Kristus med nami. Zato ga slavimo.  Zato slavimo njegovo vstajenje od mrtvih. Za prenekaterega med nami je to čas simbolnega vstajenja,  nove obljube sebi in svojim bližnjim,  da  spremenimo nekaj v sebi na bolje, brez da nas kdo navaja na to pomembno početje. Obenem pa ta pomladni čas tako kot Velika noč,  je priložnost in možnost za nekaj povsem novega  v nas samih, med nami in med ljudmi,ki nas obkrožajo. Zato je praznik pomemben. In bo. In bo še  kako pomemben za vse in za vsakogar. Do tukaj vse v redu. Kaj pa ni v redu? Del praznovanja, ki ga oddaljuje od bistva samega praznika, se pravi kaj praznujemo in se modificira v nekaj  ki se mu reče kako praznujemo. Temu bi   laično rekli iz bistva k formi. Forma ki ima tendenco da prevzame primat nad vsebino. Na začetku sicer dopušča dialog z vsebino, kasneje se postavi v primarno vlogo. Celo  forma izvaja  »pritisk«na vsebino. Kako pa to vidimo  med praznovanjem. Dan dva ali celo teden pred tem se vse vrti okrog tega kaj vse se potrebuje, da bo ja popolno v »jerbasu«ob blagoslavljanju ali žegnanju dobrot,  do mize na Velikonočno nedeljo s čem mora biti obogatena z namenom da je in da bo čim bolj  bogato obložena. Tu  se pa začne najprej pogovorna olimpijada nakupovalna odisejada, šele na to pogled nad opravljenim ter tuhtanje kaj bi pravzaprav radi. Radi bi »praznovali«. Včasih ta prazničnost prav kislo izzveni. Stres, kaj skuhati in kako skuhati da bo čim boljše, čim lepše. O oblačilnih niansah in dodatnih stresov okrog usklajenosti namiznega prta z ostalo praznično »konfekcijo« pa ne bi izgubljali besed. Rezultat teh priprav ob trenutku ko bi se naj začelo praznovanje pa  so  kisli nasmehi, povešeni ustni kotički, živčni želodci in posledično temu nesproščenost. »To pa ja ni bil naš  namen, še najmanj povod in cilj praznovanja«,  večkrat slišimo v po prazničnih  pogovorih. Kako pa naj bo?Tako da bo praznik  izpolnjene duše, vere in verovanje v lastno pravilno početje.  In to da se naše početje dotakne čim več ljudi, bližnjih, znanih, manj znanih ali popolnoma  neznanih. Spomnimo  se svojih najbližjih ter »pogruntati« neko nevsakdanjo malenkost,  ki jih najbolj osrečuje. Ali je to hrana ali gesta za katero veš da se dotakne srca, izvabi pristen »širokousten«, do »osmice« nasmeh, pa tudi kakšno  iskrivo solzico ki kaže na ganjenost in mehkega srca ob tem. Na tem delajmo ob praznikih in praznovanjih. Takšni prazniki in praznovanja bodo prispevali ob prazničnih dnevih pa tudi sicer.  Popolnost početja naj  prevladuje polnostjo miz in konfekcijske usklajenosti.  Usklajenosti duše  in notranjega zadovoljstva prinesejo nešteto  lepih praznovanj, obratno pa redko kdaj.Simfonije izpolnjenega praznovanja na vam prinese čim več lepih in polnih trenutkov in čutenj. To pa je  namen praznovanja in  vseh praznovanj.Aleluja!Vane K.Tegov

Več

Dr. Vinko Gorenak: Sodnik Zvezdan Radonjič je povedal vse in še več!

Na moj rojstni dan, leta 2014 je bil umorjen direktor kemijskega inštituta Janko Jamnik. Osebno sem ga spoznal dobro leto pred njegovo smrtjo. Milka Noviča nikoli nisem osebno spoznal, tudi danes ga ne poznam. Kmalu po umoru Janka Jamnika, je odjeknila novica, da je prav on njegov  morilec. Da sem ta primer začel še podrobneje spremljati, je vplivalo tudi naslednje pomembno dejstvo. Na oblačilih Milka Noviča naj bi kriminalisti našli mikro sledove streljanja iz pištole, ki naj bi jo Milko Novič uporabil za umor Janka Jamnika. Mikroskop ali kako se že reče tisti napravi kriminalistov, s katerim naj bi to ugotovili, je bil nabavljen v času, ko sem bil notranji minister. To je bil še dodatni razlog za moje podrobno spremljanje te zadeve. Kot že vemo je bil tako na prvi stopnji, kot na pritožbenem sodišču Milko Novič obsojen za umor Janka Jamnika na 25 let zapora, Vrhovno sodišče RS pa je sodbo razveljavilo in zahtevalo novo sojenje. To se je tudi zgodilo in novo sojenje je izpeljal Zvezdan Radonjić, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani. Manj pomembna je njegova včerajšnja odločitev, da je Milko Novič nedolžen, bolj pomembno je to, kaj je sodnik  Zvezdan Radonjič, v zvezi s tem povedal. Povedal je, da »ne samo, da ni dokazov, da je Milko Novič kriv, ampak je popolnoma jasno in dokazano, da Milko Novič ni storilec kaznivega dejanja umora Janka Jamnika«. Toda včeraj se je zgodilo še nekaj več, nekaj kar do sedaj nismo bili vajeni. Do sedaj smo poznali veliko primerov problematiziranja takih ali drugačnih primerov vplivanja na pravosodne odločitve. Samo spomnimo se primera Branka Masleše, ki je bil pred leti predsednik Vrhovnega sodišča RS, in je kar v gostilni razlagal, kako je treba Janeza Janšo v primeru Patria »zjebati«. Še več, sam sebe je določil v senat, ki je na Vrhovnem sodišču RS o tem odločal. Da o drugih primerih niti ne govorim. Torej vedno smo bili priča tako imenovanim zunanjim opozorilom o nepravilnostih v pravosodju. Včeraj pa se je zgodilo nekaj, kar se do sedaj še nikoli ni zgodilo. Sodnik Zvezdan Radonjić, je v obrazložitvi oprostilne sodbe Milku Noviču opozoril na »hude pritiske, ki jih je bil deležen, želelo da se ga je disciplinirati, diskreditirati«. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira in da naj začne soditi, kot je treba. Med drugim naj bi njegovo kaznovanje predlagal vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Deležen je bil tudi številnih izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju, je dejal. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja. Napovedal je, da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa, da bo verjetno tudi v suspenzu. To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero, je dodal (povzeto po  poročanju STA). Ne vem, če se zavedate pomembnosti te izjave sodnika Zvezdana Radonjića ali ne, toda naj vas opozorim, da je to po mojem vedenju prva tako imenovana notranja izjava iz pravosodnih vrst, ki jasno opozori na vso tragiko stanja v našem pravosodju. Kot že rečeno, nikoli do sedaj se ne spomnim, da bi iz vrst pravosodja prišlo tako jasno in glasno sporočilo sodnika samega. Me pa sploh ni presenetilo današnje sporočilo Marjana Pogačnika, predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ali poenostavljeno povedano šefa sodnika Zvezdana Radonjića. Ta je zanikal navedbe sebi podrejenega sodnika Zvezdana Radonjića, da bi kdorkoli pritiskal nanj v tej zadevi in da se nihče od sodnikov ne sme bati nobenih sankcij zaradi odločitev v konkretnem pravosodnem postopku. Toda, kako naj Marjanu Pogačniku verjamemo? Kar se mene tiče vanj nimam nobenega zaupanja. Marjana Pogačnika poznam od leta 1997. Takrat sem vodil kadrovsko službo notranjega ministrstva. Takratni notranji minister Mirko Bandelj si je zaželel, da ga postavi na vrh kriminalistične policije. Mene pa je zadolžil, da izpeljem kadrovske postopke za njegovo imenovanje. Marjan Pogačnik je postal šef slovenskih kriminalistov, brez da bi imel kakršnokoli kriminalistično izobrazbo. Verjetno prvi in upam zadnji v zgodovini naših kriminalistov. Toda to o njem še ne pove praktično nič. Leta 2000 smo v predalih kriminalistične službe našli okoli 1.500.000 nemških mark gotovine, uradno neznanega izvora. Toda jasno smo ugotovili, da gre za popolnoma nezakonito posedovanje te gotovine, ki naj bi izhajala iz kriminalnega dejanja kriminalistov, kar nismo mogli v popolnosti dokazati. Kakorkoli že, toda izjava sodnika Zvezdana Radonjiča, sodi v zgodovino našega pravosodja. V aktualnih pravosodnih in političnih razmerah pa kliče po ukrepanju iz Bruslja, kakršnega se je poslužila Evropska komisija v primeru Madžarske in Poljske. Argumentov za ukrepanje je še več, saj  gre v tem primeru za opozorilo iz notranjih sodniških vrst. Vsekakor pa besede sodnika Zvezdana Radonjića naravnost kličejo po ukrepanju vseh vrst s strani parlamentarne opozicije, točneje SDS in NSI. LEVICA in SNS, glede na glasovanja, nista opozicija. http://www.vinkogorenak.net

Več

Velikonočna poslanica soboškega škofa dr. Petra Štumpfa

Prekmurski duhovnik in narodni buditelj Jožef Klekl st. (rojen leta 1878 na Krajini v župniji Tišina, umrl leta 1948 v Murski Soboti), je eden tistih katoliških duhovnikov, ki so najbolj pripomogli k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Med 2. svetovno vojno je Klekl v svojem Zagovoru, v katerem se je branil obtožb zaradi slovenstva, zapisal: »Tiste kamne, ki zapirajo Jezusov grob, je treba odstraniti, da bo lahko oživel Jezus v mojem lastnem srcu in v mojem javnem življenju, v dušah vernikov, v družinah, naj živi Jezus v družbi – cerkev, tabernakelj naj ne bo pokopališče, temveč pribežališče vsakomur, živilska shramba za lačne, zdravilišče za ranjene, javno shajališče za mlade in stare. Kakšne ovire bi bilo treba odstraniti, da se jim bo lahko približal Jezus, ali pa oni njemu. Dajem sprejemljive pogoje ter se ponovno žrtvujem in jih prikažem Jezusu. Moja zvesta služba naj bo pri njem milost za mojo preteklost. Vroče prosim, naj blagoslovi moja prizadevanja.« Veliko vprašanje za vsakega človeka je: Na koga stavim svoje upanje? Vsi potrebujemo neko varnost, da bi lahko živeli. Najhuje kar se mi lahko zgodi v življenju, je, da stavim na napačno upanje. Do tega pride, ko iščem zgolj svojo varnost. Pri tem pa prezrem druge, ki potrebujejo mojo pomoč, da bi tudi oni bili varni. Jožef Klekl st. je bil take vrste duhovnik, ki ni iskal svoje varnosti, temveč je iskal načine, kako pomagati drugim v zelo nemirnih časih, ko so prekmurski ljudje živeli v veliki družbeni, socialni, verski in narodni negotovosti. Klekl je svoje upanje postavil na Jezusa Kristusa. Drugim je pomagal odstranjevati kamne, ki so se jim naložili zaradi strahov, otopelosti in brezbrižnosti pred vrati njihovih src. To je delal z ljubeznijo, vztrajnostjo in tudi z veseljem. Klekl ni obsojal nikogar – niti tistih ki so ga obsojali. Bil je povsem svoboden v Kristusu. Moč za takšno delo je duhovnik in narodni buditelj Klekl našel pri trpečem Kristusu, ki je za nas trpel z ljubeznijo, ker smo grešili in zapadli večni smrti. Kristus je vztrajal v svojem izmučenem telesu do konca, ko je umrl na križu. Ni zapustil svojega telesa, da bi se ognil bolečini. Tako je Kristus našemu telesu vrnil dostojanstvo, v katerem odseva Božja podoba. Ko je Kristus vstal od mrtvih, nam je v življenje vnesel veselje, ki ga ohranjamo z vero tudi v naše vstajenje. Zaradi Kristusove smrti in vstajenja nobeno človeško življenje ni več brezsmiselno, četudi se to življenje včasih dozdeva tako zelo klavrno, ničevo in nepomembno. Vsako človeško življenje je dar od Boga, ki se po smrti vrača k Bogu. Rojeni smo zato, da drug drugemu pomagamo odstranjevati kamne strahov, otopelosti in brezbrižnosti izpred vrat naših src. To bomo zmogli samo z ljubeznijo, vztrajnostjo in veseljem. Te tri dobrine si Bog želi prejeti iz naših rok, ko bomo po smrti v Kristusu obujeni v vstajenje. Spoštovani! Naj vam tudi letošnje praznovanje Velike noči daje moči in poguma. Vstali Kristus zmaguje, vstali Kristus kraljuje – zdaj in vedno. Bodite blagoslovljeni, da ostanemo skupaj v Cerkvi, ki je naš dom edinosti, učilnica vere, zdravilišče za naše duše in pristan za odhod v Očetovo hišo. Vesele in upanja polne velikonočne praznike vam voščim; + msgr. dr. Peter Štumpf soboški škof VIDEO:(https://www.facebook.com/245369483059059/videos/2205603929507294/)

Več

»Andromedine meglice ali kako se je Marjan Šarec odlepil od realnega sveta«!

Obveščevalna blamaža brez primere O resnih stvareh ki jih ima ta naša »kokoška« do katere ima prav takšen odnos, sedanji (tako kot prejšnji, sicer bolj v rokavicah) premier Marjan Šarec. Tej prej omenjeni domači »živali« nagaja ena druga bolj »žleht«, s slabim karakterjem žival ali ptič, kakor vam je ljubše, ki se ji reče Sova. Pa ne ona na drevesih ki se oglaša od časa do časa. Ta in takšna Sova, ki skrbi za varnostno obveščevalno delo oziroma za preprečitev tujim prav tako in z takšnim namenom agencijam ali službam, da počnejo to za svoje države na našem ozemlju in zoper vitalne interese naše države. Do tukaj vse v redu. Ja, kaj pa potem ni v redu? Ne dolgo tega se je zgodil vihar v tako imenovanih obveščevalnih vodah in sferah, ko je  se zvedelo  o konkretnih osebah, ki so  opravljale prisluhe po naročilu hrvaške SOA(Sigurnostno obvaještajne agencije) v času priprave in trajanja  procesa mednarodne arbitraže v zvezi določanja meje med državama. Takrat sta za slovensko stran delala arbiter Jernej Sekolec in agentka Simona Drenik. Ta »strokovnjaka« sta si privoščila »diplomatski« čvek kar po navadni liniji, tako rekoč kot da se menita katero solato bosta imela pri kosilu. To da vse normalne države takšne podatke  zajamejo kot bistro vodo studenčnico na dlani, je jasno vsakomur, kar bi moglo biti jasno tudi tema dvema šlampastima »strokovnjakoma«. Nezaslišano in bedno če že ne neumno početje. Nekdo  ki je v »dobrih« odnosih z našo državo je dal  našim obveščevalcem do vedenja,  da je sedaj  čas da se to sproži v medije ter da se ostale slabosti Vlade Marjana Šarca prikrijejo oziroma postanejo nevidne vsaj v času pred evropskimi volitvami. Seveda je to spolzek teren z »pripravljeno« milnico.  In seveda za to pride prav provladni PR servis v obliki POP TV-ja. Glede objave in posledic tega se je  zaznala bojazen, da ni prav da se na takšen način pomaga slovenski vladi in njenemu PV, pa se je močno angažiral hrvaški medijski pomembnež, lobist in še česa,  njihov Ivan Tolj, po osnovnem poklici duhovnik, v resničnem in vsakdanjem življenju pa  mnogo več.  Marjan Šarec, igralec po poklicu pa v skladu s svojimi  igralskimi in siceršnjimi kompetencami, je  naredil »vihar« v kozarcu vode ter sklical  nujno sejo  Sveta za nacionalno varnost(SNAV). Ugotovili so da je vse ugotovljeno, da to na Hrvaškem delajo »amaterji« glede na njuna vzdevka ali poklica kot sta »fratr« ali mehanik ter da to ni v redu  da se to počne med državami, ki se imajo za prijateljske ter da se to ne sme dogajati ker to ni v duhu dobrososedskih odnosov. Hrvaška javnost v jok, pardon v krohot.  To da je napadena svoboda govora in pravica do obveščanja državljanov. Tresla se je gora zgodil se je  osmešeni Šarec. Lista LMŠ  kandidatov za EU parlament ali »od Triglava do Vardara in še dlje« Žalostno vendar resnično. Kako daleč  in nizko je padlo vse skupaj.  Politika postaja poligon za zdravljenje neizživetih, narobe ocenjenih ambicij preveč ambicioznih oseb, ki pa ne morejo, ne zmorejo pa tudi nimajo s čim podkrepiti tako visoko zastavljene ambicije v politiki, domači ali bog ne  daj, evropski o kateri sanjajo skoraj vsi politični »fičfiriči«. Smo kaj pa sploh naredijo v danem trenutku. Najdejo svoj kadrovski bazen ali »human resources« v že tako neskončno bogatem  biserčku pod Kamniškimi Alpami, Kamniku z neposredno okolico. Tudi če je malo razširjen proti Kranju, gorenjski prestolnici nič hudega. Bogastvo in raznovrstnost potenciala je primaren. Morajo imeti izkušnje z podjetniškimi »hobotnicami« in z njimi povezanimi malverzacijami, obvladati svet medijev, spoznati se na korporativno varovanje Šmarce, Šutne, Kamnika ter to primerno dokumentirati ali po potrebi zamegljevati.  Vsekakor pohvale vredno za kadrovskega  »selektorja« ali selektorja tudi zato je to tako velik zalogaj in zaradi  napihnjenega »ega« kakšnega od teh ki to počnejo.  To kar mora predsednik LMŠ, med  drugim tudi Predsednik Vlade RS in nostalgik po duši, poskrbeti je za uravnovešenost liste. To je lepo jasno, zemljepisno zaokroženo. Celo izven meja dosega te tako opazne nostalgije. Se je malo uštel pri eni kandidatki, posebej tiste ki presega s svojimi družinskimi povezavami bistveno dlje, tako rekoč do Bagdada. Zamenjati jo je moral  zaradi preveč odprtih »projektov«( beri dolgov, blokiranih TRR) ki jo potrebujejo, za  povsem povprečno »dečvo« iz Logatca.  Pa še svoje domače dvorišče in plot je preskočil, ki ga sicer  obvlada kot glavni petelin na vasi. Da bi to lepo prikrili so naročili  pri hišni prirejevalki anket javnega mnenja Ninamedia, preizkus pomembnosti, ki je pokazal na izredno ugoden rezultat in naklonjenost javnega mnenja. Pred koncem marca. Tudi nekaj šampanjcev so odprli. Kot se je z aprilom izkazalo,   morebitne večje zaloge mehurčkastega vina bodo  morale počakati  ali se celo načakati do primernega trenutka. Trenutno mnenje bolj kaže na potrebo po pijači, ki jo v krajih  okrog Celja  imenujejo tolkec. V kolikor bodo nastopile okoliščine, za kar obstoja velika verjetnost da se tolčejo po glavi, bodo  to lažje prenesli oziroma da imajo za to primerno otopela  čutila. Kaj na to poreče vodja  lutkovnega gledališča iz Murgel? Imajo v rezervi še kakšno marioneto, ali bo počakal da se jim vse niti  pomešajo? Njegovi scenaristi po moji presoji to poletje bodo imeli veliko dela. Novi val selitev  »narodov«  pred vrati  in Šarčeva lažna humanitarnost  ali nezmožnost  rešitve Pomlad je tukaj. Mi tudi. Pa bo tako tudi ostalo. Velikonočni prazniki so pred nami.  Smo pripravljeni na našo politično pomlad, kulturno, pomlad, na cvetočo, ustvarjalno, delovno pomlad. Pa bomo to lahko nemoteno delali, doživljali, bogatili sebe in svoje bližnje? Mnogo tega je kar nas ne pušča preveč ravnodušne glede na napovedi. Napovedi ki ne potrebujejo veliko omenjenega obveščevalnega dela tudi zato ker komunikacijska sredstva državljanov šže lahko dopuščajo spremljanje dogajanj. Dogaja se , in to zelo blizu. Po zimi smo tisti ki smo to spremljali statistiko in premike, na slabše, kar se številk tiče. Gre se za fizično ogrožanje zunanjih meja države, ki je so časno tudi Schengenska meja. Ta meja ni neka tutula, čast, je velika odgovornost in malo pomoči iz glavnega administrativnega centra Evrope, iz Bruxellesa. In kaj se zgodi? Bore malo. Že lep čas potekajo pogovori, akcije za ustanavljanje vojske za varovanje te zunanje meje. Celo 10.000 naj bi jih bilo. Pa ni še nobenega. Glede na hitrost bo prej mimo poletje. Nevarnost pritiska na zunanje meje je tukaj. Južna meja od zbirališč in taborišč beguncev, bolj ekonomskih migrantov je oddaljena 70 kilometrov. 70.000 je pripravljeno na naskok na meje, najprej Hrvaške potem pa naše in Schengenske. V bolj oddaljenih deželah kot so Makedonija, Grčija jih je še mnogo več. Na migracije in premih ždijo več milijonske mase ljudi, ki želijo videti svojo svetlo prihodnost na tuj račun. Kje so tukaj slovenski organi v sestavi kot sta vojska in policija? Kaj bi človek, normalen, spodoben, rekel o tem? Naši vojaki lede opremljenost  so na videz slabše opremljeni kot kakšna paravojska ali milica na bližnjem ali srednjem vzhodu, kraje in države od koder  pravzaprav prihajajo ti iskalci »raja« na zemlji. Premalo število, preslaba oprema  preslaba celo za »lenarjenje« v vojašnicah. S to in takšno opremo samo še na  telovadbo lahko gredo, seveda če ni vključen tek na 5 kilometrov izven mesta.  Z policijo je še slabše. Njihovo delo že sedaj v  mirnih pogojih, glede na pogostost ekscesov povezanimi z prehodi meje, meji na skorajšnji  kolaps. Pa ne da ne hoteli. Potrebam po kadrih in popolnitvi  ni primernega odziva, skoraj nikakršnega. Nalog ki jih imajo jim odvzamejo kompetence, jih spremenijo v uradne sprovajalce do prve policijske postaje, centra, jih evidentirajo, vprašajo po »zdravju« Na pobude in organiziranje protestov civilnih iniciativ  jim s strani policijskih uslužbencev odgovarjajo da : "Dosledno varovanje  kot tako je težko dosegljivo saj za to ni ne tehničnih ne kadrovskih resursov, žal. S prihodom lepšega vremena in povečanjem števila ilegalnih prehodov, ki se mu ne moremo izogniti pa obstaja možnost izgorelosti policistov posebej na najbolj obremenjenih območjih okrog Črnomlja in Ilirske Bistrice. Temu so  bili nevarno blizu že lani v poletnih mesecih, kot tudi poslabšanju varnosti lokalnih prebivalcev na račun manjše prisotnosti policistov v notranjosti, ker so vse sile usmerjene v varovanje državne meje", pravijo iz vrst operativcev,ki se soočajo s tem sleherni dan. Predsednik Vlade, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve s svojimi najbolj izpostavljenimi osebami se obnašajo kot da so kloni organom v Bruxellesu. Počasni kot tetke, neodločni in nedoločljivi v izreku  povedanega, brez oprijema, brez operativnega izvlečka za kasnejšo rabo. Tam vedrijo osebe znani kot politični multipraktiki. Predsednik Vlade  Republike Slovenije na srečanju skupine 16+1( od včeraj 17+1, zaradi pridružitve Grčije) v hrvaškem Dubrovniku pove, da smo dobri sosedje samo se še  moramo o nečem še zmeniti,  kar v prevodu iz političnega besednjaka pomeni da gostitelj srečanja, hrvaški premier Andrej Plenković se ne bo pogovarjal o odnosih med državama ker se mu zdi nepotrebno in nepomembno ta čas.  Dr. Miro Cerar, zunanji minister Slovenije, češ odločno se zavzemam za ureditev vseh odprtih vprašanj z vsemi sosedami pa sem nemočen ker nam to ne dovolijo iz Bruxellesa. Državni in zunanjepolitični »larpurlartizem » se nadaljuje, realne  zunanje grožnje  v obliki pritiska na meje je zelo realen da bolj realen more biti. Korenite spremembe so nujno potrebne zato ker brez koreninski politiki ne bodo spremenili nič ne zdaj ne kasneje. Notranje politične potrebe rešiti čim prej, da se ne bo prej sesulo navznoter v marsikaterem sektorju delovanja in odločanja za življenje državljank in državljanov. Ni veliko časa. Ukreniti in ukrepati čim prej, da ne bo prepozno.  Zelo kmalu, če že ne jutri! Vane K. Tegov

Več

Dr. Vinko Gorenak: POSLANCI NISO DOVOLJ USPOSOBLJENI ZA RESEN NADZOR OBVEŠČEVALCEV

Jerca Korče, poslanka DZ, članica Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, namestnica vodje poslanske skupine LMŠ, podpredsednica LMŠ in še kaj bi se našlo je včeraj po obisku SOVE izjavila, da »imamo politične dokaze o vplivanju hrvaške strani POP TV«. Čista amaterska izjava. Ja kakšni pa so to politični dokazi, lepo vas prosim. Na TW profilu sem tako vprašanje tudi postavil, toda pričakovano, odgovora nisem dobil. Tudi sicer naša stran kar naprej ponavlja mantro o verjetno resničnem poskusu hrvaške strani, da bi vplivala na to, da POP TV ne bi poročala o tem, da je Hrvaška stran prisluškovala našemu arbitru Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik. Ja seveda, dvoličnost pa taka, kot da na poročanje medijev lahko vplivajo le naši oblastniki tipa Šarec, ki je kar naročal državnim podjetjem kje naj oglašujejo in kje ne. Jerca Korče ima sicer, po uradnih podatkih fakultetno izobrazbo, vidim pa, da so se mnogi twiteraši spraševali kakšno izobrazbo ima in ali lahko te stvari pri nas komentira kdorkoli. Ob tem sem se spomnil še treh zadev. Prva je izjava sina, ko je bil star 15. let. Listal je neko brošuro o poklicih in kakšna izobrazba je za določen poklic potrebna. »Ati jaz bom pa poslanec«, me je odločno presenetil. Takrat se še meni ni sanjalo, da bom kdaj poslanec. »Ja zakaj pa« sem ga vprašal? »Glej kaj tu piše v koloni, »potrebna izobrazba« za poklic poslanca. In sem pogledal. Pisalo je: »izobrazba ni potrebna«. Pa smo tam. To je tudi resnica. Le slovensko državljanstvo in polnoletnost, sta edina pogoja, da nekdo postane poslanec. Sin danes ni poslanec, sem pa vesel, da se je izobraževal in doktoriral.Druga zadeva je izjava Francija Keka, takrat poslanca danes že propadle ZARES. Novinarji so ga vprašali, kako kaj kot član Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb nadzira SOVO. Njegov odgovor je bil iskren in pošten, dejansko pa njegova vsebina odraža bistvo problema nadzora. Nekako takole je dejal: »Ko pridemo na SOVO in v nekem kotu vidim nenavadno mašino, jih vprašam, za kaj pa imate tole mašino. Odgovorijo mi, da z njo delajo sladoled. Prav to je lahko res, tega ne vem, morda pa je to prisluškovalna naprava, kako naj jaz to vem (napisano po spominu)«.Tretja zadeva pa so moja predavanja študentom. Vsako leto smo našteli vse organe in institucije, ki nadzirajo delo SOVE. Na koncu pa sem jih vprašal, kateri nadzor je po njihovem mnenju najbolj učinkovit. Večinsko mnenje vsako leto je bilo, da je to nadzor poslancev, torej parlamentarni nadzor. Ko pa sem jih spomnil na izjavo Francija Keka, pa so začeli dvomiti v svoje prepričanje.Opisane situacije povedo veliko in še več. Imajo pa skupen imenovalec, to je amaterizem večine poslancev. Vsakdo lahko postane član parlamentarne komisije za nadzor, nobena predznanja niso potrebna. Iz izkušenj pa lahko trdim, da nobena parlamentarna skupina poslancev, strokovno ni sposobna narediti resnega nadzora nad delom SOVE, tu in tam se kaj posreči, toda vedno s pomočjo notranjih, v SOVI zaposlenih informatorjev, večinsko pa prav nič. Nima smisla le kritizirati, smiselno je, da navedemo tudi rešitve. Ena od rešite, ki se mi zdi dovolj dobra je nemška izkušnja. Tam ne more kdorkoli od njihovih poslancev postati član delovnega telesa, ki nadzira delo varnostnih in obveščevalnih služb. Na osnovi svoje strokovnosti in preteklih delovnih izkušenj, zlasti pa garancij za politično nepristranskost, si mora pridobiti dvotretjinsko podporo vseh poslancev njihovega parlamenta. Brez tega ne more postati član takega delovnega telesa. Delovno telo pa ima zaposlene še vrhunske poznavalce stroke s področja obveščevalnih služb, pogosto tudi upokojene nekdanje vodilne v obveščevalnih službah, ki njihovim poslancem svetujejo. Zdi se mi, da je to ena od možnih rešitev za naše razmere. Vir: http://www.vinkogorenak.net

Več

22. april je svetovni dan zemlje

22.04.2019

preberi več

UPORABA BLOCKCHAIN TEHNOLOGIJE V RAZLIČNIH PANOGAH

22.04.2019

preberi več

Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti obložene mize in nepristnost počutja

21.04.2019

preberi več

Po enoletni preiskavi policisti pridržali devet oseb, zasegli 300 gramov kokaina in 160.000 evrov

19.04.2019

preberi več

Odbor 2015 zahteva ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler in ostali

19.04.2019

preberi več

VIDEO: Dr. Milan Zver: V tem mandatu sem več kot deset krat opozoril na stanje pravne države v Sloveniji

Z današnjim dnem je po petih letih padel zastor tokratnega sklica Evropskega parlamenta. Še zadnjič smo za oddajo Evropski utrip poklicali v Strasbourg, kjer se je iztekalo zadnje plenarno zasedanje in se preko skypa pogovorili z evropskim poslancem in vodjo slovenske delegacije pri EPP dr. Milanom Zverom.  Da se je zadnji dan plenarke razpletel v prijetnem in delovnem vzdušju, je dejal dr. Milan Zver. Prepričan je, da je za poslanci uspešnih pet let, v katerih jim je uspelo opraviti celo več dela, kakor je bilo načrtovano. Seveda je dogajanje v Strasborgu nekoliko zmotil tudi požar, ki je v ponedeljek uničilpariško katedralo Notre Dame. Dr. MIlan Zver je prepričan, da bo Francija in Evropa zmogla dovolj pozitivne energije, kajti praktično vse evropske države so ponudile pomoč, sredstva pa so zbirali tudi evropski poslanci.  V zadnjih petih letih je bila EU deležna kar nekaj hudih "udarcev," ki pa je niso "vrgli s tečajev!" Naštel je Brexit, neuspešna tgovinska pogajanja z ZDA, migrantski val, ki je preplavil Evropo in seveda tudi teroristične napade in kibernetski napadi na več članic EU. Vendar po mnenju dr. Milana Zvera EU premore dovolj preživetnega in razvojnega potenciala, s katerim bodo ohranjene njene vrednote in že danes najvišja kakovost življenja v primerjavi s preostalim svetom. VIDEO:

Več

Škof dr. Peter Štumpf: Kučan odrekel pravico Borutu Pahorju, da spregovori na proslavi ob 100 letnici, bo ta zato na maši

Soboški škof dr. Peter Štumpf je moj sogovornik v tokratni oddaji Sreda v sredo. Spregovorila sva o pripravah soboške škofije in RKC na 100 letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Gre vseeno za obletnico pomembnega in za slovenski živelj z obeh strani reke Mure usodnega dogajanja, ko je v nedeljo 17. avgusta 1919 na velikem zborovanju in po opravljeni svečani sveti maši, civilna oblast kraljevine SHS iz rok vojaških oblasti prevzela ta košček slovenskega ozemlja. Takšna je bila odločitev arbitrov na pariški mirovni konferenci, pri čemer so imeli zanjo usoden pomen in vlogo tudi prekmurski duhovniki in narodni prebuditelji, ki so znali in zmogli predstavnikom Antante dopovedati, da tod v prekmurski Okroglini živi slovenski živelj.Prav zaradi tega je slovenska RKC oziroma soboška škofija z dr. Petrom Štumpfom pričakovala, da bo postala enakovreden sogovornik samooklicanemu pripravljalnemu odboru, ki ga vodi Milan Kučan, nekdanji šef komunistične partije in prvi predsednik samostojne Slovenije, ki sicer ni bila njegova intimna opcija. Zapletov pri pripravah na 100 letnico je zato veliko. Soboška škofija, ki bo pripravila svečano bogoslužje točno na 100 letnico, in sicer 17. avgusta 2019 v beltinski župnijski cerkvi, kjer bosta poleg desetine duhovnikov in škofov somaševala tudi dva kardinala, se je tudi soočila z zahtevo Kučanovega pripravljalnega odbora, da mašo prestavi na petek, 16, avgusta ali nedeljo 18. avgusta, je zavrnila vse tovrstne pritiske. Zadnje dni se je začel organiziran medijski obračun s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom, ki je pred dnevi predstavil simulacijo postavitve kipa svetega Nikolaja, zavetnika Murske Sobote, na stolnici bližnjem krožišču. V oddaji škof dr. Peter Štumpf ekskluzivno razkrije, da bo predsednik Republike Borut Pahor nagovoril zbrane na svečanem bogoslužju ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v soboto, 17. avgusta 2019 v parku pred beltinsko župnijsko cerkvijo. Samooklicani pripravljalni odbor, ki ga vodi Milan Kučan,  mu namreč kot suverenu slovenske države tega ni ponudil, svečani govorec na proslavi bo namreč predsednik vlade Marjan Šarec!!! VIDEO SREDA V SREDO:

Več

Veleposlanik Vladimir Kolmanič: Kolikšen odstotek ameriškega volilnega telesa s twitterjem doseže Donald Trump?

V tokratni Sredi v sredo je moj sogovornik karierni diplomat Vladimir Kolmanič. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v Washingtonu, kjer je bil namestnik slovenskega veleposlanika v ZDA. Kot vrhunski poznavalec razmer na ameriški politični sceni, je v pogovoru postregel z vrsto aktualnih zanimivosti o ameriški politični sceni, med drugim tudi o dogajanjih po objavi poročila tako imenovane Muellerjeve preiskovalne komisije, ki je v celoti oprala krivde aktualnega predsednika ZDA pri tako imenoivani aferi ruskega vmešavanja v zadnje ameriške volitve. Čeprav je do pričetka uradne predsedniške kampanje še daleč, je neformalna kampanja praktično že v precejšnjem zamahu. Demokrati iščejo in iščejo obraz, ki bi lahko ogrozil sedanjega predsednika Donalda Trumpa. Skratka, zanimiv pogovor, v katerem sva potegnila tudi nekaj vzporednic s slovensko politično realnostjo.

Več

Dr. Aleš Maver: Zmeraj, ko se oglasi Milan Kučan, sledijo tektonski premiki v politiki

V tokratni Sredi v sredo se je voditelj Boris Cipot pogovarjal s filozofom, političnim analitikom in kolumnistom dr. Alešem Mavrom. Spregovorila sta o "Šarcomaniji," ki je obsedla umerjevalce javnega mnenja in s tem tudi slovensko volilno telo, ob tem skušala odgovoriti, kako je mogoče, da nekdo, ki mu v nekaj mesecih "odidejo" štirje ministri, leze navzgor po lestvicah popularnosti. Fenomen "novih obrazov," ki jih iz sklede na vsakih državnozborskih volitvah privleče Kučanova "globoka država," se bo slej ko prej končal, kajti že zdaj je vsa oblast v rokah tistih, ki so nekje v varnem zavetju, v njihovem imenu pa državo vodi tretjerazredna birokracija.Spregovorila sta tudi o evropskih volitvah in "pomenljivem" govoru Milana Kučana, zadnjega šefa partije pred dnevi na Javorci. Vedno njegovi nastopi napovedo "politične tektonske premike!" Tokrat pred evropskimi volitvami, na katerih si Kučan in globoka država obetata, da bosta zrušila primat konzervativne opcije oziroma ELS.

Več

Sreda v sredo z evropskim poslancem Francem Bogovičem

Z evropskim poslancem Francem Bogovičem sva se pogovarjala o prihodnji Skupni kmetijski politiki EU (SKP) v okviru sedemletnega proračuna EU za obdobje med letom 2021 in letom 2027. Ta je izrazito pomembna za Slovenijo, pred katero je pomemben izziv, priprava slovenske vizije razvoja kmetijstva,ki bi morala luč sveta ugledati letos jeseni. Predlagana nova arhitektura SKP kot osnovo za izvedbo ukrepov SKP uveljavlja Strateški načrt SKP, ki ga bo morala pripraviti vsaka država članica EU, ga poslati Evropski komisiji v potrditev, nato pa bo lahko začela izvajati ukrepe SKP. Slovenija torej nujno in pravočasno potrebuje dokument, v katerem bomo zapisali vizijo slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja za naslednje desetletje. S poslancem Bogovičem sva spregovorila tudi o projektu: Pametne vasi in o Zavezništvu za mlade – kaj konkretno prinašata ljudem in kakšne probleme oz. izzive rešuje poslanec s temi projekti….  Ni odveč poudariti, da je na Odboru REGI EU parlamenta predlagal 13,5 milijard evrov za razvoj naravno, geografsko in demografsko hendikepiranih podeželskih območij, od tega 2,4 milijarde evrov za razvoj projekta Pametnih vasi, kar so člani odbora podprli.Nekaj besed sva s sogovornikom namenila tudi pomenu letošnjih volitev v EU parlament, pri čemer je povedal, da sam znova kandidira na listi SLS, ki se za skupno listo dogovarja z NLS in Zelenimi Andreja Čuša in morda še s kom. 

Več

Sreda v sredo: Zgodovinar dr Ivan Rihtarič: Udba z živinskimi vagoni "rešila" vprašanje apaških Nemcev

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik dvakratni doktor zgodovinskih ved Ivan Rihtarič. Zgodovinar po srcu in duši, za seboj ima bogat opus. Njegova bibliografija obsega 365 enot iz zgodovine 19. in 20. stoletja v slovenskem nacionalnem prostoru. Je predsednik zgodovinskega društva Radgona in član zgodovinskega društva za Štajersko in Koroško v Avstriji.Najin pogovor se je vrtel okoli vsebine dveh monografij, obe sta nastali iz njegovih doktorskih disertacij. Prva z naslovom "Štajerc" in Nemcem prijazni Slovenci je posvečena dogajanjem v 1. svetovni vojni in dogajanjem na širšem prostoru Štajerske, ko so svetovne velesile, zmagovalke 1. svetovne vojne, v Parizu določale meje novih držav, tudi kraljevine SHS. Druga monografija posega v našo novejšo zgodovino in sicer govori o delovanju UDV, po domače Udbe, v okraju Gornja Radgona in v radgonskem kotu v letih 1945 do 1950. Na tem prostoru je živelo blizu 30 tisoč prebivalcev, Udba pa jih je za svoje špiclje vnovačila vsaj 400. Z dr. Ivanom Rihtaričem sva govorila tudi o tem, kako je novodobna komunistična oblast rešila "problem" apaških Nemcev, kako je zgoljufala volitve v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945.....petdeset minut pogovora je minilo kot bi trenil. Zato velja obljuba, da se z dr. Ivanom Rihtaričem kmalu spet srečava pred kamerami, kajti informacij o naši polpretekli zgodovini je veliko, le odstreti jih je treba, zlasti za generacije, ki o tem času niti v šolah ne dobijo osnovnih informacij.

Več

Franc Breznik: Volilni rezultat SDS postavljajo na laž fake javnomnenjske ankete, tako bo tudi na evropskih volitvah!

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik državnozborski poslanec SDS Franc Breznik. Najprej sva se lotila fenomena javnomnenjskih raziskav v Sloveniji, ko se Marjana Šarca in njegovo vladno koalicijo kuje v nebesa, hkrati pa izpostavila dejstvo, da povprečni Slovenec ne bi mogel našteti vsaj 5 državnozborskih poslancev v tej rdeče mavrični koaliciji, ker so neprepoznavni, bolj ali manj molčijo, vedo le, kako na ukaz pritisniti pravi gumb na glasovalnem stroju. Nisva se mogla izogniti aferi "sendvič", o kateri so poročali najpomembnejši svetovni mediji, tudi o katastrofalnih razmerah, ki jih je v slovenskem kmetijstvu pustil nekdanji kmetijski minister Dejan Židan, ki danes predseduje slovenskemu hramu demokracije, se nisva izognila. Da slovenska družba počasi izgublja stik z najhitreje rastočimi gospodarstvi, ki se iz četrte premikajo že v peto industrijsko revolucijo, mi pa smo še vedno na premogu.Na koncu tudi o evropskih volitvah, med evidentiranimi kandidati za evropskega poslanca je tudi moj sogovornik Franc Breznik.

Več

Pogovorni večer z dr. Ivanom Štuhecem, avtorjem knjige Slovenija brez Patrie in Zvonov

Več

Mag. Dejan Kaloh: Levičarjem predlagam, da naredijo preslikavo Molembeeka v Slovenijo, pa bežijo pred tem!

Mag. Dejan Kaloh je sicer šele prvi mandat poslanec v slovenskem hramu demokracije, v Državnem zboru. Na lanskih junijskih parlamentarnih volitvah je bil na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen v Mariboru, prvi poslanec SDS v "rdečem" Mariboru! Prvo leto prvega mandata pa ne pomeni, da  Dejan Kaloh nima za seboj že izdatne politične kilometrine. Bil je strokovni  sodelavec poslanske skupine SDS, bil je del strokovne skupine, ki je sodelovala pri delu parlamentarne preiskovalke dr. Anžeta Logarja o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri "kopanju" bančne luknje. V pogovoru z voditeljem Borisom Cipotom sta odstrla številna aktualna vprašanja in probleme, ki jih doživlja dežela na sončni strani Alp pod vladavino levičarskega petorčka premiera Marjana Šarca. Marakeška deklaracija oziroma globalni sporazum o migracijah je že en vroč kostanj, ki se ga vladajoči ne upajo ponuditi slovenskim volivcem v referendumsko presojo. Dejan Kaloh je bil izredno kritičen do katastrofalnih razmer v pravosodju, ko je sodniško napredovanje povezano s kršitvami temeljnih človekovih pravic (primer primer Žiurovnik/Kangler), ko sodni svet za podpredsednika Vrhovnega sodišča postavi moralno tako sporno osebo kot je sodnik Đorđevič, ko se generalni državni tožilec Kozina spogleduje s prekucniškimi idejami Levice...Seveda v pogovoru je beseda stekla tudi o škandalozni preiskovalki, na čelu katere je rezervno/rezervni poslanec Mödendorfer, ki se že nekaj časa trudi "kriminalizirati" posojilo, ki ga je najela SDS, kot vrag križa pa se izogiba spornemu financiranju levičarskih političnih strank, ki so na oblasti. Na koncu se je kot Mariborčan Dejan Kaloh zavezal, da bo kot poslanec v DZ storil vse za to, da bo Maribor in širša bazen Podravja deležen ustrezne pomoči države.

Več

Združene civilne iniciative Savinjske doline: Vzvodi pritiska na lokalne skupnosti mejijo na korupcijo!

19.04.2019

preberi več

5. seja celjskih mestnih svetnikov

16.04.2019

preberi več

Po novi brvi čez Savinjo s kolesom iz Celja v Laško

15.04.2019

preberi več

Patricija Šulin na 16. kongresu SLS: Skupaj lahko naredimo več za našo domovino

13.04.2019

preberi več

VOLITVE ZA EVROPSKI PARLAMENT 2019 - PRAVILA

11.04.2019

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 10 urami
22. april je svetovni dan zemlje
Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja ...
(0)
pred 10 urami
UPORABA BLOCKCHAIN TEHNOLOGIJE V RAZLIČNIH ...
Blockchain je celovita informacijska tehnologija z več tehnološkimi nivoji, ki se da uporabljati za ...
(0)
pred 1 dnevi
100 letnica: Trnje v kroni, nož v srcu
Trnje v kroni Jezusa predstavlja v svetem tednu za kristjane simbol združitve dveh ekstremov. Trnje, zarito v ...
(0)
pred 1 dnevi
Velika noč - praznik duše in srca ali polnosti ...
Včeraj je bila Velikonočna sobota, ki je predhodnica ali priprava na nekaj, kar pravzaprav traja že nekaj časa. ...
(0)
pred 3 dnevi
Velikonočna poslanica dr. Petra Štumpfa, ...
Soboški škof dr. Peter Štumpf je v svoji velikonočni poslanci povzel besede duhovnika in narodnega ...
(0)
pred 3 dnevi
Po enoletni preiskavi policisti pridržali devet ...
Mariborski kriminalisti preiskujejo kazniva dejanja, ki so bila storjena v okviru mednarodne hudodelske združbe, katere ...
(0)
pred 3 dnevi
Odbor 2015 zahteva ustanovitev parlamentarne ...
Pred dnevi se je s primerom Kangler oziroma o nezakonito zamenjani odredbi za uporabo prisluhov, soočila tudi ...
(0)
pred 4 dnevi
Združene civilne iniciative Savinjske doline: ...
Finančna konstrukcija hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem ostaja še nejasna, z določitvijo roka za ...
(0)
pred 4 dnevi
VIDEO: Dr. Ludvik Toplak: Prave žrtve ideoloških ...
Praktično mimo oči javnosti, kajti dogodek se dominantnim medijem ni zdelo pospremiti z ustreznim poročanjem, se je v ...
(0)
pred 4 dnevi
Dr. Vinko Gorenak: Sodnik Zvezdan Radonjič je ...
Na moj rojstni dan, leta 2014 je bil umorjen direktor kemijskega inštituta Janko Jamnik. Osebno sem ga spoznal ...
(0)
pred 4 dnevi
VIDEO: Dr. Milan Zver: V tem mandatu sem več kot ...
Z današnjim dnem je po petih letih padel zastor tokratnega sklica Evropskega parlamenta. Še zadnjič smo ...
(0)
pred 4 dnevi
Lojze Peterle: V EU parlamentu smo bolnikom ...
Zadnji dan zadnjega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu v tem petletnem mandatu je potekalo ...
(0)