SI

Dr. Vinko Gorenak: Bo Evropa kakršno poznamo propadla?

25.09.2018

preberi več

Krščanski forum SDS: Ajažev stolp naj bo zaznamovan z znamenjem križa

25.09.2018

preberi več

Pred sobotnim volilnim kongresom SLS v Novem Mestu

24.09.2018

preberi več

Demanti PU Maribor na naše pisanje o Mariborskem vodovodu, kot familiarnem biznisu Danila Burnača - IV. del

24.09.2018

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Pred sobotnim volilnim kongresom SLS v Novem Mestu

24.09.2018

preberi več

Demanti PU Maribor na naše pisanje o Mariborskem vodovodu, kot familiarnem biznisu Danila Burnača - IV. del

24.09.2018

preberi več

2. Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti

24.09.2018

preberi več

Romana Tomc: Demenca mora postati prednostna naloga javnega zdravstva

23.09.2018

preberi več

Jože Možina: Afera z dr. Dežmanom kreirana s strani Turnškove ZZB

22.09.2018

preberi več

VOLITVE 2018

VOLITVE 2018 Izjave predsednikov strank

VOLITVE 2018 Nagovor JanezaJanše, predsednika SDS po ...

VOLITVE 2018 Izjava Urške Bačovnik Janša po zmagi ...

VOLITVE 2018 Izjava Alenke Gotar po zmagi SDS

VOLITVE 2018 Izjava Aleša Hojsa po zmagi SDS

VOLITVE 2018 Izjava Branka Grimsa po zmagi SDS

VOLITVE 2018 izjava Milana Zvera na volilni dan

Izjava Franca Kanglerja o umiku iz volilne bitke ...

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: integrativna medicina, medicina prihodnosti

21.09.2018

preberi več

Ekskluzivno: Roman Leljak o šokantnih odkritjih, ki razbijajo mit o taborišču Jasenovac

12.09.2018

preberi več

Marjan Podobnik: Ideje levičarske oblastne strukture lahko sprožijo državljansko vojno

5.09.2018

preberi več

Peter Vrisk: Ni kmetijstva brez zadružništva in ni zadružništva brez kmetijstva

29.08.2018

preberi več

Sreda v sredo: Janez Erjavec pred 56. sejmom AGRA 2018

22.08.2018

preberi več

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Franc Bogovič: EU ima veliko dobrih projektov, ki spodbujajo sodelovanje in povezovanje ter razvoj

24.09.2018

preberi več

Romana Tomc: Demenca mora postati prednostna naloga javnega zdravstva

23.09.2018

preberi več

Dr. Millan Zver: Viktor Orban je imel pred 3. leti edini pravi pristop pri reševanju migrantske krize

20.09.2018

preberi več

Na EU parketu hrvaška diplomacija izigrala slovensko, ki sta jo vodila Erjavec in Cerar

18.09.2018

preberi več

Evropski utrip: dr. Milan Zver glasoval proti poročilu o Madžarski

14.09.2018

preberi več

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 14.12. 2017 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - dr. Milan Zver

Evropski utrip in dr Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Dr. Vinko Gorenak: Bo Evropa kakršno poznamo propadla?

Tam nekje na začetku tega tisočletja, ali če hočete stoletja, je Slovenija vodila intenzivna pogajanja za vstop v EU. Tudi pod vplivom ničvrednega dinarja, ki smo ga imeli v Jugoslaviji in dolgih čakalnih vrst na mejah, se nam je obetala neverjetno svetla prihodnost, ki si je mnogi niti predstavljati nismo znali. Pred nami je bila Evropa brez mejnih in carinskih kontrol, pred nami je bila Evropa z evrom. Kaj lepšega bi si lahko še zamislili. Tudi zato je med ljudmi vladala neverjetna evforija, tudi sam sem bil del tega dogajanja in miselnosti. Pa se je zgodilo, Slovenija je postala del EU in članica evro skupine. Zdelo se je, da nikoli ne bi moglo biti bolje. Toda danes, dobro desetletje in nekaj, nič ni več tako, kot se je takrat zdelo, da bo. Danes je več ali manj jasno, da je EU pristala na širitev na vzhod bolj ali manj zaradi lastnih ekonomskih razlogov širitve svojih tržišč. Pomembni podsistemi takratnih držav kandidatk za vstop v EU kot so pravosodje in varnost, pa jih niti slučajno niso zanimali. V tem kontekstu naj vas spomnim na poročilo nemškega sodnika Duokoffa, ki je nastalo v času pristopanja Slovenije k EU. Omenjeni sodnik je bil do stanja v našem pravosodju izjemno kritičen. Zapisal je da naši sodniki niso neodvisni ampak da skrbijo le za svoje privilegije. Toda zgodilo se ni nič. Slovenija je postala del EU. Povsem podobna situacija je bila v primeru drugih držav, kot so Poljska, Romunija, Bolgarija, Madžarska in še katera država. Zadnjih nekaj letih sem se v Bruslju udeleževal srečanj predstavnikov EPP (Evropska ljudska stranka), katere članica je tudi SDS. Povsem jasno sem lahko zaznal dva svetova in niti slučajno ene politične asociacije. Predstavniki starih držav članic EU so tako govorili o tem kako razrahljati pravni red EU, da bo v EU lahko prišlo več migrantov. Predstavniki Poljske, Češke, Madžarske, Slovaške, Romunije in Bolgarije pa so govorili o tem, kako ta ista pravila zaostriti, da bi zajezili prihod migrantov v EU. Sam sem se seveda pridružil razmišljanjem slednjih. Lahko tako razdeljena Evropa sploh obstane. Po moje težko. V tem kontekstu je popolnoma jasno, da stari del Evrope s stoletno demokratično tradicijo, nikakor ni sposoben razumeti dogajanja v novih državah članicah EU. V to sem se lahko prepričal v pogovorih s predstavniki Švedske, Danske in Finske, pa tudi Nemčije in še koga o stanju pravosodja v Sloveniji. Za njih je popolnoma jasno. Pravosodje je neodvisna in učinkovito delujoča veja oblasti in pika. Kakorkoli sem jim skušal obrazložiti, da v Sloveniji ni tako, (Patria, Kangler, Novič in še kaj) so me začudeno gledali in odkimavali, da to ni mogoče, saj naj bi bilo vprašanje neodvisnosti sodstva urejeno že v času pristopnih pogajanj k EU. Pa ni bilo. Zadnje čase smo lahko priča obsodbam EU do Poljske in njihovih reform pravosodnega sistema. Za stari del EU je početje Poljske verjetno res nerazumljivo, toda v praksi še kako potrebno za vzpostavitev neodvisne pravosodne oblasti na Poljskem. Podobno se dogaja z Madžarsko. Tudi v tem primeru smo bili priča popolnoma neupravičenim reakcijam EU, ki se nanašajo na stanje človekovih pravic in še česa na Madžarskem. V Sloveniji smo že desetletje priča takemu ali drugačnemu spornemu prevzemanju oblasti s strani takih ali drugačnih levičarskih političnih strank. Te so praviloma uradno naklonjene razmišljanju starega dela EU, a v praksi je to le krinka za obstanek na oblasti. Realnost pa je povsem drugačna. Pravosodni sistem in njegova nikoli izvedena demokratična preobrazba, kar velja tudi za medijsko krajino, omogočata vladavino politične levice in hkrati svoj lasten nedemokratičen obstoj. V tem kontekstu je povsem jasno, da bo tudi Slovenija prej ali slej prišla v konflikt s starim delom EU. Najmanj na točki neodvisnega pravosodja in neodvisnosti medijev. Evropa pa ne bo mogla dolgo več igrati na dve pokvarjeni violini in se sprenevedati, da igra uglašeno glasbo. Zgolj ekonomski interes starega dela EU za širitev na vzhod ne bo dovolj. Stari del EU bo moral prepoznati tudi težave vseh drugih podsistemov vzhodnega dela EU in se posvetiti njihovemu reševanju. Sicer je EU na dobri poti razpada. http://www.vinkogorenak.net

Več

Dr. Vinko Gorenak: Gospod Štefanec – pospravite kovčke, prišla je Šarčeva vlada

Do delovanja Komisije za preprečevanje korupcije – KPK, sem bil tudi kot poslanec Državnega zbora, večinoma kritičen. To še posebej velja za obdobje, ko je KPK vodil Goran Klemenčič, ki je KPK dobesedno izkoriščal za dnevne politične obračune z opozicijo, ki so svoj višek dosegli z znamenitim in sodno padlim poročilom, o premoženjskem stanju vodij političnih strank, zastopanih v takratni sestavi DZ leta 2013, posledica česar je bil tudi padec druge Janševe vlade. Še posebej kritičen sem bil tudi do imenovanja sedanjega predsednika KPK Borisa Štefaneca, ki je bil praktično do imenovanja na ta položaj, član Jankovičeve PS. Ocenil sem, da bo nadaljeval pristransko politično obarvano delo Gorana Klemenčiča. Toda njegovo delo me je s časom prepričalo v nekaj nasprotnega. Štefanec ni izkoriščal KPK za politične obračune, ampak je več ali manj »sekal« po levih in desnih, dokaj enakopravno, kar sem mu v svojih nastopih v DZ, še v vlogi poslanca, tudi jasno povedal, seveda v smislu pohvale njegovemu delu in ga hkrati opozarjal, da ga bo leva politična oblast, tako ali drugače utišala. »Prenovili bomo zakonodajo in zagotovili učinkovitejše delovanje Komisije za preprečevanje korupcije« piše v koalicijskem sporazumu sedanje vlade. Toda kdo temu dokumentu sploh še verjame? Kar šest sedanjih ministrov in ministrski predsednik (Počivalšek, Cerar, Katičeva, Bratuškova, Bandelli, Bertoncelj in celo sam Šarec), naj bi bilo, po poročanju medijev, v postopku pred KPK. Sploh se ne nameravam spuščati v vprašanje, zakaj naj bi kdo bil v postopku, bolj me zanima vprašanje zapisa v koalicijski pogodbi in dejanske usode Borisa Štefaneca in KPK. Da je koalicijski sporazum sedanje vlade mrtva črka na papirju, tako ali tako že vemo.  Ne glede na to pa je jasno, da drugod po Evropi KPK ali podobnih institucij, kot je naša KPK sploh ne poznajo. Zato je pomemben evropski pogled na to vprašanje. V Evropi so poznani štirje modeli služb oziroma organizacijskih načinov boja proti korupciji. Prva skupina držav je tista, kjer imajo posvetovalna telesa, ki pripravljajo politiko države na področju korupcije. Take države so: Andora, Armenija, Ciper, Gruzija, Nemčija (tudi na deželnem nivoju), Slovaška. Druga skupina držav je tista, kjer imajo posebne službe za koordinacijo aktivnosti na področju korupcije, sodijo pa v okvir pravosodnega ali notranjega ministrstva, take države so: Avstrija, Belgija, Estonija, Islandija, Italija, Norveška, Romunija, Švica, Združeno kraljestvo. Tretja skupina držav je tista, kjer sploh nimajo ne takih ne drugačnih služb, ki bi se posebej ukvarjale s korupcijo, taki državi sta: Danska in Švedska. Prav zanimivo, Švedska sodi med države z daleč najmanj korupcije. Četrta skupina držav pa je tista, kjer imajo podobno samostojne organe, kot je naša KPK, take države so: Albanija, Hrvaška, Latvija, Makedonija in seveda Slovenija. Toda ne s takimi pooblastili, kot jih ima naša KPK. Hkrati pa te države sodijo med tiste, kjer naj bi bilo veliko ali celo največ korupcije. Že preprosta kmečka logika nam torej pove, da je tu nekaj hudo narobe. Tiste države, ki sploh nimajo KPK ali česar podobnega (Danska, Švedska) imajo najmanj korupcije, tiste ki pa neodvisne KPK imajo, pa sodijo med s korupcijo bolj obremenjene države. Pa se vrnimo k ničvrednemu papirju imenovanemu koalicijski sporazum sedanje vlade. Naj ponovim:  »Prenovili bomo zakonodajo in zagotovili učinkovitejše delovanje Komisije za preprečevanje korupcije«, so zapisali. Se vam ob podatku, da je v postopku pred KPK kar šest ministrov in ministrski predsednik Šarec, zdi to verjetno. Meni se ne zdi. To bi po kmečki logiki izgledalo tako, kot da se kmet spravi na najvišjo vejo drevesa, ki jo začne žagati sam. Ja uganili ste, to bi naredil le kmet, ki bi delal samomor. Ker pa v »samomor« Šarčeve vlade še ne verjamem, mi je popolnoma jasno, da zakonodaje s področja KPK pač ne bodo prenovili, kot so zapisali v koalicijskem sporazumu. No ja, tudi to se lahko zgodi. Toda tako »prenovljen« zakon, bo imel prehodno in končno določbo, v kateri bo pisalo, »da se v roku meseca dni imenuje novo vodstvo KPK, v skladu z določili spremenjenega zakona«. To je preizkušena metoda, s katero se na »zakonit« način vladajoči znebijo nekoga, ki jim ni po godu. http://www.vinkogorenak.net/

Več

Dr. Milan Zver: Trinajstega trinajsto. Samo še petek je manjkal.

Iz te moke ne bo kruha. Poporodni vladni krči so hudi. Luka Mesec je že prvi teden dal jasno vedeti, da je nova vlada invalidna in jo kot tako drži v šahu. Pravzaprav je Levica postala najmočnejša stranka koalicije, čeprav ne želi biti v vladi in prevzeti kakšne konkretne odgovornosti. Stvari so jasne, škoda besed. Saj ni samo Mesec problem te vlade, ki ne nosi avreole zmagovalke volitev, niti se ni organsko oblikovala, recimo na podlagi jasnega in predvidljivega razvojnega koncepta. Na mizo so izstavili svoje »predračune«, koliko kdo kani porabiti davkoplačevalskega denarja zase. Javnofinančna ocena kaže, da bo ta koalicija velikanski strošek! To je porabniška, ne razvojna vlada! To seveda ni nobeno presenečenje. Glede na stanje duha in demokracije v Sloveniji je bilo od razglasitve volilnih rezultatov jasno, da bodo na tranzicijski levici naredili vse, da dobijo vlado, pa naj stane kar hoče. To, da jim primanjkuje dobrega  kadra, idej, znanja, izkušenj, legitimnosti (vlado sestavljajo stranke, ki so utrpele hud poraz na volitvah) itd., to sploh ni važno. Glavno je, da jih druži edinstven, »sveti« cilj – da ne zavlada spet Janez Janša! Globoka država, kot sedaj staro nomenklaturo poimenujejo, mu noče omogočiti še ene uspešne in na zahodu spoštovane vlade. Si lahko zamislite, kako bi pod Janševo vlado stare sile razpolagale z javnimi naročili, mediji, z gospodarstvom, bančništvom, zdravstvom, kako bi še krepili tako ali tako že vazalne odnose z Rusijo, Iranom, Turčijo? Odgovor bi bil, da precej težje; zagotovo pa bi bil Janša velika ovira za njihove »rabote«. Skratka, režiserji so spet z »odliko« opravili umazan posel in zlorabili demokracijo za svoje klientelistične interese. Le akterji oziroma izvajalci so nekako še začetniško nerodni. Za zadnja leta lahko z gotovostjo trdimo, da imamo pri nas podpovprečne politike, ki prevzemajo nadpovprečno odgovorne in zahtevne naloge. V politiko vse težje vstopajo predani, pošteni in sposobni ljudje. Tudi sicer nimamo veliko svetlikajočih se zvezd na slovenskem političnem nebu. V prejšnjem stoletju smo jih imeli kar nekaj, ki so s svojo karizmo in sposobnostjo pritegnili ljudi, da so jim sledili. V politiki so videli več kot le rutinsko izvajanje nalog. Pri nas je lahko poslanec, minister ali državni sekretar vsakdo, ki ima, kot se v žargonu reče, »pet minut časa!« Pred stoletjem je znameniti sociolog Max Weber zapisal, da je politika postala profesija, da mora imeti dober politik specifična znanja, izkušnje in veščine. Kje jih dandanes sploh lahko dobi? Če ni študiral ustrezne usmeritve, bi moral imeti na voljo neformalne oblike usposabljanja. V demokratični politiki to zagotavljajo resne politične stranke. To v zahodnem svetu v njihovem imenu počno razne fundacije (inštituti, centri). V Nemčiji se težko zgodi, da bi nekdo tik pred volitvami poklical, recimo učiteljico ali trgovca in jima ponudil kandidaturo ter morebitno poslansko mesto. To je mogoče le v okoljih, kjer demokracijo permanentno ubijajo. Pri nas pa mediji povzemajo ekstremne ideje o “neučinkoviti strankokraciji”, politika pa si tudi sama spodkopava svoje temelje s tem, ko redno zmanjšuje sredstva za svojo dejavnost. Da ne govorimo o zakonu o financiranju strankarskih fundacij, ki nikakor ne najde ustrezne podpore v parlamentu. Zato imamo pri nas vedno nove stranke, nove obraze v stilu Beppe Grilo, na vrh zlahka pridejo ljudje, ki jih tja postavljajo oglaševalci v dominantnih medijih in t.i. nevidna politika. Vpeljali so (ne)sistem, ki onemogoča, da bi dobili nekaj stabilnih strank in močnih politikov, ki bi bili sposobni voditi državo in jo predstavljati v tujini. Eden izmed evropskih voditeljev je pred dnevi izjavil, da je to, da slovenska demokracija ne zmore toliko notranje moči in kulture, da bi vlado oblikoval prepričljiv zmagovalec volitev, popolnoma nenormalno. Za človeka, vajenega zahodnih manir, je to res nenormalno. Pri nas pa anomalije postajajo standard: lahko te zaprejo brez dokazov, operejo milijardo dolarjev, osiromašijo bančni sistem, privatizirajo obveščevalno službo, v tujino preženejo 50.000 podjetnih ljudi in sprejmejo 60.000 migrantov, ikona postaja Venezuela namesto Švice...  Globoka država si resno delujoče, t.i. parlamentarne, avtonomne in stabilne vlade ne želi. Toda ker gre pri tej vladi v prvi vrsti za interes in denar, lahko pričakujemo, da se bodo ob prvi resnejši krizi pojavili konflikti, ki jo bodo odnesli tja, kamor spada. Vlada, sestavljena iz »luzerjev« in ne zmagovalcev, ne more preživeti niti konfliktov nižjih intenzivnosti.  Res je nekaj magičnega na tej številki – trinajst! http://www.milanzver.eu

Več

Mag. Ivan Simič: Zadnji korak

Stara vlada je odšla in prišla je nova. Prišli so novi ministri, ki so zamenjali stare, in stari ministri, ki so zamenjali sami sebe ter se prestavili na nova ministrstva. Obljubljajo nam boljše čase. Ne vem, kaj je lahko bolje z istimi politiki, toda pustimo se presenetiti. Srčno upam, da bo reorganizirana stara vlada delala bolje, kot je to počela stara vlada. Razlika med njima je le v tem, da je prejšnjo vlado sestavil zmagovalec, to vlado pa poraženec oziroma poraženci. Pravijo, da je to danes moderno. Torej, če prav razumem, danes imamo volitve zaradi tega, da ugotovimo, kdo bo volitve izgubil, da potem vemo, kdo bo sestavil novo vlado. Kljub vsemu naše življenje teče naprej in vsi smo zdaj v pričakovanju prvih ukrepov nove vlade, ki je že pred dokončnim oblikovanjem razburkala gospodarstvo s svojimi davčnimi zapisi v koalicijski pogodbi. Nekateri so šli celo tako daleč, da so podjetnikom, ki so povzdignili glas zoper višje davke, zagrozili z nacionalizacijo. Ne vem, ali je ta možna v letu 2018 ali 2019, vem pa, da so še sveži spomini na nacionalizacijo iz leta 1945, ko so umrli mnogi nedolžni, in to samo zato, ker so nekaj imeli. Kaj naj torej storijo tisti, ki nekaj imajo? Ali naj vse prodajo in zapustijo to državo, kjer se napoveduje nova nacionalizacija? Ali naj storijo zadnji korak pred očuvanjem svojega premoženja in življenja ter z ladjo ali letalom ponovno odidejo čez ocean? Ko si starejši, žal prepozno ugotoviš, da je to državo res treba neizmerno ljubiti in v tej ljubezni tudi umreti, da bodo tisti, ki nam grozijo, v državnem zboru imeli odlično poceni malico in pijačo, poceni stanovanja, visoke plače, neobdavčen dodatek, ki so si ga sami določili in veliko ovc, ki jih vsaka štiri leta izvolijo. Zdaj, ko gremo proti koncu življenja, nam misli begajo v otroška leta. Ko smo bili majhni, so nam govorili: ena žlička za očija, ena žlička za mamico, ena žlička za babico in ena žlička za dedija. Potem smo odrasli in ko smo bili na višku svojih sposobnosti, smo poslušali naše vrle politike: davek za plače uradnikov, davek za plače poslancev, davek za plače ministrov. Potem smo omagali, ostareli in zboleli, tudi zaradi naših politikov, in zdaj poslušamo: en korak za prostato[1], en korak za debelo črevo, en korak za srce, en korak za ožilje, saj kaj več niti ne moremo in srčno upamo, da ne pride zadnji korak. Zato nikoli ne bom razumel, zakaj je treba davčne predpise spreminjati na slabše. Namesto da v Slovenijo privabimo tuje podjetnike in vlagatelje, odganjamo še tiste, ki so tukaj in to z grožnjo nacionalizacije. Poleg vsega tega največjo nevarnost nenehnemu zvišanju davkov in nenehnim kaznim, ki jih dobivajo davčni zavezanci, vidim v razbohoteni državni upravi, ki ima vedno več zaposlenih, saj to zahtevajo vedno bolj pikolovski predpisi. V svoji banalnosti državni uradniki gredo celo tako daleč, da ne verjamejo niti iskrenim odgovorom svojih državljanov. Zadnjič se je na Gorenjskem zgodil primer, ko je samostojna podjetnica zjutraj prišla v službo in je ugotovila, da je doma pozabila denarnico. Da se ne bi peljala domov, je iz blagajne vzela pet evrov za kavico in pijačo. Toda imela je smolo. Tekom dneva sta prišli dve finančni inšpektorici, ki sta v blagajni ugotovili primanjkljaj v znesku pet evrov. Podjetnica jima je priznala, kaj je storila, toda onidve sta ji izrekli mandatno kazen osemsto evrov. Osemsto evrov, ker ni šla domov po denarnico. Takšnih in podobnih banalnosti je na terenu veliko. Te dni mi je eden od gostincev povedal, da vsako leto v povprečju plača za deset tisoč evrov raznih mandatnih kazni, saj si inšpektorji nenehno izmenjujejo kljuko njegovega lokala. Zato razmišlja, da bi enostavno prenehal z opravljanjem dejavnosti. Očitno vedno bolj postajamo država nenehnega nadzora državljanov in podjetnikov, ki nenehno odgovarjajo in plačujejo kazni, politiki pa so zaščiteni. Vsake štiri leta začnejo novo zgodbo in ne odgovarjajo za prejšnje napake. Nihče ne odgovarja za izgubljene milijarde, nihče ne odgovarja za ustavno sporne zakone in nihče ne odgovarja za nezakonite odločbe in sodbe. Vse to plačajo naivni državljani, ki jim politika vrže kost o premožnih Slovencih, ki da jih izkoriščajo, čeprav je moj občutek, da nas najbolj izkorišča država in politiki, ki jo vodijo. Zaradi takšnega početja nekateri naredijo tudi zadnji korak. Mag. Ivan Simič http://revijadenar.si/

Več

Voda okoli Mariborskega vodovoda postaja vse bolj kalna III. del

Vse kaže, da so informacije mojih virov, na katerih sem zgradil sobotni članek Mariborski vodovod, familiarni biznis Danila Burnača, po svoje dosegle namen. Po eni strani telefonski klici, sms sporočila in objave na socialnih omrežjih, v katerih sporočila, da je vsebina zadela bistvo dogajanj v Mariborskem vodovodu. Po drugi strani pa se kar vrstijo preteča elektronska sporočila podjetnika Bojana Brusa, enega od akterjev familiarnega biznisa v Mariborskem vodovodu.  V članku sem zapisal informacije, preverjene in potrjene iz več virov, da so se javni razpisi v Mariborskem vodovodu tako frizirali, da je posel dobil njegov s.p. V primeru, ko pa je bila njegova ponudba vseeno previsoka, so razpis enostavno razveljavili. No in ta gospod Bojan Brus od mene zahteva, da mu izdam vire, pa tudi pisna dokazila o tem, kar sem zapisal. Seveda bom vire varoval in jih niti slučajno ne bom razkril. Še več, ko sem jim, "mojim virom" namreč, omenil grožnje, ki prihajajo od gospoda Brusa, so mi zagotovili, da pa bodo z veseljem pričali, tudi na sodišču, če bo treba. Ta zapis nastaja nekaj trenutkov po tem, ko sem dobil elektronsko sporočilo, v katerem mi gospod Bojan Brus sporoča, da je njegovega potrplenja konec in da me predaja organom pregona. Njegovi zadnji dve sporočili objavljam v celoti, nelektrorirano. 18. september 2018 Cenjeni gospod avtor nepreverjenih člankov, včeraj sem vam kot omadeževana in prizadeta stranka sporočil,da želim  "corpus delicti", torej potrjena plačila mojih provizij na mizo, saj bom  šele takrat štel vas kot zapriseženega novinarja, kateri ne piše samo haloefektov, katere je pobral na ulici. Danes se vam izteka polovico roka, katerega sem vam postavil pred  prijavo o omalovaževanju mene osebno in mene kot podjetnika, kateremu  ste s svojimi nepreverjenimi prispevki prinesli in mislim, da celo  prizadejali ekonomsko nepopravljivo škodo. Ali bodo vaši kričači dali na plano ali pa boste za vse odgovarjali vi  in vaš časnik; odločitev do jutri prepuščam vam, s prisrčnimi pozdravi, Bojan Brus 19. september 2018 OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO. Cenjeni naslovnik,rok za preklic lažnih, omalovažujočih neresnic je potekel; odločil sem  se, da zadevo predam organom pregona, saj ste mi z lažnimi trditvami  povzročili škodo kot državljanu in predvsem podjetniku, saj ste označili  za podkupljivega, kar pa boste morali dokazati ali pa preklicati vaše  izjave oziroma izjave vaših podanikov, kateri vam polnijo pero in glavo  z lažnimi informacijami. V nadaljevanju si lahko preberete sklepe Vrhovnega sodišča Republike  Slovenije, kjer boste zaznali, da vaše početje ni zaščiteno s pravom poročanja in dovoljeno z vsemi novinarskimi etikami in kodeksi, temveč,  da ste tudi odgovorno za lažna poročanja, brez konkretnih dokazov in  dejstev. Objava žaljivih neresničnih trditev ni varovana s svobodo izražanja. Novinar je tako po kodeksu novinarske etike kot po standardih svobode  izražanja, oblikovanih v presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča  za človekove pravice, zavezan sporočanju v dobri veri in na podlagi  ugotovljenih dejstev. Danes bom predal predlog kazenske ovadbe zoper vas, saj ste kljub možnostim preklica vztrajali na lažeh. Lep pozdrav, Bojan Brus. http://vfokusu.com/post/420973/mariborski-vodovod-familiarni-biznis-danila-burnaca http://vfokusu.com/post/421212/mariborski-vodovod-familiarni-biznis-danila-burnaca-ii

Več

Franc Kangler še ni napovedal kandidature za župana Maribora, pa mu ankete že napovedujejo zmago

Spletni portal Nova24tv.si je postregel s podatki javnomnenjske ankete, ki jih je med Mariborčani opravila javnomnenjska agencija Parsifal. Presenetljivo je, da je med anketiranimi Mariborčani največji odstotek izrekel podporo nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, ki pa za razliko od aktualnega župana Andreja Fištravca še ni napovedal boj za županski stolček v drugem največjem slovenskem mestu na jesenskih lokalnih volitvah. Francu Kanglerju je Parsifal izmeril kar 25,8-odstotno podporo, daleč za njim mu sledita kandidatka Šarčeve LMŠ Lidija Divjak Mirnik z 9,1 odstotka glasov in aktualni župan Andrej Fištravec, ki v anketi pristal šele na tretjem mestu s 6,9 odstotka glasov. Med političnimi strankami na volitvah v mariborski mestni svet bi največ glasov dobila stranka SDS (22 odstotkov), sledita stranki LMŠ (12,3 odstotka) in SD (9,6 odstotka). Večina, 46,3 odstotka (ocena 5), se zagotovo bo udeležila jesenskih lokalnih volitev. Volitev se zagotovo ne bo udeležilo 15,4 odstotka anketirancev (ocena 1). Tistih, ki še ne vedo, ali se bodo volitev udeležili, je 1,6 odstotka. Agencija Parsifal je anketo izvajala med 11. in 15. septembrom, vanjo pa je bilo vključenih 707 anketirancev. Ta je pokazala, da se bo lokalnih volitev zagotovo udeležilo 46,3 odstotka Mariborčanov. Glede na javnomnenjsko anketo so ljudje naveličani dveh mandatov vstajniškega župana Andreja Fištravca in bi raje na tem mestu ponovno videli Franca Kanglerja, ki je med vsemi anketiranci prejel najvišjo podporo (25,8 odstotka), sledita mu Lidija Divjak Mirnik (9,1 odstotka) in aktualni župan Maribora Andrej Fištravec (6,9 odstotka). Neopredeljenih je 43,6 odstotka. Med tistimi, ki bodo zagotovo šli na volitve, ima najvišjo podporo (28,8 odstotka) Franc Kangler, sledita mu Lidija Divjak Mirnik (12,2 odstotka) in Zdravko Luketič (6,5 odstotka). Neopredeljenih je 34,5 odstotka. Francu Kanglerju so še bolj naklonjeni opredeljeni volivci – v tej kategoriji bi mu le za las ušla zmaga že v prvem krogu, dobil bi namreč 47,6 odstotkov glasov. S 16,8 odstotka sledi Lidija Divjak Mirnik, Andrej Fištravec pa z 12,6 odstotka. Med tistimi, ki bodo zagotovo šli na volitve in so opredeljeni, bi Franc Kangler dobil 45,3 odstotka, Lidija Divjak Mirnik 19,1 odstotka in Zdravko Luketič 10,2 odstotka glasov, poroča Nova24tv.si. B.C.

Več

Krščanski forum SDS: Ajažev stolp naj bo zaznamovan z znamenjem križa

25.09.2018

preberi več

Pred sobotnim volilnim kongresom SLS v Novem Mestu

24.09.2018

preberi več

Demanti PU Maribor na naše pisanje o Mariborskem vodovodu, kot familiarnem biznisu Danila Burnača - IV. del

24.09.2018

preberi več

2. Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti

24.09.2018

preberi več

Franc Bogovič: EU ima veliko dobrih projektov, ki spodbujajo sodelovanje in povezovanje ter razvoj

24.09.2018

preberi več

Prof. dr. Zmago Turk in mag. Tomaž Klojčnik: integrativna medicina, medicina prihodnosti

Integrativna medicina združuje komplementarno in šolsko medicino. Je v tej praksi, pri kateri lahko zdravnik in zdravilec neposredno sodelujeta ali pa sta celo zastopana v eni osebi, prihodnost zdravstva?Integrativna medicina pomeni sodelovanje šolske oziroma ortodoksne medicine in komplementarne medicine, ki ji pogosto pravimo tudi alternativna medicina. Gre za združevanje terapij, znanj in spoznanj, ki se pogosto razlikujejo ali si celo nasprotujejo, nasprotja pa nemalokrat temeljijo na ideološkem razlikovanju med Zahodom in Vzhodom.  V Združenju integrativne medicine, ki je začelo delovati novembra lani, na prvem slovenskem kongresu integrativne medicine, so prepričani, da je integrativna medicina medicina prihodnosti. Cilji združenja so pridobiti državne kompetence za verifikacijo posameznih dejavnosti komplementarne medicine, vzpostaviti strokoven nadzor nad tem področjem in oblikovati sistem podeljevanja zdravilskih licenc. Njihov namen je torej nadzirano in preverjeno uvajati prakse komplementarne medicine v slovenski zdravstveni sistem. O Integrativni medicini, o mednarodnem kongresu integrativne medicine, o dodiplomskem, migistrskem in doktorskem študiju integrativne medicine v oddaji Sreda v sredo s prof.dr. Zmagom Turkom in mag. Tomažem Klojčnikom iz AME - ESM Maribor.

Več

Dr. Millan Zver: Viktor Orban je imel pred 3. leti edini pravi pristop pri reševanju migrantske krize

Tokratna oddaja Evropski utrip, ki sicer nastaja potom skyp povezave na relaciji Slovenija - Strasbourg, ko se v slednjem odvija plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, je nastala kar na domačih tleh. Sogovornik evropski poslanec in vodja slovenske delegacije pri EPP dr.Milan Zver, vsebina pa: - večinska podpora EU poslancev EPP o poročilu o domnevnih kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem, s čimer se je sprožil postopek za uveljavitev mehanizma7. člena EU pogodbe. Slovenski poslanci Zver, Tomc in Šulin so glasovali proti. - podpora direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ker je dovolj dobra za nadaljnje usklajevanje med poslanci, Evropsko komisijo in Svetom EU. Zaščititi moramo avtorje, pri tem pa običajni uporabniki spleta ne smejo čutiti posledic, je med drugim dejal Zver. - O zavajanju slovenske  tiskovne agencije STA, ko je poročala o objavi mnenja pravne službe EU, ki potrjuje slovenska stališča glede arbitraže, da naj bi slovenska EU poslanca dr. Milan Zver in Romana Tomc stopila v bran šefu komisije Jean-Claudu Junckerju. Dr. Milan Zver pravi, da če " dokument pravne službe obstaja in če držijo očitki, da ga Evropska komisija ni upoštevala, potem to ni vprašanje politične družine EPP, ampak mora nanj odgovoriti komisija in slovenska komisarka Violeta Bulc, ki je del te komisije." VIDEO EVROPSKI UTRIP

Več

Ekskluzivno: Roman Leljak o šokantnih odkritjih, ki razbijajo mit o taborišču Jasenovac

Raziskovalca novejše zgodovine in publicista Romana Leljaka smo pred kamere povabili le dan za tem, ko je  v Zagrebu na zaprti projekciji strokovni javnosti in novinarjem zavrtel svoj novi dokumentarni film Mit o Jasenovcu. Hrvaški širši javnosti bo film predstavljen konec meseca septembra, že danes pa lahko rečemo, da razbija mit o tem, da je bilo taborišče Jasenovac kraj množičnih likvidacij. Zaradi domnevnih milijon, nato 700 tisoč domnevnoih žrtev v Jasenovcu, so komunistične oblasti ves čas stigmatizirale Hrvate kot genocidne. Dokumentarni film in knjiga, ki jo pripravlja Roman Leljak, ta komunistični mit razgaljata in razbijata. To dokazuje več kot 30 tisoč dokumentov, ki jih je odkril Roman Leljak v Vojnem arhivu v Beogradu, arhivu Židovskega zgodovinskega muzeja v Beogradu, v Muzeju žrtev genocida v Beogradu, v arhivih v Skopju, Novem Sadu in drugih arhivih v Srbiji in na Hrvaškem. Taborišče Jasenovac je bilo delovno taborišče,  v štirih letih vojne je v delovnem taborišču bilo vsega skupaj 18.600 ujetnikov, od tega jih je umrlo oziroma so jih likvidirali 1360, pravijo dokumenti, najdeni v Vojnem arhivu v Beogradu. 

Več

Marjan Podobnik: Ideje levičarske oblastne strukture lahko sprožijo državljansko vojno

V uvodu oddaje Sreda v sredo sva se s sogovornikom Marjanom Podobnikom, nekdanjim podpredsednikom vlade v času Janeza Drnovška in nekdanjim predsednikom SLS, ki se je znova aktivno vključil v delovanje stranke, najprej dotaknila aktualnih političnih razmer v Sloveniji. Afera Šiško je po njegovem mnenju le poskus, kako fokus pozornosti državljanov preusmeriti iz bolj usodnih dogajanj v Državnem zboru, v katerem te dni potekajo zaslišanja potencialnih kandidatov in kandidatk za ministrska mesta v vladi Marjana Šarca. "Dejstvo je, da tisto, kar lahko v tem trenutku skrbi Slovenijo, se dogaja v parlamentu. V tej koalicijski pogodbi, v novi ekipi ljudi, skupin, strank, ki nekatere sploh ne zgledajo kot stare stranke relativno neuspešne vlade, izpade kot da so se odrekle svojim temeljnim pogledom in s tem postale soizvajalci nekaterih, že davno preživetih in propadlih idej, ki jih zastopa del radikalne Levice. Mislim, da je vsakršno podcenjevanje tega stanja,ko nek visok funkcionar Levice preko družbenih omrežij poziva dobesedno k nacionalizaciji premoženja, ko odločanje gospodarstvenikov o ustvarjenem dobičku ocenjuje kot utajo davkov, to ni za podcenjevati! Povedal bom zelo neposredno: taka struktura lahko pripelje Slovenijo dobesedno v državljansko vojno!" Spomin na dogajanja pred, med in po drugi svetovni vojni so po besedah Marjana Podobnika je še vedno živ. "Skupina nekaj deset revolucionarjev si je zamislila, da bodo okupacijo Slovenije izrabili za prevzem oblasti! Ob molčeči večini,ki bi lahko takrat še spremenila tok zgodovinskega dogajanja, jim je v času 2. SV  uspelo vsiliti svoj revolucionarni koncept. Najprej s pobojem nekaj sto uglednih kmetov, obrtnikov, duhovnikov in intelektualcev, nadaljevalo preko zlorabe partizanskega gibanja, v katerega je velika večina Slovencev vstopila zaradi želje po osvoboditvi izpod okupacije, po drugi svetovni vojni pa zaplenilo premoženje, izvensodno pobilo nekaj deset tisoč ljudi in zmetalo v jame. Kot danes se je tudi takrat začelo, zato znova, ne podcenjujmo tega!" Vabim k ogledu oddaje, v kateri bo Marjan Podobnik ekskluzivno razkril, kdo je najverjetnejši kandidat za predsednika SLS na septembrskem kongresu stranke. Imena za vse odgovorne funkcije bodo znana do 10. septembra.

Več

Patricija Simonič: Opus Ona rezultat občudovanja ženskega lika

Umetnica Patricija Simonič na življenje in umetnost gleda predvsem iz duhovnih vzgibov. Deluje kot slikarka in kiparka, sicer po  profesiji magistrica ekonomije, ki se uveljavlja kot svojevrstna raziskovalka na področju postmodernega trženja. Sama meni, da s svojimi umetniškimi deli oddaja dušo. Gre za vidnejšo predstavnico tradicionalne figuralike in umetniških praks, ki jo likovna kritičarka Ana Marija Stibilj Šajn uvršča v sam realizem, z renesančnimi elementi. Slikarko zaznamujejo njena z intenzivno kompozicijo, monokromno barvno paleto in globokim duhovnim podtonom nabita platna, ki najgloblje razkrivajo slikarkino likovno veščino in intimo. Dejavna slikarka je v preteklem letu izdala  tudi knjigo o trženju umetnosti, z naslovom Trženje duše. Simoničeva je poznana širši slovenski javnosti kot vizualna umetnica na področju likovne umetnosti - slikarstva in kiparstva in si je pridobila mednarodno veljavo, ko je v letu 2013 oblikovala poznano slovensko skulpturo Dečka miru, simbol miru, ki ga je leto pozneje prejel papež Frančišek v Vatikanu, simbolično, z željo naj njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje za mir na svetu. Omenjena keramična skulptura Dečka miru se nahaja v Vatikanskem muzeju. Patricija Simonič je tudi avtorica več sakralnih del. Med njena zadnja dela štejemo še obširnejši sakralni cikel del Nadangelov, slovito Zadnjo večerjo, več portretov Marije in Jezusa.  Na področju slovenske likovne umetnosti veljate za umetnico upodobitev ženskih figur. Zakaj opus del Ona? Mislim, da vsak slikar nosi določeno specifiko motiva v sebi, to je tisti motiv s katerim reprezentativno izrazi globino svojih misli in čutenj. Motiv ženskega akta ali figure pa zagotovo v umetnosti, slikarstvu predstavlja poglobljen izziv, saj je na to tematiko v zgodovini bilo največ narejenega, raziskanega, seveda v smislu umetnosti in nekako ponuja izhodišče za nadaljnji osebni razvoj in tudi razvoj slikarstva na družbeni ravni. Motiv najdem v sebi v svojih razmišljanjih v odnosu do tradicionalnih zgodovinskih arhetipov ženske figure. Vaš slikarski opus z naslovom Ona nosi prav posebno sporočilnost. Kaj je še v ozadju tega opusa ustvarjanja? Opus slik Ona nastaja kot rezultat mojega občudovanja ženskega lika, ki je prizor pretekle realnosti z vizijo o prihodnosti. Popelje nas v svet skrivnostnih ženskih figur, kjer ohranjam smelo potezo v monokromnosti, dodajam pa jim navidezno elegantno lahkotnost, ki je obenem obtežena z mračnimi skrivnostmi. Podobe žensk iz opusa del Ona razkrivajo spoznanja, ki jih prinese življenje, spoznanja sebe, svojih misli in čutenj v odnosu do božanstva samega lika. V mojih delih prevladuje kot modra tudi rjava barva v monokromni tehniki, skladni s simboliko. Modra barva je najgloblja, nesnovna in najčistejša  ter vodi v duhovna občutja. Z rjavimi odtenki ponazarjam zemeljsko plat ženskega lika. Potem pa je tukaj še vaš cikel Križev pot, ki je sestavljen iz 14 slik povzetih po svetopisemski vsebini. Tukaj ste se dotaknili sakralnega slikarstva. Kako to, da ste se odločili za tovrstno tematiko? Križev pot za grajsko kapelo v Pernovem je nastal pred nekaj leti, zame zagotovo izjemno lep projekt, še posebej zaradi sakralne tematike, ki mi je kot umetnici še posebej pri srcu, sploh zaradi mojega sloga slikanja, ki je konsistenten z arhetipnim načinom. Slikarska dela Križevega pota so nastala po naročilu, za grajsko kapelo v kraju Pernovo pri Žalcu. Cikel del Križevega pota je sestavljen iz 14 slik – postaj pasijona, to je zagotovo tematika, ki je najbolj poznana v sakralnem slikarstvu. Upodobitev križevega pota nas preko podobe same povabi v razmišljanje in zavedanje, da Kristusov pasijon ni le pot trpljenja, temveč pot odrešenja. Sakralna umetnost nagovarja v razmišljanje, to je tudi namen upodabljanja slednje. Naloga sakralne umetnosti je pokazati na odrešenjsko ustvarjalno razmerje med človekom in Bogom.                                    Moram omeniti tudi, da ste avtorica znane slovenske skulpture - Dečka miru. Nam zaupate zgodbo je povezano s to skulpturo? Skulptura Dečka miru je nastala v sodelovanju z Mednarodno mirovniško fundacijo Beli golob kot simbol slovenstva, ki temelji na ideologiji o miru, prijateljstvu in povezovanju. Pred dvema letoma jo je Gianni Rijavec izročil papežu Frančišku v Vatikanu z željo naj njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje za mir na svetu. Pozneje je bila postavljena tudi bronasta skulptura Dečka miru z namenom sprave slovenskega naroda ter med narodi in stoji ob vhodu v spominski park NOB na Trnovem pri Gorici. Deček miru je prinašalec Ognja miru in ljubezni, ter kot tak pripoveduje o vrednotah slovenstva. Njegova pojavnost s pripadajočim osrednjim simbolom miru - golobom na prsnem delu, simbolizira pripadnost ideologiji o miru, o temeljnih načelih družbene odgovornosti, povezovanju in složnosti. Zasnovan je v izhodišču Prešernove mirovniške misli: ''Ne vrag, le sosed naj bo mejak.'' Podoba skulpture Dečka miru je ujemajoča se s podobo samega pesnika, pokončna drža in veder obraz obdan z daljšimi valovitimi lasmi. Oblečen v prevelika oblačila simbolično opozarja na veličino pomena miru in sloge med narodi. V rokah drži laternico z Ognjem miru in ljubezni, ki ju želi ponesti v svet. Iz pogovora z vami vidim, da ste umetnosti predani. Kaj vas pa definira? Ste v prvi vrsti umetnica ali ekonomistka? Povejte mi kako gresta ti dve področji z roko v roki? Umetnost, je zame stvar svobode, nebrzdanosti, trenutne inspiracije in domišljije, medtem, ko s svojo formalno izobrazbo odražam tisti drugi jaz, ki je predvsem racionalen in  eksakten. V življenju je vedno pomembno povezati svoje interese in tako preseči meje določenega. S slikarstvom se ukvarjam že vedno, to preprosto sem, študij ekonomije – marketinga je bil moja poznejša odločitev. Doktorski študij je moj že tretji podiplomski študij v sklopu katerih sem večino individualnih raziskovalnih del namenila trgu umetnosti. Marketing je precej izključen iz kulturne sfere in nekako velja, da gre za nezdružljivi vedi, še posebej v stroki vizualne umetnosti. Sama menim, da bi morale kulturne institucije videti v marketingu niz orodij in priložnosti kako umetnost približati uporabnikom. S tega področja sem v lanskem letu tudi izdala knjigo, z naslovom Trženje duše. V svoji knjigi ste se osredotočili predvsem trženje slikarske umetnosti. Je to posledica tega, da slikate tudi sami? Kakšen je slovenski umetnostni trg? Izhodišče knjige je v slikarstvu, seveda prvenstveno izhajam iz sebe in svojih slikarskih interesov, je pa res, da sem se z omenjeno tematiko ukvarjala že tekom svojega magistrskega študija in potem tudi magistrirala s področja trženja slikarstva, s poudarkom na zaznavanju vrednosti za uporabnika. V Sloveniji sploh težko govorimo o umetnostnem trgu, kaj šele o zrelosti trga kot je to v razvitih kapitalističnih državah. Pri nas nekako velja, da tržno pozicioniranje umetnika in njegovih del vodi v komercializacijo in banalizacijo umetnosti. Kljub dejstvu, da so vsa umetniška dela skozi zgodovino - pomembna za človeštvo bila narejena po naročilu, se pravi za trg in ne sama sebi namen. Današnja slovenska praksa v trženju umetnosti je povsem nasprotna. V ospredje prihajajo alternativni umetniki dekadentnega dometa, običajno politično privilegirani, ki s svojo pojavnostjo in delom skušajo vplivati na porast multikulturalizma in razvrednotenje tradicionalnih umetniških praks ter širše - kulture. Tako trg praktično nima možnosti razvoja, ker se na njem ne pojavljajo igralci. Ali pa jih vsaj ni dovolj. Umetniška kritika: Patricija Simonič je umetnica, ki ustvarja obsežen slikarski opus z naslovom Ona, v katerem razkriva reminiscence in hkrati intimen odnos do tradicionalnih zgodovinskih arhetipov ženske figure. Njeno podobo obnavlja na prefinjen, minuciozen način, s premišljeno pozicioniranimi in finimi potezami čopiča. Prepoznavni formi, ki predstavlja poklon klasični lepoti, pa daje tudi kanček misterioznosti. Motivni izbranki zaupa svoja razmišljanja, svoje poglede, čutenja in osebno sporočilnost. Z obraznimi potezami, ki so natančno izslikane in jasne, odpira pogled v globino ženskih likov. Pri upodobitvah sta fascinantni tako oblikovna kot barvna dovršenost, še posebej pa preseneča izjemna plastičnost. Ustvarjalna prizadevanja za dosego lepotnega ideala avtorica bogati s svojstvenim barvnim občutjem. To temelji na monokromni, omejeni barvni paleti, na modrih ali pa rjavih barvah. Modro avtorica povezuje z neskončnostjo, hrepenenjem in božanskostjo. Modra barva je najgloblja, nesnovna in najčistejša  ter vodi v duhovna občutja. Z rjavimi odtenki ponazarja zemeljsko plat ženske. Tako One skozi barvno ovrednotenje živijo med zemljo in nebom, v vlogah žensk, mater in žena, pa tudi Marije, Božje matere. So realna in hkrati simbolna figura, ki predstavlja harmonično celoto, zajeto v likovnem in vsebinskem bistvu, v specifiki  in popolnosti. One Patricije Simonič so obdarjene z nežno in čutno senzibilnostjo. Avtorica jim daje močno slikarsko identiteto, s katero si prizadeva doseči popolno istovetnost ideje in podobe. Ana Marija Stibilj Šajn

Več

Peter Vrisk: Ni kmetijstva brez zadružništva in ni zadružništva brez kmetijstva

S predsednikom Zadružne zveze Slovenije Petrom Vriskom sva govorila o stanju zadrug in zadružništva na Slovenskem, o bodoči EU finančni perspektivi, v kateri bo slovensko kmetijstvo prikrajšano za kar nekaj debelih milijonov evrov, o vse večjem zaraščanju kmetijskih zemljišč, o vlogi in pomenu mladih kmetov za prihodnost slovenskega kmetijstva, seveda pa sva nekaj besed namenila tudi aktualnostim v SLS. 

Več

Intervju z Borisom Pahorjem, posnet ob njegovi 100 letnici

Klena korenina slovenstva, pisatelj Boris Pahor, bo v nedeljo, 26. avgusta praznoval 105- rojstni dan. Z iskrenimi željami za čim bolj trdno zdravje tržaškemu rojaku in enem najpomembnejših obrazov slovenske kulture v 20. in tudi 21. stoletju, se pridružuje tudi redakcija spletnega časopisa v Fokusu. Prav pred njegovim 105. rojstnim dnem je luč sveta zagledalo njegovo najnovejše delo pod naslovom Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte. Tudi sicer se je s Kocbekom, s katerim sta bila iskrena prijatelja, Pahor ukvarjal v več knjižnih delih.  Edvard Kocbek je bil tudi rdeča nit najinega pogovora, ki sem ga s spoštovanim Borisom PAhorjem opravil v Radencih avgusta 2013, tik pred  njegovo 100 letnico.

Več

Sreda v sredo: Janez Erjavec pred 56. sejmom AGRA 2018

Sogovornik tokratne oddaje Sreda v sredo je Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, organizatorja letošnjega 56. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma AGRA 2018. "Sejem nove generacije," takšen je namreč delovni slogan letošnje sejemske prireditve, odpira svoja vrata to soboto, 25. avgusta.  Na 71.300 m2 razstavnih površin bo vrhunske izdelke s področja kmetijske tehnike, pridelave in predelave ter prehrane predstavilo več kot 1.840 razstavljavcev iz 34 držav. Sejemsko dogajanje bo živahno z aktualnimi strokovnimi posveti, poslovnimi, stanovskimi in družabnimi srečanji ter tržnicami, pokušnjami, tekmovanji in zabavnimi dogodki. Sveže vizije sejma AGRA bo podkrepila vrhunska ponudba razstavljavcev s področja kmetijstva in živilstva. Tudi letos bodo predstavili najnovejšo tehnologijo in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske mehanizacije in opreme. Veliko novega bo na področju gozdarske mehanizacije, pri opremi in sredstvih za pridelavo človeku in okolju prijaznih živil ter gostinski opremi. V ogled, v pokušnjo in v nakup bodo vrhunski pridelki, prehranski izdelki, jedi in vina slovenske živilsko predelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. Vinska hala bo prekipevala od ponudbe slovenskih vinarjev, ob njih pa se bodo predstavili ponudniki vinogradniške in vinarske opreme.

Več

Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo permanentne politične krize v Sloveniji

Z dr. Andrejo Valič Zver, anglistko in doktorico zgodovinskih ved, sicer pa direktorico Študijskega centra za narodno spravo in predsednico sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, sva v uvodu oddaje spregovorila o njenem sodelovanju na nekajdnevnem poletnem taboru stranke Fidesz v romunski Transilvaniji, ki se ga je udeležil tudi prvak stranke Fidesz in predsednik madžarske vlade Viktor Orban. S tovrstnimi poletnimi tabori skuša stranka Fidesz, seveda pa tudi država Madžarska čim bolj politično integrirati pripadnike madžarske narodnosti, ki živijo v diaspori. Na tem področju slovensko politiko čaka še veliko dela.V nadaljevanju sva spregovorila o pomenu poimenovanja ene od dvoran v Evropskem parlamentu po očetu slovenske osamosvojitve dr. Jožetu Pučniku. Spregovorila sva tudi o tem, kako Inštitut dr. Jožeta Pučnika uresničuje svoje poslanstvo pri razvoju politične kulture. Če bi tudi druge politične stranke poskrbele za delovanje tovrstnih inštitucij, ki bi skrbele za vzgojo in izobraževanje svojih kadrov, ki slej ko prej morajo voditi državo, se ne bi ves čas srečevali s pojavi "novih obrazov," ki najbolj odgovorne funkcije prevzemajo brez znanja in izkušenj. Tudi zato je Slovenija ves poosamosvojitveni čas v permanentni politični krizi.

Več

Franc Kangler še ni napovedal kandidature za župana Maribora, pa mu ankete že napovedujejo zmago

19.09.2018

preberi več

Krščanski forum SDS: Izvolitev Šarčeve vlade ni dober obet za strpno in ustvarjalno družbo

17.09.2018

preberi več

Bog pomagaj Slovencem za mejo in po svetu, ko bo zanje skrbel dvojec Česnik&Belec

14.09.2018

preberi več

Vprašanja v senci afere Šiškova varda

9.09.2018

preberi več

Tekma za lokalno oblast se je začela. Nova vodstva 212 občin?

7.09.2018

preberi več

Oglasna sporočila in partnerji

V Fokusu

pred 7 urami
Dr. Vinko Gorenak: Bo Evropa kakršno poznamo ...
Tam nekje na začetku tega tisočletja, ali če hočete stoletja, je Slovenija vodila intenzivna pogajanja za vstop v ...
(0)
pred 7 urami
Krščanski forum SDS: Ajažev stolp naj bo ...
Nedavno je bil v dolino premeščen Aljažev stolp, ki stoji na naši najvišji gori – na ...
(0)
pred 19 urami
Pred sobotnim volilnim kongresom SLS v Novem Mestu
Slovenska ljudska stranka gre na novo pot! Takšen je naslov prijaznega sporočila in vabila članom SLS pred ...
(0)
pred 20 urami
Demanti PU Maribor na naše pisanje o Mariborskem ...
Vse kaže, da je naš zapis o Mariborskem vodovodu, kot familiarnem biznisu njegovega direktorja  Danila ...
(0)
pred 1 dnevi
2. Fanfest, slovenski festival fantazijske ...
Celjsko literarno društvo je v soboto in nedeljo, 22. in 23. septembra priredilo drugi Fanfest, slovenski ...
(0)
pred 1 dnevi
Franc Bogovič: EU ima veliko dobrih projektov, ki ...
 Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), član odbora za Regionalni razvoj v Evropskem parlamentu, poročevalec ...
(0)
pred 1 dnevi
Ne-srečni %
V Paleti znanj pri svojem delu redno spremljamo podatke različnih in številnih raziskav, ki se navezujejo ...
(0)
pred 2 dnevi
Romana Tomc: Demenca mora postati prednostna ...
Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS) je v Evropskem parlamentu članica European Alzheimer's Alliance, zveze, ki ...
(0)
pred 2 dnevi
SOBRA 2018 JE SKLENILA ZAVEZNIŠTVO OBRAMBE, ...
Po treh dneh so se na razstaviščnih prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni zaprla vrata 7. Mednarodnega ...
(0)
pred 2 dnevi
Zakaj se waldorfskim otrokom svetijo oči?
Waldorfska šola je v Mariboru že stara znanka. Razlikuje se od drugih osnovnih šol predvsem v tem, da je ...
(0)
pred 3 dnevi
Jože Možina: Afera z dr. Dežmanom kreirana s ...
Programskemu svetu RTV Slovenija in slovenski javnosti je novinar dr. Jože Možina posredoval  odgovor na ...
(0)
pred 3 dnevi
Dr. Vinko Gorenak: Gospod Štefanec – pospravite ...
Do delovanja Komisije za preprečevanje korupcije – KPK, sem bil tudi kot poslanec Državnega zbora, večinoma ...
(0)