SI

Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež

18.08.2018

preberi več

ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V MARIBORU - PRIČETEK DEL

18.08.2018

preberi več

Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini (Prekmurju)

17.08.2018

preberi več

Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija

17.08.2018

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež

18.08.2018

preberi več

ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V MARIBORU - PRIČETEK DEL

18.08.2018

preberi več

Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini (Prekmurju)

17.08.2018

preberi več

Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija

17.08.2018

preberi več

Je Matej Tonin ustavil vpletanje globoke države v pravila igre parlamentarnega monopolija?

14.08.2018

preberi več

VOLITVE 2018

VOLITVE 2018 Izjave predsednikov strank

VOLITVE 2018 Nagovor JanezaJanše, predsednika SDS po ...

VOLITVE 2018 Izjava Urške Bačovnik Janša po zmagi ...

VOLITVE 2018 Izjava Alenke Gotar po zmagi SDS

VOLITVE 2018 Izjava Aleša Hojsa po zmagi SDS

VOLITVE 2018 Izjava Branka Grimsa po zmagi SDS

VOLITVE 2018 izjava Milana Zvera na volilni dan

Izjava Franca Kanglerja o umiku iz volilne bitke ...

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo permanentne politične krize v Sloveniji

15.08.2018

preberi več

Dr. Aleš Maver; Šarčeva vlada bo bolj kratkega veka

8.08.2018

preberi več

Sreda v sredo: dr. Milan Zver

25.07.2018

preberi več

Sreda v sredo: dr. Matevž Tomšič

19.07.2018

preberi več

Sreda v sredo z Zmagom Jelinčičem Plemenitim

11.07.2018

preberi več

Sreda v Sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Romana Tomc: »Za ekonomsko in socialno varnost mladih mora poskrbeti država.«

10.08.2018

preberi več

EU poslanci iz vrst ELS odločno proti širjenju nestrpnosti in sovraštva do novinarjev

3.08.2018

preberi več

EU poslanka Romana Tomc pri Slovencih v Kanadi

30.07.2018

preberi več

Erasmus (programi izmenjav) so zmagovalec v večletnem proračunu EU po letu 2020

27.07.2018

preberi več

EU-PARLAMENT – prva polovica leta

25.07.2018

preberi več

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 14.12. 2017 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP - dr. Milan Zver

Evropski utrip in dr Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež

Ob vsakoletnem prazniku politične združitve Prekmurja, se človek vedno zamisli nad izjemno narodno trdoživostjo Slovencev in Prekmurcev posebno. Besedo združitev je potrebno bolj poudarjati kot priključitev, saj predpostavlja, da so vedno bili del naše narodne skupnosti, ki pa jih je politika fevdalnih rodbin in držav ločila od večine. Njihova zgodovinska podlaga ima očitno izjemne korenine v  Kocljevi kneževini in akciji solunskih bratov Cirila in Metoda. Žal do danes nimamo študije o dejavnosti cistercijanskega samostana v Monoštru. Po analogiji s Stično ali pa Vetrinjem na Koroškem, kjer je nastala prva slovenska katoliška knjiga, bi namreč lahko pričakovali kakšna kulturnozgodovinska presenečenja. Čeprav so bili politično, v mislih imamo izjemno močne fevdalne rodbine, in cerkveno-upravno razdeljeni, nadomestitev »slovenske« zagrebške škofije, tako se je namreč označevala še v začetku 18. stoletja, z ogrskima, slovenstvu gotovo ni bila v korist. V literaturi je zaslediti predvsem očitke Győru, manj pa Szombathelyju. Pa vendar se je ohranilo. Ocena reformacije v tem okviru ni enoznačna, gotovo pa ni negativna in postavlja pred nas različna vprašanja. Na Koroškem na primer temu ni bilo tako. Ne glede na vse, je ravno slovenstvo v Prekmurju najmočnejši argument govorjenja o slovenskem čudežu zgodovinskega preživetja, za katerega še nimamo nekakšne vsaj kolikortoliko za vse sprejemljive obrazložitve. Pri tem seveda puščamo ob strani one, ki jih ob besedi slovenstvo, strese mraz po hrbtu. Žal so med njimi tudi zgodovinarji, ki se štejejo za vodilne ali celo specialiste za slovensko nacionalno vprašanje. V teh dneh je bilo o Prekmurju sicer več izgovorjenega kot zapisanega, to namreč ostane, vendar se pozablja, da je bila politična združitev slovenskega Prekmurja z ostalim slovenskim ozemljem edini obliž na rane narodnega telesa, ki sta jih pustila izguba Koroške in velik del ozemlja, ki ga je odtrgala rapallska meja. Ne gre samo za Istro, Goriško in Trst, ampak tudi velik del Kranjske. V zvezi z njo se prepogosto pozablja širšo okolico Bele peči  in oni del Koroške okoli Trbiža oziroma Kanalsko dolino. Žal Prekmurje v prvi Jugoslaviji ni bilo deležno one pomoči, ki bi jo moralo dobiti. V socialnem pogledu je prišlo izpod »dežja pod kap«. Postala je neke vrste kazenska politična kolonija. V nekdanjem komunističnem režimu smo morali veliko poslušati o Prekmurski socialistični republiki (Murska republika, Köztársaság,Vendvidéki, Köztársaság, Muravidéki Köztársaság, Respublika Slovenska okroglina, ali Respublika Mörska) kot o izjemnem zgodovinskem dogodku. Obstaja tudi druga plat te resnice. Prva je naslednja. Ob divjanju tamkajšnjih takratnih komunistov se je med Slovenci pojavil prvi avtohtoni antikomunizem na podlagi neposrednih izkušenj. Dogodki v Prekmurju so streznili marsikaterega Slovenca, zlasti v klerikalnih krogih, ki so za tak način reševanja socialnega vprašanja kazali zaradi pomanjkanja informacij nemalo simpatij. Sredi Murske Sobote je spomenik sovjetskim vojakom. Glede na dejstvo, da smo iz ust Bogdana Osolnika nedavno slišali, kako so Rusi s tankovsko grožnjo prepodili slovenske partizane z ozemlja porabskih Slovencev, ki so ga hoteli priključiti, se lahko samo primemo za glavo! Znamenite so tudi prve povojne jugoslovanske volitve, kjer so Prekmurci pokazali največ politične pokončnosti med Slovenci. Tragično je, da nimamo znanstvenokritične zgodovine slovenskega Prekmurja. Že samo arheološke najdbe slovanskih materialnih preostankov ob gradnji avtoceste to brezpogojno zahtevajo. Imamo ljudi, ki bi to zmogli, verjetno eden največjih poznavalcev je nedavno umrl, žal pa so presamokritični. Tisti, ki so imeli možnosti, da bi za Prekmurje dejansko kaj naredili, mislim na prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, pa ne samo njega, pa so iz njega samo vlekli. Kar so dajali drugim za kazen, so slovenski Prekmurci, njihovi volivci, dobili za nagrado. Dr. Stane Granda

Več

Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija

V Združenju za slovensko besedo – vseslovenskem združenju pisateljev, pesnikov, publicistov in prevajalcev – s skrbjo in strahom spremljamo odzive na intervju dr. Jožeta Možine z gostom dr. Jožetom Dežmanom, predvajan na TVS dne 22. 7. 2018. S skrbjo, ker opažamo procese, ki ogrožajo demokratično kulturo in uničujejo svobodo javnega prostora; in s strahom, ker dogajanje prerašča v gonjo proti dr. Možini, z vidnimi aspiracijami po cenzuri in suspendiranju cenjenega novinarja in nekdanjega direktorja TVS; kot skrajnost, primerna za kazenski pregon, pa se pojavljajo celo grožnje dr. Možini kot osebi. Menimo, da je bil intervju pripravljen zelo kakovostno in profesionalno. Izhaja iz civilizacijske norme, da je za kritično presojo potrebno slišati tudi drugo, doslej neupoštevano stran (audiatur et altera pars). Četudi je bila vsebina izjav dr. Dežmana prej že objavljena v specializiranih študijah in s tega gledišča ni bila nova, je imela široka slovenska javnost tokrat prvikrat priložnost slišati v razumljivo govorico strnjen povzetek raziskav novejšega zgodovinopisja, ki jih je dr. Dežman strnil v tri lapidarne stavke o partizanih: 1) da so pobili več Slovencev kot okupatorjev; 2) da so pobili več neoboroženih kot oboroženih ljudi; 3) da so pobili več ljudi v času po vojni kakor v času vojne. Ti stavki vsebujejo resnico, ki bi nas morala do dna pretresti in spremeniti naš odnos do slovenske realnosti v celoti; najširšo javnost so povedli k spoznanju, da slovenski narod živi s potvorjeno predstavo o svoji zgodovini in da je bila zgodovinska resničnost vse drugačna. Iz tega spoznanja bi lahko sledili pomembni premiki v vrednotenju nekdanje in sedanje slovenske družbe ter politike. Javni zavod RTV Slovenija bi moral zaznati izjemen družbeni pomen tu posredovanih spoznanj in sporočilo intervjuja dodatno podpreti, tako da bi se v njem izražena spoznanja mogla v slovenski javnosti široko uveljaviti. Obžalovanja vredno je, da je Javni zavod RTV Slovenija ravnal v nasprotju s pričakovanji demokratične slovenske javnosti. Ne le, da niso sledila dejanja, s katerimi bi zavod RTV sporočilo intervjuja okrepil. Tudi za avtorja, dr. Jožeta Možino, svojega zaposlenega, se zavod ni zavzel, mu spričo grobih napadov ZZB ni izrekel zaupanja, nasprotno: generalni direktor je v odgovoru ZZB nakazal, da bodo v zavodu preučili morebitne nepravilnosti, s čimer se je od dr. Možine posredno distanciral. Zelo pristransko je ravnala varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski, ki s svojim poročilom za mesec julij ni niti toliko počakala, da bi vanj vključila tudi zagovor, ki ga je pripravil dr. Možina, temveč je njegovo obsežno pojasnilo objavljeno v prilogi k njenemu poročilu, s tem pa je komunikacijsko oslabljeno. In kar je najhuje: protestni »miting« ZZB v Kopru dne 2. 8. 2018, ki je bil že napovedan kot zahteva za rušenje dr. Možine v okviru TVS, so zaradi ekstremistične vsebine domala vsi večji mediji ignorirali; le TVS je o njem poročala istega dne v Odmevih in s tem sama napadla svojega kolega Jožeta Možino – zlasti, ko je prikazala miting tako, kakor da gre za poziv ZZB proti pojavom fašizma (s čimer je bil dr. Možina, sin partizanske družine, medijsko subtilno insinuiran kot simpatizer fašizma s strani lastne ustanove TVS), medtem ko je prispevek v Odmevih hkrati nemoralno zamolčal, da so na mitingu grozili dr. Možini celo z mučenjem. Po vsem tem smo zelo zaskrbljeni za prihodnost resnicoljubnega govorjenja in poročanja, za usodo resnice v javnem prostoru nasploh. Ali bo resnica – bodisi zgodovinske ali politične ali ekonomske narave – v zavodu RTV Slovenija odvisna od dovoljenja organizacij, kakršna je ZZB, katere predhodniki in nekateri člani so obremenjeni z najhujšimi dejanji proti človečnosti? Ali bodo takšne interesne skupine lahko odločale, kaj bo komu v zavodu RTV dovoljeno in kaj ne? To bi pomenilo polaščanje in zapiranje prostora javne kulture, kar je tembolj nezaslišano, ker nimajo ZZB in njeni somišljeniki nikakršnih stvarnih argumentov zoper dejstva, navedena v oddajah dr. Možine, temveč to počnejo v absolutno protidemokratičnem, predmodernem duhu in v bistvu napadajo dejstva s svojimi vrednotami. S to skrbjo in strahom pozivamo zavod RTV Slovenija, njegovo vodstvo in urednike, da v skladu z zakonom in etičnimi vodili svoje službe ukrepajo v vseh treh vidikih, ki jih ta primer vključuje in izpostavlja: 1. Vsebina problema. Zavod RTV Slovenije naj se zave svojega izjemno velikega zaostanka in deficita na področju obravnav komunistične revolucije oziroma državljanske vojne v Sloveniji. To je tematika, ki po številu človeških žrtev, po neizmernem trpljenju njih in njihovih zatiranih družin, kot tudi po kazensko-pravni razsežnosti storjenih zlodejstev ter po pomenu, ki ga je imela revolucija za poznejše družbeno življenje Slovencev, presega vse druge slovenske teme zadnjih stoletij vse do danes. Intervju dr. Možine z dr. Dežmanom je zgolj razgalil pasivnost in nezmožnost zavoda RTV Slovenija na tem obširnem, bolečem in etično pomembnem področju v življenju slovenskega naroda. V tej najbolj boleči temi, kjer je potreba po resnici in katarzi največja, zavod RTV, razen častnih izjem, doslej slovenskemu narodu ni stal ob strani. 2. Avtor oddaje. Od vas pričakujemo, da boste učinkovito in javno zaščitili integriteto dr. Jožeta Možine ter pripoznali etično vrednost njegovih prizadevanj za resnico o komunistični revoluciji na Slovenskem, s katerimi kot eden redkih na tem deficitarnem področju rešuje čast in poslanstvo zavoda RTV Slovenija. Ob tem v javnosti bode v oči, da ste se kot zavod hitro in energično odzvali na incident nad Mojco Dumančič, medtem ko na napade in grožnje dr. Jožetu Možini reagirate mlačno ali se ne odzivate. 3. Javnost. Velik del slovenske javnosti, zlasti osebe in celi segmenti družbe, ki jih je komunistični sistem nekoč zatiral ali jim kratil pravice, se za komaj katero temo zanima tako zelo, kakor za oddaje dr. Jožeta Možine. Obžalovanja vredno je, da zavod RTV Slovenija velike potrebe in želje teh ljudi doslej ni čutil ali vsaj ne dovolj upošteval. V javnosti smo upravičeno imeli občutek, da je Jože Možina s svojimi oddajami vsakokrat prebijal zid uradne politike zavoda in hodil proti toku. Sedanja gonja proti dr. Možini ima prozoren cilj, da se ukine njegovo oddajo Pričevalci in da se mu odvzame dosedanjo dokumentarno tematiko. Vodstvo zavoda in varuhinjo pravic gledalcev Ilinko Todorovski pozivamo, da pri tem brani naše pravice do nepristranske besede o novejši slovenski zgodovini. Varuhinja pravic gledalcev RTV naj svojo verodostojnost izkaže z dejanji pravičnosti do žrtev komunizma in njihovih svojcev, ki jih mora kot varuhinja prav tako zastopati kakor člane ZZB. Do vseh, ki plačujejo prispevek, mora zavod izkazati enakovreden odnos.   Vodstvo zavoda RTV Slovenija prosimo, naj se zaveda, da je v službi slovenskega naroda. Pred njegovo zgodovino je odgovorno, da širi besedo resnice in pravice.   Ljubljana, 12. avgusta 2018 Združenje za slovensko besedo dr. Stane Granda, predsednik

Več

Slovenci v Slovenski krajini (99 let potem)

Pred 99 leti so se po porazu Avstroogrske Slovenci na levi strani Mure pridružili takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skozi tisočletje pred nami so naši očetje s pomočjo neomajne vere in ljubezni do matere ohranili svojo jezikovno identiteto. "Slovenci v Slovenski krajini". Od nekdaj tako. Večina v Slovenski krajini so bili reveži brez ali z zelo malo svoje imovine. Presežke, kar jih je bilo, se je prodajalo preko raznih "verižnikov" (org. Jožef Klekl st.). Ti so brez sramu goljufali ob plačilu (glej "Rejcs k-nasim vogrszkim Szlovenom!", Károlyi Mihál) zaradi neznanja njihovega jezika s strani preprostega ljudstva. Vedelo se je, kdo je kdo in kdo govori v katerem jeziku. Klekl je verižnike imenoval vse, ki so preprosto ljudstvo izkoriščali za svoj nepošten zaslužek. Laž, prevara in prezir so se tako odvijali pretežno takrat, ko je bilo potrebno vnovčiti sadove svojega dela. Diglosija (uporaba drugega jezika) služi kot obrambni in preživetveni mehanizem tistemu, ki čuti, da je v taki izmenjavi ogoljufan. Tak jezik, kot prepoznavni element ljudi drugega reda (z manjšo družbeno močjo), tako preživi in služi kot ščit lastne identitete. Iznajdljiva katoliška inteligenca je pri ameriških zaveznikih v Parizu izkoristila ugoden časovni okvir. Trianonska pogodba je nastala v času madžarske boljševistične oblasti, skupno delovanje zavedne katoliške inteligence z obeh bregov Mure je prineslo nepričakovan uspeh. Kljub svoji previdnosti so se tudi takratni plivanošje* (današnji katoliški župniki) odkrito poveselili odprave "robstva" in nove domovine. Zdelo se je, da bo nova domovina uresničila vsa zatrta pričakovanja prejšnjih stoletij. Vendar, po pridružitvi kraljevini SHS pred 99 leti, je Slovenska krajina postala razdeljena. Del inteligence, ki se je v 30. letih prejšnjega stoletja veselil "uboju Boga" (Nietzsche), je tako iskal možnosti za postavitev novih skupnih vrednot. Madžaronska inteligenca je upala na ponovno "vendizacijo" (Totsag) in priključitev nazaj k Madžarski. Ideje o skupnem prekmurskem jeziku v obdobju "romantizma" (1935 - prekmurski knjižni jezik) so se tako razblinile že leta 1940. Klekl je leta 1940 predal svoj časopis Novine, te pa so prenehale pisati v domačem jeziku. Še prej, v času svojega službovanja v Beogradu (poslanec SLS), je omagal pri ideji avtonomije. Sokolsko gibanje je pod vtisom "pravičnih" ureditev (boljševizem, nacizem, fašizem) spremenilo smer. Vse se je podredilo nadrejeni skupini in enotni normi. Vse, kar je štrlelo iz povprečja oziroma ni sodilo v okvir enotnega, je bilo prej ali slej odstranjeno. Leti 1941 in 1945 sta prinesli ne samo prepoved, ampak tudi brisanje jezikovne identitete. To so boljševiki povezali z vero, ki je kot taka bila sovražnik naroda. Ikonoklazma (brisanje vseh simbolov določene identitetne skupine) tako traja, z manjšim preporodom v začetku 90. let prejšnjega stoletja, vse do današnjih dni. Prekmurščina je tako povezana z nazadnjaškim vernim narodom. In ker so preživeli prevara, laž in prezir, je preživela tudi diglosia. Slovenci v Slovenski krajini se tako nimamo kaj bati za naš materni jezik. Naslednjih 1000 let nas bodo  prvojezični "verižniki" razveseljevali s tezami o drugorazredih jezikih, ki ne bodo preživeli, saj so ekonomsko ali kako drugače neupravičeni. In če parafraziramo enega izmed takratnih plivanošov, Jožefa Klekla st.: "Dokler se drži vera v srcu in je ljubezen do maternega jezika prisotna, se nam ni bati preživetja". Slovenci v Slovenski krajíni mo tak še dale gúčali, se štükali o ton, ka je kolek in a se prav právi bot ali bat, na kraji mo pa itak dale štango držali. * Beseda "plivanoš" je bila prepovedana leta 1933 s strani srezkega poglavarja dr. Terstenjaka, izdan je bil poseben dekret. Danes take dekrete poznamo pod imenom "prisiljen (vsiljen) govor" (compelled speech). "Rejcs k-nasim vogrszkim Szlovenom!" (Károlyi Mihál) (vir dlib) http://www.dlib.si/stream/URN: NBN:SI:DOC-IKTY2W8L/378dbfe9- 2957-4bb2-a4cd-7d5868952f67/ PDF O.B.

Več

Politično svingerski klub Marjana Šarca

Stric vseh stricev in boter vseh botrov Milan Kučan je lahko pomirjen. V petek bo Serpentiškov Marjan Šarec postal mandatar za sestavo 13. slovenske vlade. Skoraj verjeti ne more, da bo s petkom  dosanjal  svoje 27 let dolge sanje o Sloveniji kot državi demokratičnega socializma, če mu je že komunistična SFRJ razpadla na franže.  Za vsak primer bo v škofijski cerkvi njegove slovenske evangeličanske cerkve v Ljubljani prižgal še kakšno svečko, da bog ne daj ne bi kakšen od poslancev levičarskega peterčka LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus na petkovem tajnem glasovanju o Šarcu kot mandatarju obkrožil proti. Glasovom podpore 43 poslancev levičarskega peterčka mu je uspelo dodati še 9 glasov Mesčeve Levice, podmladka reformiranih komunistov, ki ga Milan tako skrbno neguje, saj ve, da so oni edini porok nadaljevanja revolucionarne tradicije, ki bo v kali zatrla sleherno liberalnejšo potezo Šarčevega vladnega peterčka. V Milanovih očeh se je za trenutek pojavila solza sreče, ko je  videl, da je  Serpentinškovega Marjana Šarca naredil najbolj srečnega človeka na svetu, ko je ta predsednika republike Boruta Pahorja pred dnevi seznanil s svojo kandidaturo za predsednika vlade. Čutil je moralno odgovornost do Serpentinška, ker mu je lani na pomlad med obiski v Kamniku obljubljal funkcijo predsednika Republike, pa mu ob vseh naporih njegovega omrežja  in  podpori mainstream medijev navkljub, to ni uspelo. »Boš pa predsednik vlade, takšne vlade, ki bo uresničila moje sanje o Sloveniji kot državi demokratičnega socializma! Z edino oviro, Janezom Janšo in njegovo SDS, bomo že uredili, četudi bo zmagal na volitvah. Zakaj pa misliš, da omrežje še deluje,« je med srebanjem kapučina verjetno dejal Šarcu. Za hip se Kučanu zavrti »film« o tem, s čim vse je v zadnjih 30 letih njegovo omrežje skušalo dokončno eliminirati Janšo in SDS. »Depala Vas, orožje, veliki pok, Dob, bosanski kredit…pa nič! Zadnja priložnost bo Šarec! Dovolj je vodljiv, da bo plesal tako, kot mu bomo preko Mesca igrali.« V petek se lahko Državni zbor spremeni v politično svingerski klub Marjana Šarca. S tajnim glasovanjem levičarskega petorčka in Mesčeve Levice bo politično svingerski klub imel 52 članov. Morda še koga, kajti tudi pri svinganju se kaj hitro najde kak Pucko. Pred kamerami parlamentarnega programa bomo priče dogajanju, ki presega politično domišljijo navadnih smrtnikov. Po preštetih glasovih, vse kaže, da jih bo 52, bo novopečeni predsednik politično svingerskega kluba Dejan Židan SD razglasil, da se razvrat lahko začne. Priče bomo ali pa tudi ne, »kako se bodo ženske z moškimi, moški z ženskami, pari s samskimi, ženske z ženskami, moški z moškimi, vsi z vsemi in vsak z vsakim.« To bo namreč recept za sestavo 13. slovenske vlade. Še pred meseci so Cerar, Židan in Erjavec glasno zavračali še tako majhno možnost, da bi se znašli v isti postelji. Drug drugega so obtoževali, da je kriv za fiasko 12. vladno svingerskega kluba. V nove volitve so šli z željo po lastnem svingerskem klubu. Zdaj ga bo imel in vodil Serpentinškov Šarec. Da so se v tovrstno partnerstvo vsi podali prostovoljno, je dejal Šarec, kar pomeni, da bo dogajanje v prostorih politično svingerskega kluba ostalo za zaprtimi vrati. Šarec od udeležencev pričakuje, »da so drug do drugega korektni, ne pa, da se drug čez drugega govori in kritizira. Pričakujem, da se nam to ne bo dogajalo, oziroma da se bo dogajalo v zelo omejeni meri. V nasprotnem primeru 13. politično svingerskega kluba  kmalu ne bo več!« Nekaj zadržkov glede aktivne udeležbe v Šarčevem klubu je sicer izrekel Miro Cerar, stališča o tem bo preveril v SMC. Ustanovitev Šarčevega kluba podpira tudi SAB Alenke Bratušek, ki pa svojim ljudem ne privošči  mečkanja v klubskih sobicah, sama bi morda prevzela vlogo Šarčevega pomočnika pri vodenju kluba. Meščevi so poglavje zase.  Šarčev svingersko politični klub podpirajo, vendar ostali v varni opozicijski razdalji, da v primeru njegovega propada, čeprav za vsem tem stoji  »globoka država« stricev, političnih  botrov Mesčeve Levice, potegnejo daljši konec. Tu in tam bodo sicer projektno sodelovali pri kakšni seansi, sicer pa lahko od njih pričakujemo tudi to, da bodo odločali o tem, kdo s kom in kolikokrat ter o čem. Boris Cipot

Več

Dr. Vinko Gorenak o manipulacijah številk in dejstev v Mesčevi Levici

Dominantni mediji danes poročajo o internem referendumu znotraj članov stranke Levica. Odločali so o tako imenovanem projektnem sodelovanju s peterico strank pod vodstvom Marjana Šarca. Kar 41 % vseh članov stranke naj bi glasovalo in od tega naj bi kar 84 % članov stranke podprlo tako imenovano projektno sodelovanje s peterico strank pod vodstvom Marjana Šarca. Kako demokratično odločanje, bi lahko rekli nepoznavalci tovrstnih sporočil. In kaj je  narobe? Najprej ne vemo koliko članov ima Levica? Kaj torej pomeni podatek, da je glasovalo 41 % članov stranke? Kaj torej pomeni podatek, da je za sodelovanje glasovalo 84 % tistih, ki so glasovali? Imajo morda 100 članov in jih je glasovalo 41, med njimi pa jih je bilo za sodelovanje 32? Tega ne vemo. Toda ta podatek lahko zanemarimo, ker je popolnoma nepomemben. Pomembnejše je to kakšno vprašanje so članom stranke zastavili. Če ljudem danes postavite referendumsko vprašanje: »Ali ste za ukinitev davkov in posledično višje plače in pokojnine«, je jasno, da bodo praktično vsi glasovali za. Če pa postavite referendumsko vprašanje: »Ali ste za ukinitev davkov in posledično boste morali sami plačevati zdravstvene, socialne in šolske storitve in pokojnin ne boste imeli«, je pa to že nekaj povsem drugega.  Zato je torej pomembno vprašanje kaj so v Levici svoje člane sploh spraševali? Če so jih vprašali: »Ali ste za projektno sodelovanje s petorico strank, ki bo upoštevala naš predlog po povišanju plač in pokojnin«, je logično, da bo večina članov za. Če pa so postavili vprašanje: »Ali ste za projektno sodelovanje s petorico strank, ki bo upoštevala samo naš predlog o povišanju plač in pokojnin in nobenega drugega predloga iz našega programa, ki pa ima 100predlogov«, je jasno, da bodo člani glasovali proti. No, povsem jasno je torej, da današnji rezultati internega referenduma med člani Levice ne povedo prav ničesar in so vredni prav nič od nič. Rezultati so le duševna hrana za njihove člane in seveda fasadna barva za naivneže. Dominantni mediji pri današnjem poročanju tega seveda niso prepoznali. Izvirno objavljeno http://www.vinkogorenak.net/

Več

Dr. Vinko Gorenak: Absurdi volilnega sistema v Sloveniji

Že večkrat sem opozoril na obsurdnost našega volilnega sistema, ki ga ljudstvo nikoli ni želelo, saj ga je na referendumu leta 1996 v celoti zavrnilo. Ljudska volja tistega časa je bila jasna – večinski volilni sistem. Toda politika, točneje LDS, DESUS in SD v kolaboraciji z SLS je ljudsko voljo poteptalo in v ustavi določilo volilni sistem, ki povzroča, ne le krivice, ampak tudi absurde. Veliko vprašanje pa je ali je ta volilni sistem sploh skladen z ustavo. Toda o tem že nekaj let odloča Ustavno sodišče. Že leta 2014 sem opozoril na nekatere absurde. Na takratnih volitvah je Janez Janša, ki je bil v času volitev v zaporu, dobil 6116 glasov, vseh šest izvoljenih poslancev Levice pa je takrat dobilo skupaj 5494 glasov. Da ne govorim o stranki Bratuškove, vsi štirje izvoljeni poslanci z njo vred, so skupaj prejeli 3247 glasov. No, tudi letos ni bistvenih sprememb. Janez Janša je sam prejel 7020 glasov, vsi izvoljeni poslanci Alenke Bratušek skupaj, pa so prejeli 4170 glasov, da ne govorim o izvoljenih poslancih DESUS, ti so skupaj prejeli 3080 glasov. K temu je potrebno dodati še pomembno dejstvo, da tako šef DESUS-a Karl Erjavec (394 glasov) in šefica ZAB Alenka Bratušek  (1137 glasov), sploh nista bila izvoljena na poslansko mesto. Če ob tem pomislimo, da se Karlu Erjavcu menda obeta mesto obrambnega ali zunanjega ministra, zadovoljen bo tudi z notranjim, le da bo imel varnostnike in službeno vozilo, ter da se Alenki Bratušek menda obeta mesto neke vrste super podpredsednice vlade, Janezu Janši pa mesto opozicijskega poslanca, potem nobena utemeljitev zapisanega v naslovu ni več potrebna. Izvirno objavljeno na http://www.vinkogorenak.net

Več

Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež

18.08.2018

preberi več

ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V MARIBORU - PRIČETEK DEL

18.08.2018

preberi več

Kako reševati težave?

18.08.2018

preberi več

Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini (Prekmurju)

17.08.2018

preberi več

Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija

17.08.2018

preberi več

Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo permanentne politične krize v Sloveniji

Z dr. Andrejo Valič Zver, anglistko in doktorico zgodovinskih ved, sicer pa direktorico Študijskega centra za narodno spravo in predsednico sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, sva v uvodu oddaje spregovorila o njenem sodelovanju na nekajdnevnem poletnem taboru stranke Fidesz v romunski Transilvaniji, ki se ga je udeležil tudi prvak stranke Fidesz in predsednik madžarske vlade Viktor Orban. S tovrstnimi poletnimi tabori skuša stranka Fidesz, seveda pa tudi država Madžarska čim bolj politično integrirati pripadnike madžarske narodnosti, ki živijo v diaspori. Na tem področju slovensko politiko čaka še veliko dela.V nadaljevanju sva spregovorila o pomenu poimenovanja ene od dvoran v Evropskem parlamentu po očetu slovenske osamosvojitve dr. Jožetu Pučniku. Spregovorila sva tudi o tem, kako Inštitut dr. Jožeta Pučnika uresničuje svoje poslanstvo pri razvoju politične kulture. Če bi tudi druge politične stranke poskrbele za delovanje tovrstnih inštitucij, ki bi skrbele za vzgojo in izobraževanje svojih kadrov, ki slej ko prej morajo voditi državo, se ne bi ves čas srečevali s pojavi "novih obrazov," ki najbolj odgovorne funkcije prevzemajo brez znanja in izkušenj. Tudi zato je Slovenija ves poosamosvojitveni čas v permanentni politični krizi.

Več

Dr. Aleš Maver; Šarčeva vlada bo bolj kratkega veka

S filozofom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom sva se pogovarjala o aktualnih razmerah v slovenski politiki s posebnim ozirom na poti in stranpoti sestavljanja levičarske vlade, na njenem čelu pa Marjan Šarec LMŠ, ki je na predčasnih parlamentarnih volitvah 3. junija dosegla drugi volilni izid, ki pa je še vedno krepko manjši od stranke SDS Janeza Janše. Tudi dr. Aleš Maver se v precejšnji meri nagiba k vnovičnim predčasnim volitvam, kajti Šarčevi vlade ne daje veliko možnosti za preživetje.

Več

Certificirani managerki delovne sreče se predstavljata

  V Fokusu: Pogovarjali smo se s Petro in Majo iz Palete znanj -prvima slovenskima mednarodno certificiranima managerkama delovne sreče. O tem, kdo in zakaj sta, kaj je to delovna sreča in zakaj je le ta lahko ključ do uspeha vsake organizacije Maja Lončar in Petra Božič Blagajac iz Palete znanj sta konec junija 2018 pridobili certifikat mednarodne akademije za managerje delovne sreče WoohooInc. (ChiefHappinessOfficerAcademy). Tako sta postali prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. K nam sta pripeljali v svetu uveljavljen celovit koncept vodenja in delovanja organizacij, ki po mnenju številnih voditeljev in managerjev predstavlja ključno strateško usmeritev organizacij 21. stoletja, saj z njegovo pomočjo soustvarjamo in hkrati koristimo pravi potencial zaposlenih. V fokusu: Sta ambasadorki delovne sreče, mednarodno certificirani managerki delovne sreče, trenerki in svetovalki za strateško implementacijo delovne sreče in soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur. Kdo sta še Petra in Maja? Petra:Za menoj je dvajset let ustvarjanja odnosov z ljudmi in med ljudmi, usmerjanja ter načrtovanja komunikacij, pisanja zgodb ter predajanja znanja in izkušenj v agenciji za odnose z javnostmi in komuniciranje. Od nekdaj je bila moja prva strokovna izbira komuniciranje z zaposlenimi. In vedno sem se spraševala, kaj bi lahko v skupnem cilju povezalo komunikatorje v podjetjih in tiste, ki skrbijo za kadre. Po dvajsetih letih sem našla odgovor – delovna sreča. Sem tudi trenerka komunikacijskih veščin za mlade in manj mlade, občasno upravljam različna družbena omrežja, sem podjetnica, certificirani praktik zakona privlačnosti , berem iz Tarot kart ter sem žena in mama.   Maja: Moje delovno življenje se že skoraj dvajset let vrti okoli organizacijskega, finančnega in splošnega managementa. Sem tudi specialistka projektnega managementa, z veliko ljubeznijo do razvoja idej in spravljanja le teh v življenje. Zadnjih nekaj let se najbolj posvečam področjem organizacijske kulture, managementu rasti in razvoja in strateški implementaciji koncepta delovne sreče v organizacije. Zaljubljena sem v možnost izbire, prepričana v moč znanja in sodelovanja. Pri svojem delu želim predvsem soustvarjati odlična in srečna delovna okolja, bolj zavzete zaposlene, srečnejše posameznike in res dobre voditelje svojih organizacij. Predvsem zato, da delovna sreča ne bo več loterija in privilegij, ampak način življenja. In to je trenutno moja največja inspiracija, zraven življenja samega…kjer sem Pikica, »kraužlbouc«, vesela ženska, življenjska sopotnica, partnerica, mačja mama, hči, prijateljica, podjetnica, zagovornica energijske dimenzije življenja, navdušena bralka, pohodnica, potepuhinja, dobrojedka, pevka pod prho ... V fokusu: Velik del življenja, skoraj dve tretjini, preživimo pri delu.O čem torej govorimo, ko govorimo o delovni sreči? Petra: Čisto preprosto povedano je delovna sreča občutek. Tisti, ko uživaš v tem, kar delaš. Ker delo zavzema tako velik del našega vsakdana, je še toliko bolj pomembno, da nas izpolnjuje in da pri tem uživamo. Srečni ljudje so bolj učinkoviti, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu. Sreča na delovnem mestu je tako najmočnejši pogon posameznika in uspešnih ekip. Ker je srečnim zaposlenim bolj mar in imajo naravno željo, da osrečijo druge,tudi bolje poskrbijo za stranke in naredijo “dodaten korak” pri svojem delu. Najbolj nas osrečujejo odnosi in rezultati. Ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, da dobro delaš in ko čutiš, da te cenijo in spoštujejo kot človeka. V fokusu: Kaj pa na ravni organizacije, podjetja? Maja: Kadar govorimo o konceptu delovne sreče v organizacijah, govorimo o okvirju konceptualnega delovanja in upravljanja podjetja, s katerim organizacije soustvarjajo in hkrati izkoristijo pravi potencial zaposlenih. To niso osamljeni motivacijski programi za izbrane zaposlene, temveč celovit sistem vodenja in delovanja na strateški in operativni ravni organizacije. Le ta je usmerjen v povečevanje vrednosti podjetja, v pozitiven donos naložbe, ki se dosega s fokusom na ljudi, na odnose, znanje, počutje…na neotipljivo premoženje, ki je tisto, ki generira otipljivega.Tukaj gre za spremembo v miselnosti podjetja in posledično zaspremembo ali nadgradnjo organizacijske kulture, za dolgoročno zavezo in strateško odločitev, ki se pa mora nujno najprej začeti in zgoditi na vrhu. V okusu: Lahko pojasnita, kakšne so prednosti koncepta in pozitivni učinki za organizacije in delodajalce? Maja: Koncept delovne sreče omogoča ključno konkurenčno prednost današnjega poslovnega sveta – osebno zadovoljstvo z opravljanjem dela, zavzete zaposlene, biti iskan delodajalec ter poslovanje in komuniciranje na vseh nivojih po načelu »človek človeku«.Znanost je svoje že povedala oziroma govori na to temo. Obstaja veliko raziskav s področja pozitivne psihologije, zavzetosti zaposlenih in raziskav korelacij med počutjem, srečo zaposlenih in poslovno uspešnostjo, ki potrjujejo dejstvo, da so srečni zaposleni bolj uspešni, fokusirani, inovativni, zdravi, manj odsotni, bolj produktivni…veliko bolj zavzeti, če uporabimo ta izraz. Dejstvo je, da imajo srečne organizacije srečne zaposlene in srečne stranke, kar vse posledično vodi do boljših prodajnih rezultatov, ki so tako lahko višji tudi za 40% ali celo več, do večje stroškovne učinkovitosti inboljših poslovnih rezultatov v vseh smislih, kar bi moralo zanimati in razveseliti vsakega dobrega managerja. V današnjem konkurenčnem okolju na trgu delovne sile je ta dolgoročna zaveza k delovni sreči izjemnega pomena tudi, ko organizacija išče novo zaposlene. Stanje na trgu delovne sile namreč ne dopušča več brezskrbnosti in nevlaganja. Moč reguliranja zaposlitvenega trga vztrajno prehaja od delodajalcev k delojemalcem. Zato je potrebno prevzemanje odgovornosti za so-ustvarjanje odličnih delovnih okolij in postati odlična razpoznavna blagovna znamka na trgu delovne sile – delodajalec, h kateremu bodo ljudje želeli priti in tam tudi ostati. Kar bodo organizacije morale storiti na pravi način in iz pravih razlogov. Hitro bo potrebno obuditi skrb za organizacijsko kulturo, lepilo, ki povezuje ljudi in organizacijo. In zakaj ne bi bila srečna in pozitivna? Ena od koristi srečnih podjetij je namreč tudi, da lahko izbira med najboljšimi kadri in jih tudi zadrži dlje časa. Prihajajo tudi nove generacije zaposlenih, z drugačnimi pričakovanji in vrednotami. Njihova želja ni, da celo življenje preživijo v istem podjetju po ustaljenem urniku. Oni preprosto delajo; kjerkoli, to, kar jih veseli, zanima, so izbirčni – ne samo finančno, tudi to, da jim je »fajn« pri delu, je pomembno. »Fajn« pa pomeni, da razvijajo sebe, da se dobro razumejo s sodelavci, šefi, poslovnimi partnerji, in da ima njihovo delo smisel. Prav smisel je velik filter te generacije. In zraven novih generacij zaposlenih rastejo tudi nove oblike zaposlovanja, prihaja priliv tuje delovne sile…vsem tem ljudem bo v prihodnosti potrebno ponuditi pravi prostor »pod soncem«, če bodo delodajalci želeli imeti najboljše v svoji sredini. V fokusu: V našem okolju smo nekako navajeni, da se pretežno govori o zadovoljstvu zaposlenih. Kako se le to vklaplja v koncept delovne sreče? Petra: Zagotovo je trenutno več tistih, ki jim je cilj zadovoljstvo zaposlenih oziroma se fokusirajo na ustvarjanje in merjenje zadovoljstva. Pa ne samo pri nas. Potrebno pa se je zavedati, da zadovoljstvo še zdaleč ni enako kot sreča. Pravzaprav je med njima kar velika razlika.Tudi z vidika stroškovne učinkovitosti. Zadovoljstvo je seveda pomembno, predvsem kadar govorimo o njem kot o nekem standardu in zagotavljanju primernega delovnega okolja in poštenega plačila za opravljeno delo. Ukrepi, s katerimi organizacije najpogosteje dvigujejo zadovoljstvo, so recimo višanje plač, bonusi, napredovanja, brezplačna kava ali sadje, telovadnice v prostorih organizacije. Le ti imajo kratkoročen učinek, organizacije pa morajo za njihovo izvedbo kar dobro odpreti denarnico. In velikokrat se zdi to kot nikoli končana zgodba. Za razliko od zadovoljstva delovna sreča ustvarja dolgotrajen učinek, finančna vlaganja so občutno nižja, potreben pa je večji angažma ljudi. V fokusu: Če podkrepimos primerom, raziskava zavzetosti zaposlenih OfficeVibe iz junija 2018 je pokazala, da si kar 82% anketiranih želi priznanja ali pohvale bolj kot fizične nagrade. In kar 57% jih ne bi priporočilo svojega delodajalca kot dobrega.Srečni zaposleni pa so najboljši ambasadorji svoje organizacije.Kje se po vajinem mnenju in izkušnjah skrivajo največje priložnosti in rezerve delodajalcev pri ustvarjanju pozitivnih organizacijskih kultur? Maja: Zagotovo pri njih samih. Če bi pogledali raziskave in razmislili, bi videli, da imajo veliko lastnih rezerv, s katerimi se da z relativno nizkimi stroški ali celo brez njih veliko narediti in doseči dobre rezultate v relativno kratkem časovnem obdobju. Dejstvo je, da je veliko delodajalcev zaradi preteklih razmer, ki so bile navidezno v njihovo dobro, precej zaspalo na področju strateškega upravljanja s človeškim kapitalom in neotipljivim premoženjem ali celo v celoti zanemarilo najpomembnejše – skrb za ljudi, za organizacijsko kulturo. Prepričani pa sva, da je tudi pri nas kar nekaj organizacij, ki se s srečo svojih zaposlenih že ukvarjajo tako ali drugače; verjetno temu rečejo drugače ali pa tega niti ne ozavestijo. Petra: Se strinjam. V aprilu 2018 je SURS objavil tudi podatek, da je v Sloveniji s svojim trenutnim delom zelo zadovoljnih le 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih. Zaradi bolezni povezanih s psiho-fizičnimi izzivi na delovnem mestu (neprimerno okolje, stres, …) pa v Sloveniji izgubimo 10 milijonov delovnih dni na leto, ali v številki nekje 1,7 milijarde EUR letno. In nekaj je ob teh, in ob podatkih drugih raziskav, vsekakor potrebno spremeniti in zastaviti na novo.Koncept delovne sreče pa ponuja rešitve in je primeren za vse vrste podjetij, ne glede na velikost ali panogo. Pomembno je le, da se organizacija odloči, da bo delovna sreča ena od njenih strateških prioritet. Tako se bodo tudi najbolje pokazale koristi, ki jih prinaša tak način delovanja. V fokusu: Za konec nam lahko še zaupata, kako pa vi dve poskrbita za vajino delovno srečo?

Več

Primož Jelševar: Za SLS je nujen dialog, da se znebi bremen preteklosti

V Slovenski ljudski stranki se počasi »pobirajo« po trenutku streznitve, ki ga je prinesel volilni izid na predčasnih parlamentarnih volitvah 3. junija. Razočaranje je bilo veliko, s predsedniškega položaja se je umaknil Marko Zidanšek, vajeti pa kot vršilec dolžnosti predsednika SLS prevzel dotedanji podpredsednik Primož Jelševar. Zdaj po skoraj dveh mesecih se rane počasi celijo, čeprav še vedno skeli dejstvo, na kak način so jim volivci nastavili ogledalo, ki jih je ustavilo pred parlamentarnim pragom. Zazreti se bo potrebno vase, je bil eden od sklepov povolilne seje Glavnega odbora, na katerem so analizirali razloge za volilni poraz. Z razlogi volilnega neuspeha se ukvarjajo tudi drugi organi stranke, celovito analizo in predloge za sanacijo  pa pripravlja skupina tistih, ki so na volitvah dosegli najboljše rezultate. Nekateri od njih  zavidljivo visoke. Nekatere ugotovitve bodo predstavili na ponedeljkovi klavzuri stranke, nam v pogovoru pove v.d. predsednik SLS Primož Jelševar. Eden od razlogov za naš neuspeh vidim tudi v dolgoletnem padanju podpore vsem ljudskim gibanjem v Sloveniji, ne samo SLS in seveda v notranjih napetostih, ki niso od danes, ampak so se nabirale dolga leta, praktično vseh 30 let, kulminirale pa pred letošnjimi volitvami. Zato bomo v prihodnje v svojem delovanju skušali zgladiti čim več sporov. Sam sem na glavnem odboru podprl idejo, da se začnemo pogovarjati, tako v stranki, kakor tudi širše, z vsemi gibanji in strankami, z ljudmi, ki so bili včasih del SLS in tudi širše. Prav ta dialog bi moral ponuditi odgovor, če je mogoče in na kak način zgladiti ta nesoglasja. Tudi zato sem po seji Glavnega odbora SLS skupaj s skupino za sanacijo organiziral pomemben sestanek. Novomeški sestanek je bil po obrazih zastavljen zelo široko, od mlade generacije, ki ji sam pripadam, pa do »old boysov«, ki so nekoč krojili politiko SLS. Že zaradi nahrbtnikov preteklosti, ki jih je na sestanek prinesel vsak od udeležencev, je bil pogovor sicer zelo težak, vendar potreben. Prav je, da se pogovarjamo in prav je, da se slišimo. Prav nuja o več pogovora in dialoga, je bila rdeča nit novomeškega srečanja, ki je nakazalo možnosti, da se lahko zgladi marsikatera zamera iz preteklosti.  Sam sem tudi pozval članstvo, da mi pri tem pomagajo, kajti za 30 let nazaj vsega sam ne morem rešiti. Zlasti sem imel pri tem v mislih posameznike, ki že leta in leta pasejo zamere, zaradi katerih trpi celotna stranka. Gre vsaj na videz za globoke in skorajda nepremostljive razpoke med posamezniki? Jih je moč zgladiti? Upam, da se jih da, kajti usoda ljudskega gibanja v Sloveniji je v največji meri odvisna od tega ali bodo posamezniki sposobni svoj ego potisniti v ozadje in v ospredje postaviti interese Slovenije. Vsak, ki so mu v srcu zapisane vrednote SLS, bi to moral razumeti. Edina pot je v pogovoru in ustvarjanju simbioze med staro in mlado generacijo, iskanja poti, da bo med nami več kemije, kajti družijo nas iste vrednote. Zavračam vsa razmišljanja v smeri mlajši ven, da bo prostor za staro gardo in obratno. SLS je stranka širine - stranka mladih in starih. Po tej logiki bi moral vsak narediti vsaj en korak nazaj, da boste po tem sposobni narediti dva koraka naprej? Tudi vi mladi, ki ste morda s svojo rahlo nestrpnostjo prispevali h krizi SLS? Sam sem storil že kar nekaj korakov. Nisem jih delal nazaj, temveč naprej. Spomnimo le dveh omizij še pred volitvami, kjer sem kot direktor Inštituta dr. Antona Korošca k sodelovanju povabil vse prvake desnih strank v Sloveniji. Moja prva poteza kot v.d. predsednika je bila, da sem vse ki so bili ne »včeraj«, temveč tudi »predvčerajšnjim,« izključeni iz SLS ali so iz nje izstopili zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, da pridejo na novomeški pogovor. Tam sem jasno povedal, da je za spravo en človek premalo, zanjo si moramo prizadevati vsi. Zato pa je potreben kar precejšen miselni preskok, ki bo pripeljal do resničnega spoznanja odgovornosti vsakega. Tako država kot politična stranka ne morejo biti talec interesov posameznikov. To seveda ne velja le za SLS, temveč za vsa ljudska gibanja in vse stranke v Sloveniji. Zdaj je namreč več kot očitno, o čemer je sicer govoril prejšnji predsednik SLS Marko Zidanšek, da brez SLS v Sloveniji ni moč oblikovati čvrste desnosredinske vlade. Nekateri so bili izključeni, nekateri so izstopili, se poslovili od SLS, mnogi med njimi so ustanovili tudi svojo politično stranko, ki prav tako zagovarjajo vrednote ljudskega gibanja. Je kakšna možnost, da se znova znajdete pod isto streho, morda  pod imenom SLS, pa vendar? V zadnjem mesecu sem se pogovarjal z mnogimi od teh. Bistveno je, da to ljudsko gibanje, ki je nujno potrebno v vseh evropskih državah, da se ohranijo in negujejo vrednote, na katerih bazira evropska civilizacija, okrepimo tudi v Sloveniji. Prav pri tem vprašanju se bo pokazalo ali so te posamezniki sposobni preseči zamere in nesoglasja. Gre za paleto ljudi in strank, ki sledijo vrednotam ljudskega gibanja, ki so tako kot mi 3. junija ostale pred vrati Državnega zbora. Med njimi so mlajši in starejši obrazi, ki imajo kaj za povedati, pa tudi prispevati k povezovanju. Vse je mogoče, ob upoštevanju določenih razlik tudi oblikovanje svežega političnega subjekta ni nemogoče. Se vam ne zdi, da zgolj s pozivom o preseganju starih zamer ne bo uspeha? Vsebina bo tista, ki bo vplivala na odločitev vsakega od njih? Znova smo pri ljudskih vrednotah. Če se poenotimo okoli temeljnih vrednot, kar ne bi smel biti problem, ker vsi sledimo domoljubju, družini, resnici, odgovornosti, poštenosti in znamo spoštovati lastna pravila, je to temelj, na katerem bi s pogovorom gradili sodelovanje in povezovanje. Seveda osebni interesi lahko to hitro pokvarijo. Kaj se bo dogajalo na ponedeljkovi klavzuri SLS? Kaj lahko pričakujemo, da se bo doreklo, sklenilo za zaprtimi vrati? Na srečanju pričakujem udeležbo od članov Glavnega odbora, evropskega poslanca, do državnih svetnikov, županov in podžupanov. Predstavili bomo nekatere preliminarne ugotovitve skupine aktivnosti, ki na podlagi tega potekajo. Na tej osnovi pričakujem odprto in široko razpravo, kako naprej. Kajti ob povolilnem dogajanju ne smemo zanemariti niti možnosti, da bomo v kratkem še enkrat stopili na predčasne volitve in nanje mora biti SLS pripravljena. Dejstvo je namreč, da je 3. junija del naših volivcev ostal doma oz volil sorodne stranke, kar so pokazale tudi nekatere analize. Zato moramo najti odgovor, da jih pritegnemo in  na tak način zagotovimo, da v Sloveniji vajeti v roke prevzame moderna desnosredinska vlada z razvojnim programom. Da ga v SLS imamo, so priznavali mnogi. Zdaj je vprašanje ali smo ga znali predstaviti na pravi način. Kongres SLS se bo v vsakem primeru zgodil pred morebitnimi vnovičnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Lahko pričakujemo, da bo SLS tokrat volivcem naproti stopila sama ali povezana v koalicijo s sorodnimi političnimi strankami? Za mano so že pogovori z vsemi, ki so v preteklosti izrazili pobudo oziroma željo, da gredo na volitve  v koaliciji z nami. Ta možnost je odprta, pod platformo SLS bi se lahko vključili oziroma pristopili že na septembrskem kongresu. SLS je vseeno blagovna znamka, ki bi lahko uspešno povezala različne politične subjekte, s katerimi delimo enake vrednote. Čeprav je cela paleta odtenkov zelene barve, vsi sledimo istemu cilju. Želim si, da bi bilo to pod znamko SLS . Če se ta možnost pokaže, potem noben posameznik ne bi smel biti ovira, da do tega ne bi prišlo. Se vam ne zdi, da bo povezovanje pod  streho SLS misija skoraj nemogoče, kar se tiče nekdanjih predsednikov stranke, izključenih in izstopljenih? Kako bo z njimi? Sam čutim veliko skrb in željo mnogih po poenotenju ljudskega gibanja v Sloveniji. Pomembno je, da bomo govorili isti jezik, pustili ob strani, kaj je kdo in kje in komu povedal. Vsi se bolj ali manj pozitivno odzivajo na pripravljenost na pogovor. Seveda si sam najbolj želim, da bi bile razprtije, zamere in razpoke čim prej »zaprta knjiga.« Je pa res, da po 20, ali 30. letih težko le z dobrimi željami zaceliti vse rane. Še vedno je cel kup odprtih vprašanj, ki jih je treba rešiti, ponedeljkova strankina klavzura pa bo prvi resni in uradni korak v tej smeri. Vam pri srcu ni težko, ko opazujete, kako Sloveniji grozi oblikovanje levičarske vlade.  Če ne bi bilo vseh teh razprtij, bi verjetno SLS 3. junija prestopila parlamentarni prag in  pomagala oblikovati desnosredinsko vlado s SDS in NSi? Dejstvo je, da morebitno oblikovanje koalicije LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa z Levico pomeni katastrofo za slovensko gospodarstvo. Socialistična vlada nas bo na vseh segmentih pripeljala v venezuelski scenarij. Že ob sredinski koaliciji, naj bi se javna poraba na letni ravni povečala za poldrugo milijardo evrov, z Levico pa bi ta po pričakovanjih zletela v nebo, kar bi povzročilo kršenje fiskalne zaveze za zmanjševanje javnega dolga. Sam se dobro zavedam, kaj bi to pomenilo za zaposlene, za konkurenčnost gospodarstva, za izvoznike, za katere sicer Levica pravi, da so cokla razvoja. Seveda jim gre le za povečanje javne blagajne, krepili bi socialne transferje, uvedli UTD, zviševali minimalno plačo, še bolj obremenjevali realni sektor, kar  bi bila katastrofa za mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V tem primeru sem takoj za predčasne volitve. Seveda nam ni vseeno, da smo ostali pred parlamentarnim pragom in tako ostali brez možnosti, da bi prispevali svoj delež k oblikovanju razvojne vlade. Slovenija jo namreč nujno potrebuje, pa ne le zaradi napovedi o gospodarski krizi, temveč tudi zaradi slovenskih zavez evropskim in globalnim povezavam. Boris Cipot

Več

Sreda v sredo: dr. Milan Zver

Čeprav se bo uradno pomladno zasedanje Evropskega parlamenta sklenilo šele konec tega tedna, evropski poslanci izrabljajo tako imenovani zeleni teden, kar pomeni, da so aktivni v domačem okolju. Evropskega poslanca in vodjo slovenske delegacije pri EPP dr. Milana Zvera smo s kamerami ujeli v domačem Destrniku, in tam je bila posneta tudi oddaja. Govorila sva seveda o aktualnih vprašanjih v domačem političnem prostoru, iskanju rešitev za sestavo trdne koalicijske vlade, ki jo Slovenija še kako potrebuje, ker je kriza pred durmi, Slovenijo pa čakajo tudi pomembni izzivi, med drugim tudi predsedovanje Svetu EU, pa tudi o dogajanjih v EU parlamentu, Brexitu, globalni politični situaciji in odnosi med liderji svetovnih velesil, skratka zanimiv in vsebinsko pol pogovor. Zato vabim k ogledu zanimivega pogovora z dr. Milanom Zverom.

Več

Jožef Horvat NSi: Šarčevi peterici pomemben le volilni plen

Iztekel se je prvi krog dogovarjanj med parlamentarnimi strankami pri iskanju rešitev in kombinatorike za oblikovanje vlade, ki bi imela v parlamentu vsaj 46 poslanskih glasov podpore. O tem je PRS Borut  Pahor v ponedeljek  obvestil DZ, da ne bo predlagal kandidata. S tem pa bo začel teči drugi krog iskanja kandidata za predsednika vlade. O minulih pogajanjih s Šarčevo peterico strank smo se pogovarjali z vodjo poslanske skupine NSi Jožefom Horvatom.  V NSi smo že pred volitvami jasno napovedali, da se bomo odzvala povabilom na pogajanja  za morebitno koalicijo. Mi smo se odzvali na vsa povabila, ki smo jih dobili. K pogajanjem nas je povabil zmagovalec volitev Janez Janša in  smo se jih udeležili. Prav tako pa nas je k pogajanjem povabil drugo uvrščeni Marjan Šarec in  tudi teh pogajanj smo se udeležili. Moram pa priznati, da so bila pogajanja z Marjanom Šarcem že v začetku usmerjena bolj v delitev resorjev, zato smo v NSi predlagali, da je pomembneje poenotenje glede vsebine. Gre vseeno za ključna razvojna vprašanja, iskanje poti za njihovo rešitev, delitev resorjev pride šele na koncu pogajanj. Pri peterici pa so bili v ospredju pogovorov, kdo bo zasedel kateri ministrski stolček, premierski naj bi bil tako ali tako rezerviran za Šarca. Tak dialog že v štartu onemogoča oblikovanje stabilne in razvojno naravnane vlade. Kakšen je bil vsebinski izplen NSi pri pogajanjih s Šarčevo peterico? Če smo iskreni, ste se v volitve podali z obsežnim in vsebinsko dobro pripravljenim programom, kar za ostale, zlasti za LMŠ Marjana Šarca, ni mogoče trditi. Kar se tiče vsebine, smo v pogajanjih dosegli relativno veliko. Veliko našim rešitvam so prikimali, vendar se je zapletlo tudi pri rokih uresničitve. Ključni problem, ki smo ga opazili in ki bi lahko usodno vplival na (ne)delovanje potencialne koalicije 5+ 1, je duh konfliktnosti. Ta se je med trojico še pred kratkim vladajočih strank SMC, SD in Desus, prenesel tudi v današnji čas.  Sam sem pričakoval, da bo retorika teh treh strank  oziroma njihovih predsednikov, nekoliko drugačna, pa sem se uštel. Zato v NSi ocenjujemo, da s prisotnostjo in celo eskalacijo tega konfliktnega duha, takšna ekipa ne more funkcionirati in voditi države. Znašli smo se torej v položaju, ko nobeden od potencialnih kandidatov za mandatarja, torej zmagovalec volitev Janez Janša SDS in drugo uvrščeni Marjan Šarec LMŠ, po izteku prvega 30 dnevnega roka nimata zagotovljenih 46 podpisov podpore v DZ, o čemer nas bo na seji DZ  petek, 27.7.  obvestil tudi PRS Borut Pahor. S petkom bo začel teči drugi krog, ki traja dva tedna. In če po dveh tednih ne Janez Janša in ne Marjan Šarec PRS Borutu Pahorju ne bosta postregla s 46 podpisi, stopamo v tretji krog, O tem bomo odločali na seji DZ 14. avgusta. Takrat začne teči le 48 urni rok, v katerem lahko mandatarja predlaga 10 poslancev, ki se ga lahko izvoli tudi z navadno večino. V kolikor tudi tretji krog ne prinese imena mandatarja, bo DZ o tem obvestil PRS Boruta Pahorja in ta bo razpisal nove predčasne volitve, ki so lahko na sporedu v nedeljo, 23. oktobra. Tak scenarij bi bil za Slovenijo zelo slab, kajti Slovenija nujno potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado, ker se problemi kopičijo in rastejo, poleg tega pa so pred nami tudi izjemno pomembni izzivi, med drugim tudi predsedovanje Svetu EU.  Če bi morebiti vseeno prišlo do predčasnih volitev v oktobru, bi lahko vlado dobili šele po novem letu 2019. Tega si Slovenija ne more privoščiti, res nujno potrebujemo vlado s polnimi pooblastili. V NSi smo povedali, da bi iskanju rešitev za oblikovanje koalicije in sestavo vlade imata zmagovalec in drugo uvrščeni na volitvah. To je jasno povedal tudi Janez Janša, predsednik SDS na sestanku z vodstvom naše stranke. Sam upam in si želim, da se bo vzpostavila neka uravnotežena koalicija, sam temu rečem 2 + 2, SDS, NSi, LMŠ in SMC. Že vodenje Sveta EU, ki je pred nami, zahteva oblikovanje takšne stabilne vlade. Sedanja v ta projekt ni vložila niti evra, kaj šele usposobila kader. Ko smo prvič leta 2008 predsedovali Svetu EU smo za ta projekt usposobili nekaj čez 400 ljudi. Spomnim se, da sta nam na eni večerji v Bruslju tako Baroso, predsednik EU komisije, kakor predsednik EU parlamenta Pöttering, izrekla kompliment, da je »Slovenija nova zvezda na evropskem nebu!« Po tem obdobju ne skrivam zaskrbljenosti, da je Slovenija, kar se kredibilnosti znotraj EU tiče, drastično padli. Padamo v brezno, Slovenijo se več ne upošteva, kar je več kot očitno pri vseh mednarodnih zgodbah, v katere smo vpleteni, od nekdanje NLB, do implementacije arbitraže s Hrvaško….. Kako se bo Marjan Šarec po tem, ko ste se mu zahvalili za nadaljevanje pogajanj, ker je bil v glavah peterice volilni plen in ne vsebina, lotil dialoga z Levico oziroma njenim programom, ki je popolno nasprotje vašega in na katerega je Šarec, vsaj načelno. tudi pristal?     To vprašanje si tudi sam postavljam. Po mojem dojemanju Marjan Šarec ni zaupal levo orientiranim strankam v tej potencialni koaliciji 5 + NSi. Mirno lahko povem, da je še najbolj zaupal NSi. Nekje je celo izjavil, da ni največji problem NSi, kar se je skozi pogajanja tudi pokazalo. Občutek imam, da je Marjan Šarec spoznal to brutalnost, to težo odgovornosti vladanja, vodenja države pri tako kompleksno politično pisani sestavi Državnega zbora. Zato upam, da ga bo to vseeno intimno nagovorilo, da se bo priključil izkušenejšim. Kako komentirate sedenje na dveh stolih pri Miru Cerarju, Dejanu Židanu in Zdravku Počivavšku? Gospodje so še vedno predsednik vlade in ministri v odstopu in odhajanju, torej sedijo na stolu izvršilne oblasti, hkrati pa kot poslanci Državnega zbora sedijo na sedežu zakonodajne veje oblasti. To je svojevrsten ustavni problem. Zna se celo primeriti, da bo ob morebitnih vnovičnih predčasnih volitvah, ta vlada, ki je od 14. marca v odhajanju, državo vodila tudi še januarja 2019. Gre za hudo zakonsko in ustavno anomalijo,  kar zadnje čase spoznavajo in priznavajo tudi politiki, politični analitiki in tudi novinarji, ki jo lahko reši le sprememba volilne zakonodaje. Minimalno, kar bi lahko naredili takoj, kajti Državni zbor je polno operativen z vsemi pristojnostmi, da se s spremembo Ustave stopimo naproti volivcu in mu omogočimo neposrednejši izbor kandidatov za poslance. Gre za majhen korak, ki se mu pravi ukinitev volilnih okrajev, za kar bi moralo glasovati 60 poslancev, torej ustavna večina. Težav načeloma ne bi smelo biti, kajti v osnutku koalicijske pogodbe Šarec + 5 je zapisano, da je to potrebno narediti.  Ko pa je predsednik DZ Matej Tonin v pogovoru z vodji poslanskih skupin načel to vprašanje, pa se je pričelo mečkanje, da tega ne moremo, ker nimamo vlade….če pa bi bila iskrena volja oziroma, kakor je dejal Matej Tonin, »kjer je volja, je tudi pot,« bi lahko storili ta minimalni korak, s katerim bi močno povečali možnost, da volivčev glas odloči, kdo ga bo zastopal v parlamentu. Z Jožefom Hrvatom sva se pogovarjale v ponedeljek. Da je NSi zelo zaželjena nevesta v Šarčevi koaliciji peterice potrjuje tudi današnje vnovično povabilo Marjana Šarca, ki sicer zveni nekoliko izsiljevalsko, da se Matej Tonin in NSi do ponedeljka odločita ali obstaja kaj možnosti za njihovo sodelovanje v koaliciji LMŠ, SMC, SD, ZAB, Desus. Verjetno je Šarec spoznal, kdo bo nosil hlače v vladi, če se slučajno koalicijsko "zliže" z Mesčevo levico. Boris Cipot

Več

Srečna pri delu… Maja Lončar, managerka delovne sreče

Predstavljamo serijo pogovorov s tistimi, ki so srečni pri svojem delu. Z nami bodo delili svoje izkušnje, razmišljanja, nasvete. In ker prihodnost pripada srečnim (posameznikom in podjetjem), bo tovrstnih zgodb veliko.Tokrat predstavljamo Majo, ki je svetovalka za strateško implementacijo delovne sreče in soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur v Paleti znanj. Pred kratkim je pridobila mednarodni certifikat za managerja delovne sreče na akademiji pri Woohoo inc. v Kopenhagnu, ki je edina tovrstna v svetovnem merilu.  Kdo je Maja Lončar? Sem ambasadorka delovne sreče – mednarodno certificirana managerka delovne sreče (z licenco WooHoo inc.), coachinja, mentorica in svetovalka za strateško implementacijo delovne sreče in soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur. Moje delovno življenje se že skoraj dvajset let vrti okoli organizacijskega, finančnega in splošnega managementa. Sem tudi specialistka projektnega managementa, z veliko ljubeznijo do razvoja idej in spravljanja le teh v življenje. Zadnjih nekaj let se najbolj posvečam področjem organizacijske kulture, managementu rasti in razvoja in strateški implementaciji koncepta delovne sreče v organizacije. Zaljubljena sem v možnost izbire, prepričana v moč znanja in sodelovanja. Pri svojem delu želim predvsem soustvarjati odlična in srečna delovna okolja, bolj zavzete zaposlene, srečnejše posameznike in res dobre voditelje svojih organizacij. Predvsem zato, da delovna sreča ne bo več loterija in privilegij, ampak način življenja. In to je trenutno moja največja inspiracija, zraven življenja samega, kjer sem Pikica, »kraužlbouc«, vesela ženska, življenjska sopotnica, partnerica, mačja mama, hči, prijateljica, podjetnica, zagovornica energijske dimenzije življenja, navdušena bralka, pohodnica, potepuhinja, dobrojedka, pevka pod prho … Na lestvici od 1 do 10 – kako srečna si pri delu? V bistvu skoraj zmeraj za devet ali deset prstov v zrak. Na kak dan pa tudi manj od osem, saj tudi mene kdaj kaj razžalosti, razočara, razjezi… Kaj te osrečuje pri delu? Da imam privilegij soustvarjati srečna delovna okolja in zavedanje »srečni vsenaokrog« kot način življenja, kot tisto nekaj, do česar imamo vsi z rojstvom dano in neodtujljivo pravico. Srečni obrazi in nasmehi. Občutek hvaležnosti, ko vidim, da nekdo uporabi to, kar sem mu svetovala ali ga »naučila« in dosega boljše rezultate in širi pozitivno energijo. In pa seveda to, da imam priložnost našo misijo živeti s pravimi ljudmi ob svoji strani. Si od nekdaj srečna pri delu? Ne in da. Imam izkušnje tako z biti oziroma delati nekje, kjer zaradi slabih odnosov ni bilo prijetno, kot tudi čisto nasprotno. Najbolj nesrečno (zraven slabih odnosov) me je delalo predvsem to, da nisem delala zase in ne tistega, kar mi je po duši najbližje, čeprav sem na neki način imela svoja prejšnja dela zmeraj rada in sem bila v tem, kar sem počela, odlična. Srečna pa sem bila predvsem zato, ker sem imela priložnost delati kot del vrhunske ekipe, s strokovnjaki in ljudmi z velikim srcem, od katerih je večina še danes del mojega življenja in upam, da bo tako tudi ostalo. Kaj so tvoji najpomembnejši dosežki pri delu v tem letu? Zaenkrat je večja zmaga tega leta pridobljen mednarodni certifikat za managerja delovne sreče na akademiji pri naših partnerjih Woohoo inc. v Kopenhagnu, ki je edina tovrstna v svetovnem merilu. S tem postajamo tudi certificiran mednarodni partner vodilnih protagonistov s področja delovne sreče in postavljamo nove standarde poklica v našem okolju. Druga pa še prihaja – namreč zaključek dvoletnega projekta nadgradnje organizacijske kulture za zelo uspešno majhno podjetje. Se pa je skozi leto nabralo kar nekaj manjših, ki prav tako štejejo. Kako skrbiš za svojo delovno srečo in za srečo sodelavcev? V bistvu z majhnimi, vsakdanjimi stvarmi, ki dajejo velike rezultate – da delam v prijetnem okolju, si vzamem dovolj odmora, se skozi nekaj učim, delam dobre stvari in uresničujem projekte z dobrimi ekipami, uporabljam luštne rokovnike, zraven mene je zmeraj neko cvetje, mačkon… Velikokrat se zahvalim za vse. Tudi sodelavcem. Zanje se še posebej potrudim najti čas, odpreti ušesa, pogledati na stvari z druge perspektive, da ne pozabim na rojstni dan, da skupaj uživamo na kavici, na prostem, povezani, nasmejani in polni dobrih idej. Kaj narediš, ko tvoj dan ni srečen? Počakam, da mine . Običajno ga preživim v naravi, v hoji, meditaciji in poskušam ozavestiti, kaj je tisto, kar me je »iztirilo«, vendar pa ne več za vsako ceno – ne potrebujemo vedno odgovora ali pojasnila in kontrole nad vsem. Tak dan pač pride…in tudi gre. Kaj te osrečuje zraven tvojega dela? Bi bilo lažje, če bi me vprašala, kaj me ne … V bistvu me osrečuje skoraj vse, življenje v coni ravnovesja, vsak nov dan in ljubezen do vsega. Partner, prijatelji, družina, moj mačkon, dobra knjiga, dobre novice, mavrica, narava, dobra hrana in pijača, potovanja kamorkoli, rože na moji delovni mizi, jutranja tišina, razgled na Pohorje ob jutranji kavi, obisk tržnice, valovi in morsko življenje, ljudje z iskrami v očeh, nasmejani obrazi… Kaj je tvoj zakaj? Zakaj je svet s teboj boljši? Preprosto zato, ker sem rahlo drugačna in me danes tega več ni »sram«. Ni mi več nerodno zagovarjati sreče posameznika kot z rojstvom dane pravice in tako poskušati spremeniti sebe in svet na boljše. In ker sem dovolj stara, da so me že naučili stvar ali dve, ne pa še oprali možganov. Tudi sama nekaj že vem in zmorem in znam to prenesti naprej, prispevati dobro. In še zmeraj sem dovolj nora in mlada, da si to upam in celo želim. Srčno. Pa tudi ker mirno priznam, da velikokrat nimam pojma, samo močno voljo in srčno trmast karakter. Tvoj nasvet za delovno srečo. Če ne delate tistega, kar »ljubite«, ljubite tisto, kar počnete. Kadar ne gre, pa se potrudite zase in poiščite tisto, kar vam bo dolgoročno risalo nasmeh na obraz. Se splača. In ne bojte se sprememb, so vaše najboljše prijateljice.

Več

Srečna pri delu… Petra Božič Blagajac, managerka delovne sreče

Tokrat smo se pogovarjali s Petro, ki je managerka delovne sreče in svetovalka za pozitivno organizacijsko kulturo v Paleti znanj. Skupaj z Majo sta nedavno pridobili mednarodni certifikat na akademiji pri Woohoo inc. v Kopenhagnu, ki je edina tovrstna v svetovnem merilu in postali njihov licenčni partner.  Kot pravi Petra, to za njiju pomeni hkrati tudi veliko odgovornost, saj želita, da delovna sreča postane način življenja slehernega posameznika in nova formula za delovanje organizacij 21. stoletja.   Sreča, tudi tista pri delu, je stvar izbire vsakega med nami. Je povabilo, so odprta vrata, je priložnost; korak pa mora narediti vsak sam.  Kdo je Petra Božič Blagajac? Sem ambasadorka delovne sreče. Za menoj je dvajset let ustvarjanja odnosov z ljudmi in med ljudmi, usmerjanja ter načrtovanja komunikacij, pisanja zgodb ter predajanja znanja in izkušenj v agenciji za odnose z javnostmi in komuniciranje. Skupaj s fenomenalno ekipo ter s številnimi podjetji, organizacijami in posamezniki smo pogosto orali ledino. Od nekdaj je bila moja prva strokovna izbira komuniciranje z zaposlenimi. In vedno sem se spraševala, kaj bi lahko v skupnem cilju povezalo komunikatorje v podjetjih in tiste, ki skrbijo za kadre. Po dvajsetih letih sem našla odgovor – delovna sreča. Pred tremi leti sem se podala na novo pot. Sedaj sem managerka delovne sreče z mednarodnim certifikatom, trenerka komunikacijskih veščin za mlade in manj mlade, svetovalka za pozitivno organizacijsko kulturo, občasno upravljam tudi različna družbena omrežja, sem podjetnica, certificirani praktik zakona privlačnosti , berem iz Tarot kart ter sem žena in mama. Na lestvici od 1 do 10 – kako srečna si pri delu? Običajno se moja delovna sreča giblje med 8 in 10, včasih se spusti tudi nižje. Življenje je pač takšno, da moraš tu in tam doživeti kak pretres, da se zaveš, kaj imaš in znaš to ceniti. Po tem potegneš iz sebe speče sposobnosti,  oblikuješ nova razmišljanja in rasteš. Kaj te osrečuje pri delu? Srečni obrazi in nasmeh, zahvala, ko vidim, da nekdo uporabi to, kar sem mu svetovala ali ga »naučila« in dosega boljše rezultate, pozitivna energija. Pa tudi, ko si nekdo »sposodi« moje ideje; to potrjuje, da obvladam J Rada se učim in rada svoje znanje, izkušnje in razmišljanja predajam naprej. Deliti znanje je privilegij. Pri delu me osrečuje tudi to, da delam, kar imam rada, da je moje delo raznoliko, srečna sem, ko vidim rezultate, ko spreminjam, pa čeprav po malem. Osrečuje me možnost izbire, paleta vsega, kar lahko počnem in me pri tem nič ne omejuje (razen seveda jaz sama). In ne nazadnje, me osrečujejo ljudje, s katerimi delam, od katerih se učim, ki me spodbujajo. In ni boljšega občutka kot takrat, ko se stvari poklopijo, ker sem verjela vanje, ker sem vlagala vanje in zaupala. Si od nekdaj srečna pri delu? Moja prejšnja služba je bila najprej sanjska. Delala sem stvari, o katerih sem sanjala, imela sem neverjetne sodelavce, počutila sem se pomembno, lahko bi premikala gore, tudi moji nadrejeni so bili spodbudni. Naš direktor je vedno govoril, da se moramo najprej imeti »fajn«, denar je posledica. In tako nekako je tudi bilo. Ko pa se je razmišljanje vodstva obrnilo za 180◦ in se nismo več imeli »fajn«, tudi sreče ni bilo več. Vsak večer, ko sem pomislila, da bo treba naslednje jutro v službo, sem imela v želodcu velik cmok. Kot ekipa smo sicer še vedno držali skupaj, vendar naše delo ni bilo več cenjeno in čez čas smo šli vsak svojo pot. Sedaj je moja delovna sreča popolnoma drugačna. Vem, kaj želim v življenju, imam odprto glavo in odprto srce, prepoznavam priložnosti, delam to, v čemer uživam in kar je v skladu z mojimi vrednotami. In to me vsako jutro spravi iz postelje brez »snooza«, srečno in nasmejano. Kaj so tvoji najpomembnejši dosežki pri delu v tem letu? Vsekakor to, da sem pridobila mednarodni certifikat za managerja delovne sreče, edini tovrstni v svetu. V Paleti znanj z Majo zaključujeva dvoletni projekt nadgradnje organizacijske kulture za zelo uspešno majhno podjetje. In moja karierna pot je jasna – vem, kam grem in zakaj to delam. Srečna sem. Vem pa tudi, da je pred menoj še veliko dosežkov, saj nama zgoraj omenjeni certifikat nalaga odgovornost, da narediva našo deželo srečno pri delu. Tega se izjemno veselim. Kako skrbiš za svojo delovno srečo in za srečo sodelavcev? Za svojo srečo skrbim s hvaležnostjo, z majhnimi, vsakdanjimi stvarmi, nasmehom, prijazno besedo kot je recimo hvala, z jutranjo Tarot zgodbo, z mojo družino, s premikanjem mej in s tem, da vsak dan skušam narediti vsaj en korak bližje svojim ciljem. Do tistih, s katerimi delam, sem prijazna, jim pomagam, jih poslušam, sem jim hvaležna, skupaj uživamo na kavici, se veliko smejimo, si postavljamo izzive, jih cenim in iz srca želim, da so uspešni pri zastavljanju in doseganju svojih ciljev. Kaj narediš, ko tvoj dan ni srečen? Poskušam najti v njem pozitivne, lepe stvari, pišem dnevnik hvaležnosti, barvam, se posvetujem s Tarot kartami, kaj skuham ali spečem, z otroci pogledam film, z možem grem na sprehod. Včasih pa tudi samo ždim J Znam si prisluhniti in to mi je v takšnih dneh v veliko pomoč. Kaj te osrečuje zraven tvojega dela? Družina, glasba, koncerti, knjige, filmi, Tarot karte, sprehodi, rože, potovanja, velika mesta, podzemna železnica, srčki, samorogi, risbe mojega sina, za enkrat še virtualni poleti z mojim najstnikom, objemi, ljubezen, roza barva, branje med sprehodi, kuhanje, barvanje, razmišljanja mojih otrok, Star Wars, Harry Potter in vsi super heroji, čevlji z močnim značajem, kičasti sončni zahodi, razgled iz 16. nadstropja, dobra hrana,…. Do nebes in nazaj sem hvaležna za življenje in priložnosti, ki jih srečam vsak dan. Kaj je tvoj zakaj? Zakaj je svet s teboj boljši?Želim si srečen svet, pa naj se še sliši tako klišejsko… srečni otroci, srečni starši, srečni zaposleni, srečna podjetja, srečni politiki, srečne stranke, začaran krog, ki se nikoli ne neha… vse ostalo je posledica. Želim si, da ljudje med seboj komunicirajo in si zaupajo. Še posebej pomembno pa se mi zdi, da delamo z otroci in mladostniki, saj kot pravi star pregovor: »Na mladih svet stoji.« Želim biti med tistimi, ki jih razvijajo, da bodo srečni kot otroci, v šoli, kasneje kot partnerji in starši in ne nazadnje kot nova srečna generacija zaposlenih. Tvoj nasvet za delovno srečo. Prisluhni srcu. Najboljše ve, kaj je prav. In ne boj se tvegati, širi svojo cono udobja z majhnimi koraki, pri tem pa vedi, da ni bližnjic. Pripravi se na potovanje in uživaj v vsem, kar pride mimo. Nasmeh na usta in akcija. Ne obstaja samo ena služba za celo življenje, delaš lahko, kar želiš, kar te osrečuje. Od časa do časa je dobro prevetriti svoje vrednote, talente, želje in jim dati možnost, da pridejo na plano. Prebudi se ustvarjalnost, odprejo se oči in življenje postane bolj srečno. In potem ugotoviš, ali si na pravi poti. Vir: paletaznanj.si 

Več

Sreda v sredo: dr. Matevž Tomšič

V tokratni oddaji Sreda v sredo smo s sociologom in političnim analitikom dr. Matevžem Tomšičem govorili o zapletih in razpletih pri sestavljanju 13. vlade. Je morda kriva številka 13 ali pa vpletenost "globoke države" v njeno nastajanje, da so še vedno odprte vse možnosti, tudi skrajna, in sicer, da v roku meseca ali dveh znova stopimo na volišča. Pri onemogočanju Janeza Janše, da sestavi desnosredinsko vlado, poglavitno vlogo igrajo dominantni mediji, ki so v državni lasti, (nacionalna RTV in Planet TV) ali jih obvladuje tajkunsko omrežje F 21. 

Več

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo?!

15.08.2018

preberi več

Je Matej Tonin ustavil vpletanje globoke države v pravila igre parlamentarnega monopolija?

14.08.2018

preberi več

Politično svingerski klub Marjana Šarca

12.08.2018

preberi več

Ingo Falk Pasch Wallersberg: Upravno sodišče naj ustavi "ladjo norcev!"

11.08.2018

preberi več

Je Stricu vseh stricev in botru vseh botrov Milanu Kučanu uspelo "spohat" levičarsko koalicijo SVI PROTI JANŠE?!

7.08.2018

preberi več

Oglasna sporočila in partnerji

V Fokusu

pred 13 urami
Dr. Stane Granda: Prekmurski čudež
Ob vsakoletnem prazniku politične združitve Prekmurja, se človek vedno zamisli nad izjemno narodno trdoživostjo ...
(0)
pred 14 urami
ŽELEZNIŠKI PODVOZ NA LJUBLJANSKI ULICI V ...
Konec junija 2018 sta v prostorih Mestne občine Maribor minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter ...
(0)
pred 17 urami
Kako reševati težave?
Čemu velikokrat iščemo rešitev predolgo oz. je sploh ne najdemo? Kako to spremeniti? Skrivnost je v tem, ...
(0)
pred 2 dnevi
Črenšovci: Praznik Slovencev v slovenski krajini ...
Danes je 17. avgust 2018, danes je v Sloveniji državni praznik, ki ga sicer ne spremlja dela prost dan. Na ...
(0)
pred 2 dnevi
Odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija
V Združenju za slovensko besedo – vseslovenskem združenju pisateljev, pesnikov, publicistov in prevajalcev ...
(0)
pred 2 dnevi
Razstava ZLATO KITAJSKIH CESARJEV. Zlati predmeti ...
Od 16. avgusta 2018 do 15. februarja 2019 je v Narodnem muzeju Slovenije na ogled edinstvena razstava z ...
(0)
pred 3 dnevi
Slovenci v Slovenski krajini (99 let potem)
Pred 99 leti so se po porazu Avstroogrske Slovenci na levi strani Mure pridružili takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in ...
(0)
pred 3 dnevi
Ptujska Gora: Nagovor mariborskega nadškofa dr. ...
Ob prazniku Marijinega nebovzetja je v baziliki na Ptujski gori v občini Majšperk, v osrednjem romarskem ...
(1)
pred 3 dnevi
Turnišče: Pridiga škofa dr. Petra Štumpfa na ...
Na praznik Marijinega vnebovzetja je slovesno sveto mašo ob petih somašnikih v škofijskem romarskem ...
(0)
pred 3 dnevi
Paviljon Čebelji svet in razstava v Slovenskem ...
Do 6. septembra 2018 je v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) na ogled paviljon Čebelji svet, ki v muzeju gostuje na ...
(0)
pred 3 dnevi
Dr. Andreja Valič Zver: "novi obrazi" zrcalo ...
Z dr. Andrejo Valič Zver, anglistko in doktorico zgodovinskih ved, sicer pa direktorico Študijskega centra za ...
(0)
pred 4 dnevi
Ingo Falk Pasch Wallersberg: Teater se nadaljuje - ...
"Teater se nadaljuje - se bo tudi tokrat izšlo," je naslov odprtega pisma poslancem državnega zbora, ki jim ga ...
(0)