SI

Ilegalni migranti, vsakodnevna stalnica policijskih poročil

23.08.2019

preberi več

Ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

23.08.2019

preberi več

Predsednik Borut Pahor jih ni imenoval, je pa obsodil zločinskost vseh treh totalitarnih in avtoritarnih režimov

22.08.2019

preberi več

Ljubljana: Na predvečer evropskega spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov maša in simpozij

22.08.2019

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

23.08.2019

preberi več

Predsednik Borut Pahor jih ni imenoval, je pa obsodil zločinskost vseh treh totalitarnih in avtoritarnih režimov

22.08.2019

preberi več

Ljubljana: Na predvečer evropskega spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov maša in simpozij

22.08.2019

preberi več

Dr. Stane Granda: Po 100 letnem jubileju Prekmurja

22.08.2019

preberi več

Zoran Zaev je odstopljen, samo da tega on še ne ve

20.08.2019

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

dr. Peter Štumpf: Zaradi pomanjkanja zgodovinskega spomina je v slovenski zavesti strahoten antikatoliški refleks

14.08.2019

preberi več

VIDEO: Dr. Matej Mertik, Estonci so že zdavnaj prestopili prag digitalne družbe, v Sloveniji pa ne vemo, kam in kako?!

7.08.2019

preberi več

Damjan Jaklin, župan Velike Polane: podpiram regionalizacijo in s tem decentralizacijo Slovenije

31.07.2019

preberi več

Alojz Kovšca: Državni svet je "varnostni ventil" na vročem slovenskem političnem loncu, zato ga nekateri želijo ukiniti

24.07.2019

preberi več

Župan Lendave Janez Magyar: Izpad pri črpanju nepovratnih evropskih sredstev bo težko nadomestiti

17.07.2019

preberi več

Sreda v Sredo - Alen Pavlec

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Dr. Milan Zver v Evropskem parlamentu o vladavini prava v tranzicijskih državah

17.07.2019

preberi več

Romana Tomc: Predlog slovenskega komisarja postavlja ambicije slovenske evropske politike na uradniški nivo

17.07.2019

preberi več

Ob Dnevu državnosti dr. Milan Zver pripravil slovesnost v dvorani dr. Jožeta Pučnika v EU parlamentu

25.06.2019

preberi več

V Destrniku dr. Milan Zver oddal svoj glas za evropske volitve: Lizbonska pogodba idealen pravni okvir delovanja EU

26.05.2019

preberi več

Nemškim Socialdemokratom se na volitvah 26.5. obeta kar dvojna “katastrofa”

22.05.2019

preberi več

Zadnje Plenarno zasedanje 2018 - poročilo Patricija ...

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Dr. Stane Granda: Po 100 letnem jubileju Prekmurja

Z  razglasitvijo Prekmurskega trga v Ljubljani je verjetno konec uradnih proslav ob  100 letnici ukinitve ogrske oblasti nad Slovenci v Slovenski krajini imenovani tudi Prekmurje. Velika šerifa slovenske politike Janković in Kučan naj bi z njim nadgradila tisto, kar ni uspelo predhodnikom, predvsem pa ne katoliškim duhovnikom. Prekmurje poslej ni samo priključeno matičnemu narodu ljubljanskemu, ampak celo matičnima človekoma. Odslej se bosta iz Ljubljane v svet onkraj Mure cedila med in mleko, nadoknadeno bo vse tisto, kar slovenskim oblastem, kakršnekoli so že bile, ni nikoli uspelo.  Potrdilo se bo, kakšna tragedija je bil konec madžaronske boljševistične revolucije  in oblasti Vilmoša Tkalca. Novi ljubljanski trg ni slučajno povezan z zloglasno hišo groze na Poljanskem nasipu. Kučan ve, kaj dela! Vedno zajema iz zgodovine, v novejšem času celo grške! Šele ob jubilejnem letu sem dokončno razumel moje tamkajšnje informante, ki so ga vselej imenovali prekmurski Efialt. Vse kar so Prekmurci v tem stoletju dosegli, so dosegli iz sebe, svoje notranje moči in energije in ti dve sta tudi najboljše zagotovilo za njihovo prihodnost. Dojeli so, da je »žlahta strgana plahta«. Pomembno je, da verjamejo sami vase in Bog jim bo pomagal. Najmanj pomoči lahko pričakujejo od tistih rojakov, ki bi jim mogli in morali pomagati. Žal je nekaterim izmed njih prekmursko poreklo breme, ne pa čast. Jubileji so na prvi pogled trenutki radosti, v resnici pa trenutki stresa in celo groze. Ne da bi hoteli, nas potegnejo k delanju bilance, ki kar nekaj ljudi, zlasti moške,  pripelje v bilančni samomor. Težko se je soočiti z preteklostjo, zlasti zamujenimi prilikami po lastni krivdi in načrtnim povzročanjem krivičnega trpljenja od ljudi, od katerih tega ne bi nikoli pričakoval. Bilanca vseslovenskega administrativno neločenega sobivanja prekmurskih Slovencev je vse preje kot prijetna. Ključna vloga pri tem pripada ljubljanskim škricom, ki so iz Slovenske krajine najprej naredili kazensko kolonijo za slovenske intektualce, predvsem pa niso nikoli skušali resno rešiti njenega temeljnega problema, to je izseljevanja. To je v določeni meri konstanta slovenskega bitja in žitja, zlasti pri ljudeh, ki hočejo uspeti v znanosti in kulturi, ne pa takrat, ko gre za najskromnejše fizično preživetje, vsakodnevni košček kruha. Kako hinavsko je bilo slišati v teh dneh  pozivanje k vsestranski strpnosti v Prekmurju. Če kdo, so bili preganjani tamkajšnji večinski Slovenci. Težko se je odločiti, ali so bolj trpeli nacionalno ali socialno. Samo še njihovi zahodni slovenski antipodi Rezijani so bili večji reveži. Za raziskovalca, ki se že pol stoletja ukvarja s socialnim in nacionalnim položajem Slovencev, je izrazoslovje, ki smo bili priča ob jubilejnih oddajah, prireditvah in razmišljanjih svojevrstna parada neznanja slovenske zgodovine, nedoraslosti slovenski državnosti. Kaj takega in v takem obsegu iz preteklosti ni znano. Očitno ključni ljudje Slovenije ne vedo, kaj in kakšen je slovenski narod, še manj vedo kaj je Slovenija, slovenski knjižni jezik, slovenska kultura. V trenutkih, ko nam iz vseh sredstev odmevajo pozivi k strpnosti in spoštovanju različnosti, so celo še pripadnike madžarske manjšine silili k proslavi. Saj niso idioti! Njihov položaj niti slučajno ni primerljiv z položajem koroških Slovencev v Avstriji. Ti se večinsko zavestno niso odločili za karadjordjevsko Jugoslavijo, »Ogre« pa so vanjo kar vtaknili. Če razumemo Primorce pod fašistično Italijo, moramo tudi njih, pa naj gre za Jugoslavijo ali Slovenijo. Jubilejne prireditve, hvala vsem , ki ste se za njih trudili in jih organizirali, v nobenem pogledu niso prinesle Prekmurju in njegovim prebivalcem zmanjšanje temeljnih stisk. Dokončni konec Mure je več kot zgovoren. Milan Kučan, ki je bil kot v slovenski politiki desetletja najbolj izpostavljen Prekmurec vnaprej »obsojen« na predsedovanje jubilejnim državnim prireditvam, se ni izkazal in še manj potrudil. Lahko bi organiziral svojo »vardo« imenovano Forum 21 in preko njjih nakazal svoj pogled na gospodarsko prihodnost Prekmurja. Očitno takšno razmišljanje ni del njegove miselne orbite. Zgolj oblast in sovraštvo do ne njegovih in drugačnih. In tu je padel kot je dolg in širok. Ponižati jubilej z napajanjem svoje nestrpne sle in prezira do Boruta Pahorja, je podlo in zavrženo dejanje. Prekmurci kaj takega kot državljani in ljudje niso zaslužili. Kot predsednik države, slovenski državni suveren, bi moral biti osrednja osebnost osrednje državne proslave in slavnostni govornik. Predsednik vlade Marjan Šarec, ki vse bolj postaja miselna lutka nekdanjega predsednika države, mu naseda in ga celo ni bilo pri spominski maši, se je sicer potrudil in imel doslej svoj najboljši govor, vendar to zadeve ne spreminja. Samo potrjuje ugotovitev, da Slovenija kot država nima vizije, ampak je tudi njena aktualnost prazna. Je država brez državne vsebine. Ne po krivdi državljanov, najmanj pa Prekmurcev. Če nam je všeč ali ne, še najbolj je bila na ravni veličine dogodka katoliška cerkev. Pahor se je odločil genialno. Večje klofute Kučanu ni mogel dati. Ni ji treba poudarjati lastnih zaslug, saj so dovolj zgovorne.  Pred leti je priznala in popravila svojo zgodovinsko napako, ko jim po I. svetovni vojni ni dala škofije. Bolje pozno kot nikoli!

Več

Zoran Zaev je odstopljen, samo da tega on še ne ve

Temperatura v nekdanji najbolj južni jugoslovanski »bratski » republiki dosega vrelišče. Pa ne klasična atmosferska  vreliščna točka, ampak politična, če sploh smemo ta dogajanja uvrstiti med politična. Predvsem zaradi tega, ker vse kaj je v »kotlu« dogajanja v katerem se vrelišče maniferstira je vse drugo kot politika. Tu so, če ostanemo pri kotlu, v prenesenem smislu gastronomije, takšne sestavine in dodatki ki zagotovo presegajo domišljijo najbolj »kreativnih« ustvarjalcev dogajanja kjer se kaj kuha, zakuha, razkuha in prekuha do onemoglosti nekaj kar v politiki ima povezave  z  ustvarjanjem  določenih situacij. Te situacije so  proizvedle politiko kot stranski učinek in produkt drugih dejanj imenovane in zajete v eni sami besedi - kriminal. V Makedoniji, takšni ali drugačni ne glede na zemljepisno odrednico ali geografsko determinanto, žal je v času, ki ga določamo kot bistvenega in usodnega za njen obstoj, taisti kriminal piše in bo napisal  dokončno anamnezo državi-propad in izgubo vsega pozitivnega kar je bilo in kar je še ostalo od tega. Potrebno je vedeti da vladanje in vedenje o tem kako vladati mi model ki ga je nekdo sugeriral ustoličiti kot sui generis  koruptivni model vladanja  v  državi Severno Makedonski. Ta model je premier preizkusil sam. Ta model koruptivnega vladanja je sam Zoran Zaev inavguriral pred 13 leti v Strumici katere župan je bil. Sistem je bil postavljen s pomočjo poslovnih in političnih relacij odnosov  kjer so se določene strukture pustile skorumpirati in na takšen način dovolile direkten nadzor s strani kriminalnih struktur nad delom policije, sodstva in  tožilstva. Model Strumice je prenesel na državni nivo.  Tu kaže podobnost tega »Zokija« z enim drugim »Zokjjem« ki je podobno poskusil pri nas pa mu ni ratalo do konca pa je spet »lokalc«. Ta model pa ne deluje tako kot pričakuje. Laži in povezave od prej prihajajo na plano in kažejo prejšnje iz drugih povezav posle oziroma mreže preko katerih se je izčrpavalo določeno področje delovanja. Vse kar se »smelo« in želelo doseči v državi je bilo vpleteno v korupcijsko mrežo. Nekaterim je psiha popustila, ene je popolnoma sesula, druge  je mreža »umaknila«, nekatere pa še ne in jih ne zmore.   V takšnem primeru so na vrsti razkritja, izsiljevanja, grožnje vseh vrst. Afera z tenderjem  pod geslom »Leonardo« se še ni  ohladila je nastopila afera »Reket«… Tukaj so se pobrkale »kompetence« pri tem  kdo kaj in kolikor in  je prišlo do očitke kakofonije ali pa enostavno do popuščanja živcev glede na razsežnost taiste.  Kar je v navadi v tako velikih aferah s tako veliko odmevnostjo in razsežnostjo obtožbe o tem kdo je koga izdal kdo je komu koliko obljubil, se konci pomešajo in se »preja« afere zavozla.  Ti vozli določene »udeležence« tako davijo da dobivajo  histerične popadke in kasneje zlom.  V aferi ki je pretresla, stresla in še vedno trese celotno politično sceno v Makedoniji je kaos. Nekatere na videz relativno »male«ribe na korupcijskem in političnem parketu že po  antologijskem izrazu  da »  ko se začne ladja potapljati podgane  jo zapustijo  najprej« se že prerazporejajo. To se  dogaja daleč od oči javnosti, čeprav kot pravijo,  očem nič ni skrito. Dnevno se na znanih in manj znanih lokacijah pojavljajo člani  višjega in srednjega ešalona vidnejših članov SDSM, ki  s seboj vsak prinese fascikel svojih »odkritij«, seveda z pričakovano protiuslugo ekspresne včlanitve v VMRO in seveda zaščite in izvzetja iz kasnejših akcij. V primežu vseh dogajanj in neizpolnjenih pričakovanj s konca meseca junija ko so taisti » mrežniki« pričakovali visokoleteče povabilo o začetku predpristopnih pogajanj  v EU in NATO  ter doživetih 2xNE s strani tistih ki do jih podpirali v »prizadevanjih« je vedenjska »surla« vseh teh popolnoma obvisela in visi  do tal.  Vsi tisti ki so postavili, sedaj  čakajo na hladnem,  da  Zaev »zakuha« do konca ter da mu dvigne pokrov. Sedaj ravno tisti  ki so ga spodbujali da popusti Grkom pa Albancem v Makedoniji, da izda kar se izdati ne sme, da razkrije svoj sistem po katerem deluje, mu dovolijo da se začne utapljati v postopke,  procedure zakonitosti taistih, bodo pač skomignili  in rekli češ,  da preko tega pa res ne morejo iti.  Pripravljeni so mu prisluhniti in dovoliti da odstopi sam ker on ne ve da so ga odločilni deležniki  že odstopili. V vmesnem času   ga popolno sesuta ekonomija  pripeljala do tega  da bo začel bežati od vsega kar spada v kategorijo odgovornosti, celo do tega da poskuša fizično zapustiti svoj tako lahko vodljiv «feud« imenovan Makedonija. Strumica in Murtino ne bosta njegovi zatočišči. Za njim bo ostalo obdobje ki ne bo imelo niti ene svetle točke v morebitni korigirani(spet) pravi, resnični,  na pravih dejstvih utemeljeni politični in siceršnji  zgodovini Makedonije. Obstaja bojazen  da predvsem polno temnih lis, črnih pik in velik madež na samo ime Makedonije. Vane K. Tegov

Več

Gašper Blažič: Se je ob 100 letnici ponovila Kučanova inkvizicijska cenzura izpred 28 let?

Se še spomnite proslave ob razglasitvi nove države Slovenije? Proslava je bila 26. junija 1991 na Trgu republike v Ljubljani, ki ga še vedno krasi spomenik v čast komunistični revoluciji.  Kot je znano, je bil v protokol vključen tudi blagoslov lipe, ki bi jo moral opraviti ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, ob njem je izrekel blagoslovne besede nad lipo tudi tedanji evangeličanski senior Ludvik Novak. Vendar so njune besede slišali le tisti, ki so proslavo spremljali v neposrednem prenosu preko TV sprejemnikov, pa še to z zamudo, potem ko je nekdo bliže pomaknil televizijski mikrofon. Neposredni udeleženci proslave niso slišali ničesar oz. sploh ni bilo videti, da je bil blagoslov lipe – razen seveda tistih, ki so bili v neposredni bližini. Kasneje se je veliko ugibalo o tem, zakaj nadškof ni dobil mikrofona, čeprav je bilo to predvideno. Do sedaj najbolj verjetna različica je ta, da so le malo pred začetkom prenosa tehnične službe dobile ukaz, da se blagoslova lipe ne sme pokriti z ozvočenjem. Ukaz pa naj bi preko protokolarne službe prišel iz predsedstva RS. Očitno pa se zgodovina ponavlja kot farsa, tokrat ob stoletnici združitve Prekmurja z matično domovino. Kot je znano, sta bili na ta dan v Beltincih kar dve prireditvi – najprej je bila ob 17h slovesna sveta maša, ki jo je ob somaševanju številnih škofov vodil ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore, po maši pa je sledila še kratka akademija, na kateri je spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Uradna državna proslava, za katero je kot glavni šef poskrbel Milan Kučan, glavni govornik pa je bil predsednik vlade Marjan Šarec, je bila na sporedu kasneje. RTV Slovenija je preko svojih programov prenašala zgolj državno proslavo, ker pa je bilo potrebno že tisti dan pripraviti vse potrebno, so iz Kučanovega kroga prihajali pritiski, naj se maša prestavi ali na dopoldanski čas ali na kakšen drug dan. No, Cerkev seveda ni popustila pritisku in ostalo je pri tem, da bo maša dobre tri ure pred začetkom slovesnosti. A glavno pride šele sedaj. Za tehnično pokritje TV prenosa maše – med drugim jo je prenašala tudi Nova24tv, preko radijskih valov pa Radio Ognjišče – je sicer zelo dobro poskrbel Provideo (vodi ga podjetnik Vinko Lukač), a slednji je moral tako rekoč tik pred začetkom prenosa poskrbeti tudi za ozvočitev oz. prenos zvoka z maše. Potrebno infrastrukturo za to je sicer najprej priskrbela RTV Slovenija, vendar je popoldne pred začetkom prenosa maše s strani RTVS prišlo sporočilo, da RTVS ne bo omogočila tona za prenos preko drugih medijev, čeprav je bilo sprva dogovorjeno drugače. Kot je preko twitterja sporočil tehnik z radia Ognjišče Marko Zupan, je bilo dogovorjeno za t. i. "splitanje" signalov mikorofonov, vendar je nato RTV Slovenija sporočila, da »ni šans – za nikogar nič«. Prikriti razlog za takšno aroganco pa je bila informacija, da bosta mašo prenašala Nova24tv in radio Ognjišče. Zaplet je tako še pravočasno rešil organizator TV prenosa Vinko Lukač z lastno ozvočitvijo. Kot je sicer zapisal Zupan, je bila producentka in oseba na terenu, ki ni dovolila prenosa tona, Agata Pantar, ni pa znano, kdo ji je dal takšno navodilo. V zvezi s tem smo na RTV Slovenija poslali novinarsko vprašanje. Nekdanji novinar TV Slovenija in dolgoletni dopisnik iz Pomurja Boris Cipot, ki se je iz Beltincev oglašal za Nova24tv, je takšno ravnanje nacionalne RTV označil za organizirano diverzijo. Zanimivo je sicer, da je že mesec dni pred dogodkom RTV Slovenija sporočila, da ne bo neposredno prenašala maše, pač pa bo predvajala njen posnetek v nedeljo, 18. avgusta, dopoldne (kar seveda odpira možnost cenzure in rezanja posnetkov). Očitno je takšna odločitev prišla po takratnem obisku Milana Kučana na RTV Slovenija – slednji je tam »ordiniral« samo dva dni pred sporočilom o »zgolj posnetku«, čeprav je bilo po naših informacijah neposreden prenos maše na nacionalni televiziji že dogovorjen. Kdo ve, morda je bilo krivo to, da je Cerkev pod svoje okrilje vzela prezrtega sedanjega predsednika republike, še bolj verjetno pa je, da slovenska javnost ni smela slišati resnice o tem, zakaj je Prekmurje tudi državnopravno postalo del slovenskega ozemlja, kar je bilo povezano tudi z boljševiško vlado na Madžarskem v tistem času. In navsezadnje, zelo pomembno narodno-buditeljsko kot tudi državniško vlogo so v tem primeru opravili katoliški duhovniki. Tudi to je dejstvo, ki Kučanu in njegovemu krogu ni preveč všeč. Skratka, tako kot leta 1991 je tudi tokrat zadnji partijski šef očitno dobro poskrbel za svoje interese – kar pa seveda ni bila ovira, da se je na cerkveni slovesnosti znašel v samem središču t. i. VIP lože. Gašper Blažič Demokracija.si

Več

Gašper Blažič: Moji vtisi ob slovesnostih 100 letnice v Beltincih

Torej, ob slovesnostih v Beltincih želim dodati še nekaj svojih vtisov. Kot že rečeno, je bila tudi pri maši v Beltincih t. i. VIP loža, kjer so sedeli predstavniki javnega življenja. Milan Kučan je imel središčno vlogo, kar pomeni, da so tudi predstavniki Cerkve v njem prepoznali glavnega šefa. Verjetno ne samo zato, ker je bil vodja glavnega odbora za pripravo državne proslave. Že samo dejstvo, da je bil povabljen, pove veliko. Zakaj govorim o tem? Pred leti sem delal intervju s sedaj že pokojnim Antonom Drobničem. Spraševal sem ga tudi o prvi slovesnosti v Kočevskem Rogu (8. julija 1990). Kot vsi vemo, je bila tam maša zadušnica, ki jo je vodil tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Po maši je sledil kulturni program in nagovor predsednika predsedstva RS Milana Kučana, ki je spregovoril v slogu svetopisemskega Pridigarja (»Je čas vojne in je čas miru…«). Najbolj medijsko izpostavljen trenutek je bil seveda takrat, ko sta si Kučan in Šuštar podala desnici, iz te geste so mediji slovesnost v Kočevskem Rogu naredili za »spravno slovesnost«, ki je dejansko na novo koncipirala SZDL-jevski model »enotnosti« - če sta si glavna akterja oz. naslednika strani v državljanskem spopadu podala desnici, je čas, da tisti iz druge strani priznajo enotnost in torej utihnejo, medtem ko se lahko »sistem ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil« nadaljuje naprej. Torej, po vnosu »sprave« zloraba. Kar je priznal tudi Šuštarjev kasnejši tajnik dr. Anton Jamnik, ki je bil v času roške slovesnosti še kaplan v Kočevju. In se je potrdilo tudi na razglasitvi samostojne Slovenije, ko nadškof Šuštar ni dobil mikrofona za blagoslov lipe. Meni je pokojni Drobnič v intervjuju takrat povedal, da če bi bilo vse po zamisli Nove slovenske zaveze, Kučana v Kočevskem Rogu sploh ne bi bilo. Bila bi samo pogrebna maša za pobite domobrance. To in nič več. Zamisel, da se tja povabi Kučana, naj bi prišla s strani ljubljanske nadškofije (žal nisem dobil imen in priimkov teh, ki so to predlagali), češ brez njega bi bilo »preveč nevarno«, če pa bo on zraven, pa ne bo nič hudega. Pogrebna slovesnost v Rogu brez Kučana torej ne pride v poštev.Ko danes razmišljam o tem, pa prihajam do spoznanja, da so na nadškofiji očitno vedeli, s kom imajo opravka, obstajal pa je dvojni interes – bili so nekateri kleriki, ki so bili na seznamu Udbe in so morali poskrbeti za navzočnost zadnjega partijskega šefa. Tisti drugi, ki niso sodelovali z Udbo, pa so morali zaradi preproste logike »varnosti« pristati na pritisk. Namreč, zakaj je bil Kočevski Rog (poleg sosednjih zaprtih območij Kočevske Reke in Gotenice) več desetletij »sveti gral« režimske mafije? Če bi bila tam zgolj morišča žrtev revolucije, to ne bi bil tak problem zanje. Vendar so v neposredni bližini imeli tudi posebej skrite specialne obrate za gojenje surovine za drogo ter njeno predelavo. Povedano na kratko: komunistična oblast se je povsem mirno ukvarjala s povsem kriminalnimi posli, da je lahko financirala svoje vladanje. In še danes slovenska javnost, razen zelo redkih posameznikov, ne ve ničesar o tem, kaj vse se skriva po slovenskih gozdovih (in zanimivo, zakaj je prav v zadnjem času toliko medvedov in volkov…) in koliko je drogeraška predelava še vedno stvar države (torej imamo opravka z enačajem med globoko in obstoječo institucionalno, torej »plitko« državo). Del tega zločinskega sistema je bil in je še vedno tudi Milan Kučan, ki je po Mačkovi smrti postal tudi vrhovni šef vsega tega. Ali, kot bi rekel dr. Stane Granda, »nekronan kralj Slovenije«. To, da je bila vmes osamosvojitev in prve večstrankarske volitve, je bolj kozmetika kot kaj drugega. Dolanc je leta 1972 v Splitu povedal vse bistveno (pa ne bom ponavljal, saj vsi poznamo njegov najbolj znan citat…). Ta zločinski sistem, ki se nadaljuje tudi po letu 1990 in prehaja iz latentne v neostalinistično fazo, je seveda močno ustrahoval predvsem kristjane in v njih razvil stockholmski sindrom, zato opažam zlasti med krščanskimi demokrati močne tendence po podzavestnem hlapčevstvu. Češ, moramo biti še hvaležni, da nas sedaj pustijo pri miru. Tudi sam sem jih dobil po glavi, češ naj kot kristjan pokažem več spoštovanja do našega prvega predsednika. Jaz pa se sprašujem, zakaj bi moral gojiti spoštovanje do mafijskih šefov. Zakaj bi se moral udinjati pred starimi komunističnimi nasilneži, ki skrbijo za to, da sistem nemoteno deluje naprej – ob vsakem večjem gradbenem projektu se davkoplačevalce oropa, denar pa leti v žepe (samo opazujte, kaj se dogaja s projektom druge cevi predora Karavanke), če pa želite brezplačno pomagati sosedu ali sorodniku denimo pri prekrivanju strehe, vas lahko doleti huda denarna kazen. Jaz se samo čudim, kako ponižno ljudje to prenašajo, kot da tako pač mora biti. Kako je že imel navado reči Peterle? »Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, da bi se še kaj zgodilo.« In zaradi tega zločinskega sistema tudi Prekmurci trpijo. Čeprav je Kučan iz teh krajev doma. Ali pa prav zaradi tega. Smo res primerni zgolj za pobiranje drobtinic z gospodarjeve mize (primer raznih tovarn, ki bi morale že zdavnaj na smetišče zgodovine) ali smo pripravljeni, da napravimo ugodno okolje za vlaganja in nova delovna mesta? No, seveda tudi pod pogojem, da so plače manj obdavčene, da ne bo delavec Magne v Avstriji dobival plačo 1800 eur, pri nas pa za isto delovno mesto 800 eur. Na stoletnici Prekmurja bi sam povabil Kučana na mašo izključno pod pogojem, da se v imenu »njegovih« opraviči za zločine, tudi za uboj duhovnika Danijela Halasa, pa tudi za namerno zanemarjanja razvoja Prekmurja. Ker pa tega ni bilo, je spet obveljala lažna podoba enotnosti v smislu Kučanove »očetovske pripombe« nosilcem civilnega upora leta 1988: »Vsi smo v istem čolnu.« Na podlagi takšne »enotnosti« mi, butasti preostali, izgubljamo, Balkanski bojevnik pa nemoteno deluje.Upam, da smo se razumeli. Vir:Gašper Blažič Facebook

Več

Vane K. Tegov: Kako razbiti desno politično skledo in ostati všečen-komu in zakaj?

NSi bo odslej »sredinska stranka«, je dejal Matej Tonin  in izpustil politični balon,ki bi plaval taval in bog ve kje priplaval. Besede ki bodo donele in še nekaj časa donele ter prenekaterega njihovega  naklonjenega volivca ušesa bolela. NSi  se je do sedaj opredeljevala kot desnosredinska stranka, sedaj pa, ko korakajo  proti dvema desetletjema obstoja,  bi pa stranko umestili kot sredinsko. »Nismo ne zagovorniki socializma ne divjega kapitalizma, zagovarjamo socialno tržno gospodarstvo«, je dejal nekaj dni nazaj Matej Tonin. Ali mogoče on sam ter njegovi programski pisci in prišepetovalci vedo, da je socialno tržno gospodarstvo  socializem z veliko obljubljanja in  manj dajanja ali pa nič, recept po katerem so vsi po vrsti pogoreli. Socialni moment je lahko korektiv v situacijah in okoliščinah kjer prebivalstvo ne more in ne zmore iz v naprej določenih situacij sebi zagotoviti obstoj in človeka vrednega življenja in spoštovanje kot takšnega. In sociale je tukaj konec. Vse ostalo je igranje na všečnost ali prilizovanje  tistim kateri se vsi po vrsti prilizujejo. Masa volivcev ki so  med enimi in drugimi  volitvami  nedefiniran fluid  ter plavajo kot » čolnič po jezeru sem ter tja« in 14 dni pred volitvami so vsi mehki in srečni od  naplahtavanja samih sebe. Matej Tonin, upam da ni to tako daleč, da ne  boš  ravnal  tako kot z CD ko jo potisneš v  predvajalnik in oznanil:  »od sedaj naprej vrtimo in poslušamo ta program«. Upam da določena modra skupina (po izkušnjah in ne po barvi) ve, kaj vsebuje ta sredinski program. Bojim se da ni kakšen od tvojih svetovalcev na nivoju gimnazijskega maturanta ali geodetskega tehnika, prevzel vse priprave stranke za njeno nevtralizacijo in odmik od bistva in poslanstva. Poslanstvo  krščanske demokracije je na krščanskih etičnih načelih vključevati se v demokratične tokove političnega življenja  ter narediti največ za počutje lastnih državljanov. Verjamem da  ne predsednik stranke ne preostali iz skupine  modrih glav okoli njega niso  pozabili.   Sicer NSi in njega samega   lahko doleti vloga političnega »fačuka« narejenega za slabitev in ukinitev pristne krščansko demokratske stranke. Bo doživel obrobnost krščanskih socialistov, ki so se združevali, pretapljali  in  na koncu utopili z idejo samo vred. Socialističnega bika se ne da socializirati. Žlahtni del se bo umaknil, mladci bodo vadili reševalno akcijo kako plavati in se utopiti pa ostati lep. Pot prehojena skoraj trideset  let skupaj z predhodnico SKD ne sme biti izničena. Skleda iz katere zajema desnica ali pomladni sklop mora ostati cela. Samo na takšen način smo verodostojni in vredni svojih volivcev in glasov ter posledično temu morebitne zmage in vlade za realizacijo zastavljenega. Dobrikanje   nekemu rdečemu »patrijarhu« je pogubno. Kdor je to pomislil in poskušal realizirati to bogokletno misel je že plačan politični in moralni davek. Kdor se je pokesal in spovedal že ob  misli da bo grešil, lažje kge skozi očiščenje kot pa kasneje ko je že greh udejanjen na škodo častne verodostojnosti. Prepozicioniranje  stranke med hojo je na koncu žalitev njenih volivcev. Še je čas za korekcijo navigacijskih naprav k pravemu prvinskemu tečaju.  

Več

Kar ni uspelo boljševističnemu prekucniku Tkalcu, uspeva boljševiku Kučanu! Ugrabil je 100 letnico, pa tudi državo!

V soboto sta tovarniški glasili idrijskega Kolektorja, njun lastnik je Stojan Petrič, ožji član Kučanovega omrežja F 21, bralcem ponudili tudi posebno prilogo pod naslovom "Prekmurje 100," posvečeno sobotnemu praznovanju 100 letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Glede na več kot očitno dejstvo, da je zgodovinski spomin Slovencev zelo površen tudi za dogajanja in akterje novejše zgodovine, kaj šele za dogajanja izpred 100 in več let, bi človek pričakoval, da bo posebna priloga postregla z verodostojnimi zgodovinskimi dejstvi o dogodkih, zlasti pa o ljudeh, ki imajo nesporno največ zaslug za to, da je Prekmurje postalo del slovenskega nacionalnega prostora.  Izvemo pa bore malo! Že uvodnik predsednika vlade Marjana Šarca o "Edinstvenem Prekmurju," je leporečenje, bolje rečeno "nakladanje," ki ne pove nič ali še manj. Skratka nevredno enega predsednika vlade oziroma njegovih piarovcev. Kaj šele bo izrekel kot svečani govorec na sobotni proslavi v Beltincih kot pokrovitelj 100 letnice, za kar ga je "inštaliral" samooklicani predsednik pripravljalnega odbora, nekdanji šef slovenskih komunistov, pa tudi nekdanji predsednjik države, ki mu "samostojna Slovenija ni bila in mu še ni intimna opcija," Milan Kučan. Bog si ga vedi ali ni bila med njima v ozadju "vezana trgovina? Ti meni 200 evrskih tisočakov za stroške naših projektov ob 100 letnici, jaz tebi čast pokrovitelja in svečanega govora na proslavi!?" Pa še Boruta Pahorja se elegantno znebimo, čeprav bi po normalni logiki na takem dogodku zbrane moral nagovoriti suveren, torej predsednik države. Ko pa so verjetno pri Erjavcu dorekli tudi, da bo Šarec pregledal častno četo Slovenske vojske, je lahko odgovor le en sam, Milan Kučan je izvedel državni udar in ugrabil ne le 100 letnico, temveč tudi državo. Da je vzdržal in obstal, četudi je že debelo v pokoju, je Milan Kučan izpričal že z naslovom svojega nagovora bralcem tovarniškega glasila Kolektor: "Vzdržali smo in obstali!" Res je partija, njeno udbaško omrežje je vzdržalo in obstalo, dokaz pa je on Milan Kučan, ki skoraj po treh desetletjih, kar smo se osamosvojili, še vedno drži vse zvode oblasti. Iz primerne in varne razdalje seveda. Le kakšen je prispevek Milana Kučana, da smo Prekmurci "vzdržali in obstali!?" Kaj je kot predsednik države, še pred tem pa partijski mogotec storil za hitrejši razvoj Prekmurja. Če ne on, je bila njegova partija tista, ki je prižgala zeleno luč za demontažo nove rafinerije nafte v Lendavi in prodajo Kitajcem. Partija je bila tista, ki je zrušila sistem ABC Pomurke, takrat enega največjih agroživilskih in trgovskih sistemov pri nas. Milan Kučan se ne more izogniti odgovornosti za propad konfekcijskega giganta Mure. Ne samo, da se je v Muri zastonj oblačil, direktorski obrazi iz njegovega Foruma 21 so Muro pognali v popoln propad.  Sicer pa se je Milan Kučan spretno izognil, da bi v svojem zapisu omenil ključne osebnosti, duhovnika Jožefa Klekla na primer. To ni uspelo niti Urošu Lipoščku, ki mu je Kučanov krog omogočil izdajo knjige Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919. Soboški stolni kaplan Andrej Lažeta je v samozaložbi izdal knjigo z naslovom "Povsod pokažimo, da smo Slovenci oziroma, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 in do poletja 1919," ki je hitro ovrgel Lipuščkovo "zgodovinsko resnico" o posameznikih, ki so zaslužni za združitev Prekmurja z matico.  So pa se Kučanovi potrudili, da je osrednje pozornosti tovarniške priloge deležen spomenik sovjetskim zmagovalcem leta 1945 sredi Murske Sobote, ki s 100 letnico nima nikakršne zveze. V mestu, ki ga obvladujejo reformirani komunisti Milana Kučana, je  razmislek o tem, da bi odstranili sovjetski monumentalni kip, ga preselili na primernejšo lokacijo, v park v središču mesta pa umestili spomenik zaslužnim za dogajanje pred 100 leti in trg preimenovali iz Trga zmage v Trg dr. Matije Slaviča,  seveda bogokleten.  V prilogi je dobil svoj prostor pod soncem tudi Kučanov dvorni bard Vlado Kreslin, o prekmurski kulinariki razpreda sin Kučanove desne roke Marjana Šiftarja kot, da Premurje ne premore drugih kuharjev. Celo svojemu prijatelju gostincu Nacetu Rajhu, v kleti njegove gostilne v Bakovcih so se sprejele številne pomembne odločitve, tudi ta, da se Dejan Židan umesti za kmetijskega ministra v vlado Boruta Pahorja. Spomnijo tudi na pisatelja Miško Kranjec, ki je zanimivo o narodnem buditelju in duhovniku Jožefu Kleklu, ker je nacizem enačil s komunizmom dejal, da je Klekl: "nabožni romar primitivnosti" in da "primitivna katoliška duhovščina v Prekmurju ni napravila ničesar za ohranitev slovenstva, pač pa je delala le za ohranitev vere."  Še danes ni povsem jasna vloga Miška Kranjca pri okrutni likvidaciji duhovnika Daniela Halasa marca 1945.  Je pa priloga Kolektorjevih tovarniških glasil o 100 letnici jasno pokazala, v katerih državnih, paradržavnih in zasebnih gospodarskih družbah so denarni viri za delovanje Kučanovega omrežja. Za sklep nekaj, kar potrjuje vsebino naslova. Ministrski predsednik Marjan Šarec je dokončno odpovedal udeležbo na sobotnem svečanem bogoslužju v Beltincih v parku pred župnijsko cerkvijo. Na bogoslužju ga ne bo, bo pa zato le nekaj ur pozneje svečani govorec le na kakih 100 metrov oddaljenem prizorišču Kučanove osrednje proslave. Predsednik republike Borut Pahor, ki bi moral biti svečani govorec na proslavi, a ga je Kučan postavil na stranski tir, bo nagovoril zbrane ob koncu svečanega bogoslužja. Svečano bogoslužje, ki ga bo ob kardinalih, nadškofih, škofih in številni duhovščini daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr Stanislav Zore nacionalna TV ne bo prenašala. Bo pa zato nalogo, ki jo je dobila med Kučanovim obiskom pri Kaduncu, s prenosom proslave v celoti realizirala. Stroške svečanega bogoslužja, za katerega verjamem, da se ga bo udeležila velikanska množica zavednih Slovencev z levega in desnega brega reke Mure, bo pokrila soboška škofija, Kučanovo proslavo pa bomo plačali vsi davkoplačevalci. Za pogostitev po svečanem bogoslužju bodo poskrbele prekmurske župnije, po proslavi gre ketering na stroške državnega proračuna, enako tudi koncert Orlekov. Kar ni uspelo boljševističnemu prekucniku Vilmošu Tkalcu, uspeva boljševiku Kučanu! Ugrabil je 100 letnico, pa tudi državo! Kar nekaj vidnih obrazov na Slovenskem mi je dejalo, da se bodo udeležili le svečanega bogoslužja, proslave pa ne, ker so jo ugrabili tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila in jim še vedno ni intimna opcija!   

Več

Ilegalni migranti, vsakodnevna stalnica policijskih poročil

23.08.2019

preberi več

Ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

23.08.2019

preberi več

Predsednik Borut Pahor jih ni imenoval, je pa obsodil zločinskost vseh treh totalitarnih in avtoritarnih režimov

22.08.2019

preberi več

Ljubljana: Na predvečer evropskega spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov maša in simpozij

22.08.2019

preberi več

Bo Šarec blindirani kvartet uporabljal za varovanje zelene meje s Hrvaško ali za prevoz ilegalnih migrantov v azilne centre

22.08.2019

preberi več

dr. Peter Štumpf: Zaradi pomanjkanja zgodovinskega spomina je v slovenski zavesti strahoten antikatoliški refleks

Ves pogovor, ki sva ga za tokratno oddajo Sreda v sredo opravila s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom, se je vrtel okoli 100 letnice zgodovinskega trenutka, ko je slovenski živelj na levem bregu reke Mure postal del matičnega naroda. Zgodovinski spomin Slovencev o teh časih, dogodkih in o osebnostih, ki so zaslužne, da je Prekmurje postalo del matice, je izredno površen in skromen, za kar gre pripisati krivdo tudi "uradni" zgodovini, ki je vseskozi ključne akterje združitve odrinjala na rob zgodovinskega spomina. In to le zato, ker so to bili narodni buditelji, ki so nosili duhovniški talar, in bili že zaradi tega v času komunizma preganjani in šikanirani. Prav nični danes, ko se krepi negativni naboj proti RKC in duhovščini, ugotavlja dr. Peter Štumpf.Sicer pa je soboški škof predstavil sobotno dogajanje pred župnijsko cerkvijo svetega Ladislav v Beltincih, kjer bo mašo na svečanem bogoslužju daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Stanislav Zore. Vabim k ogledu oddaje:

Več

VIDEO: dr. Jožef Smej, upokojeni MB pomožni škof: Razdvojenost ob 100 letnici dokaz, da še nismo zreli za spravo

Pred sobotno 100 letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo za nekaj misli o tem pomembnem dogodku za  Nova24TV in spletni časopis V FOKUSU zaprosili upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Sam se zaradi zdravstvenih težav ne bo mogel udeležiti svečanega bogoslužja,ki bo v parku pred beltinskso župnijsko cerkvijo, zato pa vsem slovenskim domoljubom na levem in desnem bregu reke Mure polaga na dušo, da se dogodka udeležijo.  VIDEO:

Več

VIDEO: Dr. Matej Mertik, Estonci so že zdavnaj prestopili prag digitalne družbe, v Sloveniji pa ne vemo, kam in kako?!

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik dr. Matej Mertik, mladi znanstvenik, ki je bil med drugim poldrugo leto vpet v raziskovalno delo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v švicarskem CERN-u, danes pa je vodja novega akreditiranega študijskega programa na mariborski AME - ECM Spletne in informacijske tehnologije. Pogovarjala sva se o pomenu tega študijskega programa, o tem, da Slovenija stopica na mestu, kar se tiče 3. spletne in 4. industrijske revolucije. Po levi in desni nas prehitevajo baltske države, Estonija na primer, ki so bile še pred nekaj leti razvojno za nami, danes sodijo med najbolj razvite informacijske družbe.  VIDEO: 

Več

Jožef Klekl pred 100 leti: "Povsod pokažimo, da smo Slovenci!"

Andrej Lažeta, kaplan v Stolni župniji svetega Nikolaja v Murski Soboti, je pred kratkim v samozaložbi izdal knjigo, ki ji je dal naslov po zgodovinskem stavku, v Beltincih ga je 17. avgusta 1919 pred več kot 20 tisoč zavednimi Slovenci z leve in desne strani reke Mure izrekel duhovnik in narodni buditelj Jožef Klekl:"Povsod pokažimo, da smo Slovenci!"  Prekmurci bomo, upam pa, da tudi vsi zavedni Slovenci, v soboto, 17. avgusta praznovali 100 letnico, odkar smo se po volji velikih sil, zmagovalk prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci, združili Slovenci, živečimi v ostalih slovenskih pokrajinah v okviru države SHS. Andrej Lažeta sodi v mlado generacijo duhovnikov, novomašnik je postal pred štirimi leti, izhaja pa iz Prihove pri Slovenskih Konjicah. Kako to, da se je kot nekdo, ki ne izhaja iz Prekmurja, lotil obsežne naloge, povezane s 100 letnico? "Na Teološki fakulteti pripravljam doktorsko dizertacijo na temo verskih resnic o devici Mariji na duhovno, moralno in kulturno življenje prekmurskih Slovencev v prvi polovici 20. stoletja. Zagotovo je največji dogodek v tem obdobju 20. stoletja združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po drugi strani pa sem po pregledu obilice zbranega zgodovinskega gradiva ugotovil, da je Jožef Klekl Mariji vnebovzeti pripisal to rešitev, kako Prekmurje in s tem prekmurske Slovence iztrgati iz krempljev boljševistične Madžarske, v kateri je vladal Bela Kun.  Najsodobnejša izhodišča za razumevanje združitve prekmurskih Slovencev s Slovenci 1919 Najbolj pa ga je k pisanju knjige spodbudila ljubezen do resnice. "Težko je namreč prenašati vse obvode oziroma zameglitve vloge prekmurskih katoliških duhovnikov pri tem zgodovinskem dogodku, ki se pojavljajo prav v letu, ko slavimo 100 letnico." Pri tem Andrej Lažeta spomni na letos izdano knjigo dr. Uroša Lipuščka "Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 - Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri doloćanju slovenskih (prekmurskih) mej. Lipušček, tako Andrej Lažeta, se trdno drži teme, zapisane v naslovu knjige, zato se ne dotakne pomena slovenske didplomacije, niti dogajanj v Prekmurju, prekmurske narodne buditelje prikazuje kot politično pasivne in neorganizirane, vlogo dr. Frana Kovačiča oin dr. Matije Slaviča na pariški mirovni konferenci pa omeni le v dveh opombah. Lipušček je spregledal tudi vlogo treh katoliških duhovnikov, narodnih buditeljev Jožefa Klekla, Ivana Jeriča in Jožefa Godine, zato pa ne pozabi na boljševističnega zločinca Vilmoša Tkalca in njegove rdeče Prekmurske republike, ki jima nameni kar dve poglavji knjige. Lipušček tudi zgrešeno ugotavlja, da je velike sile na mirovni konferenci vplivala razglasitev boljševistične madžarske republike Bele Kuna in Prekmurskem republike Vilmoša Tkalca.  Sklepna misel govora Jožefa Klekla v Beltincih 17. avgusta 1919: "Vsi smo izkusili, kako bridko je, če se materni jezik, za vero najdražja krasota, vklenjuje v verige. Naša prva dolžnopst je, da sedaj popravimo, kar smo zamudili, da povcsod pokjažemo, da smo Slovenci, da povsod pokažemo, da nismo boljševiki, ampak verni Slovenci!" VIDEO pogovor z Andrejem Lažeto:

Več

Damjan Jaklin, župan Velike Polane: podpiram regionalizacijo in s tem decentralizacijo Slovenije

V današnji oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik župan občine Velika Polana, mag. Damjan Jaklin. Evropska vas štorkelj sodi med podeželske lokalne skupnosti, ki so tudi zaradi uspešnega vodenja občine, zagotovile izjemno visok družbeni standard prebivalcev.  Poskrbljeno je za komunalno infrastrukturo, za naravno in kulturno dediščino, za okolje. Vse to tudi na račun uspešnega črpanja evropskih nepovratnih sredstev, pravi Damjan Jaklin in hkrati priznava, da bi bilo tega še več, če se vse zadeve tako ali drugače ne bi ustavile v Ljubljani, po birokratskih pisarnah, ki imajo v rokah škarje in platno evropskih projektov, preden jih pošljejo v Bruselj.Tudi zato se Damjan Jaklin zavzema za regionalizacijo Slovenije,ki bi omilila vse hujši emonacentrizem, ki duši lokalno inciativo, zlasti, kar se vzhodne kohezijske regije tiče, ki po statističnih parametrih krepko zaostaja za zahodno kohezuijsko regijo.Ob koncu, Velikopolančani so organizatorju Pomurskega poletnega festivala, prireditve, ki takoj za mariborskih Festivalom Lent privabi največ obiskovalcev. Letošnji Pomurski poletni festival se bo pričel žeto soboto. Vabim k ogledu oddaje

Več

Alojz Kovšca: Državni svet je "varnostni ventil" na vročem slovenskem političnem loncu, zato ga nekateri želijo ukiniti

V današnji Sredi v sredo je moj sogovornik predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Oddajo smo posneli na dan, ko so poslanci Državnega zbora na "popravnem izpitu" odločali o noveli zakona o financiranju zasebnega šolstva. Levičarska koalicija ni zbrala dovolj glasov za "uzakonitev" protiustavne novele, na kar so jih z vetom opozorili tudi v Državnem svetu.Osrednja nit pogovora z Alojzem Kovšco je bila prav vloga in pomen Državnega sveta v slovenski parlamentarni demokraciji. Če je bil Državni svet v preteklih mandatih nekakšno "slepo črevo" Državnega zbora, je s predsednikom Alojzem Kovšco v resnici postal drugi dom slovenskega parlamenta. Pet doslej sprejetih vetov na zakone,ki jih zaradi večinskega "glasovalnega stroja levičarjev" Državni zbor sprejema, četudi so skregani z ustavo ali pa zdravo pametjo, sprejem sklepa, s katerim nalagajo Državnemu zboru ustanovitev preiskovalne komisije primera Franc Kangler in drugi, javne tribune na katerih se odpirajo oblastnikov nič kaj všečne vsebine.....tudi zaradi tega se lahko iz levičarskih ust sliši zahteva po ukinitvi Državnega sveta. Skratka, v skoraj uro dolgem pogovoru sva z Alojzem Kovšco spregovorila o kopici aktualnih zadev, na koncu tudi o 100 letnici združitve Prekmurja z matico Slovenijo. Zagotovil je, da bo v soboto, 17. avgusta prišel na svečano božjo službo, ki jo pred beltinsko cerkvijo pripravlja soboška škofija, umanjkal pa bo na proslavi, ki so si jo uzurpirali tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila in ni intimna opcija. VIDEO Sreda v sredo z Alojzem Kovšco

Več

Župan Lendave Janez Magyar: Izpad pri črpanju nepovratnih evropskih sredstev bo težko nadomestiti

V današnji Sredi  je moj sogovornik župan občine Lendava Janez Magyar. Po lanskih županskih volitvah je prevzel vajeti obmejne, narodnostno, pa tudi versko barvite občine. Kot sam ugotavlja, se je dela lotil kot podjetnik, z enakim odnosom do občine, kakor ga je imel, ko je še vodil svoje družinsko podjetje. Gospodarstvo, turizem, okoljska vprašanja so bila in bodo v ospredju njegovega županovanja.Tudi zato je med prednostnimi projekti, za katerega je med pomurskimi župani že dobil zeleno luč, železniška proga,ki bi bila speljana od Beltinec do Lendave in naprej na Madžarsko. In ker je črto bodoče železniške povezave potegnil tudi na Madžarsko, je postal predmet napadov v lokalnih medijih v Pomurju, ki tako kot velik del slovenskih dominantnih medijev, pa tudi političnih obrazov levice, ki je trenutno na oblasti, povezovanje na gospodarskem področju s sosednjo Madžarsko takoj vidijo kot nevarnost Orbanizacije Slovenije.Tudi pri projektu EKP 2025 se je lendavska občina stkala vezi s sosednjimi obmejnimi območji na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji, ker jim prav vsebina tega povezovanja prinaša dodano vrednost.Pogovor sva sklenila z lendavskimi že kar tradicionalnimi etnografsko turistično kulinaričnimi prireditvami v okviru festivala Vinarium, ki v Lendavo privabi na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč.

Več

Franc Breznik: Geotermalna energija kot izreden razvojni potencial Slovenijo, zato nujna nacionalna strategija o njeni izrabi

V tokratni Sredi v sredo sem se pogovarjal z dvema sogovornikoma:  državnozborskim poslancem SDS Francom Breznikom in direktorjem družbe Oceanorchids Romanom Ferenčakom. Franc Breznik je pred dnevi na odmevni seji odbora za kmetijstvo DZ, ki mu tudi predseduje, predstavil projekt SDS o geotermalni energiji, ki je okoljsko sprejemljiv vir energije ter predstavlja priložnost za razvoj kmetijstva in turizma ter proizvodnjo električne energije. "Ker je bogastvo z geotermalno energijo na področju celotne Slovenije izredno in če želimo našo geotermalno politiko postaviti na neko višjo raven, izkoristiti evropska sredstva iz sedanje in naslednje finančne perspektive, potem je na dlani, da moramo imeti celovit koncept izrabe geotermalne vode," pravi Franc Breznik.Roman Ferenčak pa je na čelu podjetja Oceanorhids, največjega pridelovalca orhidej v tem delu Evrope. Ker gre za rastline, ki uspevajo le v naravnem tropskem okolju, so za njihovo pridelavo morali ustvariti takšne pogoje tudi v njihovi družbi. Seveda s pomočjo termalne energije, kajti z uporabo klasičnih energentov, nafte, plina itd ekonomska računica "ne pila vode." Roman v oddaji predstavi, kako trnova in dolga je pot, da si za izrabo, koncesijo itd termalne vode pridobiš vse potrebna soglasja in dovoljenja, koliko vrat je treba odpreti v državni upravi, da si pridobiš vsa potrebna dovoljenja za delovanje,Vabim k ogledu zanimivega pogovora, kajti sogovornika sta govorila tudi o viziji razvoja pri izrabi geotermalne energije, ki je imamo v Sloveniji v izobilju.

Več

Soboški škof dr. Peter Štumpf: "Moramo kričati, ker danes ne beremo, če ne bereš, pa ne veš, kdo si, od kod si, kaj si!"

Soboška škofija je ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zelo aktivna. Vrhunec praznovanj bo maša z najvišjimi cerkvenimi predstavniki na dan državnega praznika, 17. avgusta, v Beltincih. O tem je za STA spregovoril soboški škof Peter Štumpf in poudaril tudi, da je treba negovati različnost, značilno za Prekmurje. Za stoto obletnico oziroma priključitev Prekmurja, o čemer ste govorili že v pridigi na sveti maši v čast dneva državnosti pred dnevi, imajo največ zaslug katoliški duhovniki. To je tudi za vašo Cerkev izjemen dogodek. Res je, ogromno Slovencev mi govori, da bodo prišli na proslavo oziroma k maši. Upam, da jih bo to malo prebudilo, kar zadeva odnos do Prekmurja. Zato tudi pravim: Moramo kričati, ker nas morajo slišati, da smo tu. Koliko pa so Prekmurci danes v resnici tu, priključeni in združeni, ter ne več pozabljeni tam nekje - v nekdanji spodnji Panoniji? V pridigi sem dejal, da mnogi Slovenci še niso stopili v Prekmurje, češ, kaj bom tam. Res je, razlog moraš imeti, a če ga ni, si ga pa narediš, kajne? Za mnoge se Slovenija konča pri Mariboru. Pri povprečnih ljudeh, ki nimajo bralne kulture, opažam, da Prekmurje ni v zavesti kot del Slovenije. Tudi zaradi govorice nekateri mislijo, da je to neki tuji jezik. Ne, to je knjižni jezik. Z zgodbo, ki jo je moral veliki poznavalec tega jezikovnega področja Marko Jesenšek razvijati naprej, pred njim pa Zinka Zorko, na žalost pa prekmurščina ni vplivala na to, da bi bila bolj živa v sedanjem slovenskem knjižnem jeziku. Gospodarsko pa je Prekmurje ne samo odrinjeno in pozabljeno, sredstva, ki pridejo sem, pogosto ostanejo pri nekom, ki je del pripadnosti, tudi politične. Ta denar se ne razlije kot voda po pokrajini in zato ne gre v pravi razvoj, do malega človeka ne pride. Madžarska na primer tu razdeli svoja sredstva mimogrede - če znaš madžarsko. Ste zato rekli: Moramo kričati? Zato moramo kričati, zastave s cerkvenih zvonikov v Soboti in Beltincih naj plapolajo, moramo kričati, ker danes ne beremo, če ne bereš, pa ne veš, kdo si, od kod si, kaj si. Zato sem vesel, da bosta maša in proslava isti dan, ker najprej ni bilo mišljeno tako. In Beltinci bodo 17. avgusta pokali po šivih kot še nikdar, no, morda pred 100 leti. Zakaj je takrat, kot pravite, Mura postala reka verskega, jezikovnega in kulturnega tihotapstva? Kaj se je dogajalo na teh dveh bregovih? To je nekaj fantastičnega. Ko se spomnim na ta dogajanja, kar dobim kurjo polt. To je bilo dejansko tihotapstvo. Prleški duhovniki so sredi 19. stoletja našim velikim prekmurskim župnikom dobavljali Mohorjeve knjige v vinskih sodih, ker je bila Mura državna meja. To je bila dejansko sovražna propaganda in to je bil edini način. Po drugi strani je bilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje okoli 9000 naročnikov na te knjige in okoli 19.500 slovenskih knjižnih enot v Prekmurju. Zame je to fenomen, ljudje, ki so bili zelo revni, živeli v slamnatih hišah, so imeli visoko bralno kulturo v slovenskem jeziku. Ta odnos z našo Prlekijo je bil odločilen, da smo danes, kar smo. Ob tem pa so se narodni buditelji v Prekmurju zavedali, da lahko hitro zapadejo v nevarne interese nacionalističnih zank in so zavestno bedeli nad pravičnostjo do vseh narodnosti v Prekmurju. Tu pa Prekmurje je, gotovo se strinjate, fenomen. Tu smo fenomen. Tu ni bilo nacionalističnih izpadov v procesu priključitve matičnemu narodu, čeprav so bili ti duhovniki, Franc Ivanoci, Jožef Klekl st., Matija Slavič, Franc Kovačič, Ivan Jerič in še nekateri, pogosto izzvani s provokacijami, tudi od liberalne, zelo nacionalistično obarvane madžarske oblasti. Tudi pri cerkvenem delu. Imre Szabo je npr. pridigal na Tišini z besedami: "Če sem se jaz, veliki dušni pastir te pokrajine naučil jezika (naučil se je le nekaj stavkov), ki ni vreden imena vendskega jezika ali prekmurščine, potem ste vi, ki jeste madžarski kruh, toliko bolj dolžni naučiti se jezika vaše matere Madžarske." Vendar se duhovniki niso odzivali, saj so se zavedali, da imajo etično dolžnost do evangelija, ki vsakemu omogoča, de je seznanjen s Kristusovim naukom v maternem jeziku. Dokaz je npr. njihov učenec Danijel Halas, ki se je naučil madžarščine v Lendavi prav iz ljubezni do Madžarov. To tradicijo negujete, na dvojezičnem območju iščete duhovnike, ki govorijo madžarsko, zakaj pa med Slovenci v Porabju, kjer so tudi predvsem duhovniki zaslužni za njihovo ohranitev, ni madžarskih duhovnikov, ki bi govorili slovensko? Sombotelski škof je ponudil, da vzame našega duhovnika, ki bi šel v Porabje. Seveda bi moral znati dobro madžarsko, vendar ga nimam. Za Lendavo in Dobrovnik ga komaj najdemo. Vsak mesec pa hodijo v Porabje trije naši duhovniki, v Števanovce, Monošter in na Senik. Pa še nekaj je zelo zanimivo, sombotelski škof Janos Szekely slovensko mašuje od a do ž. Nedolgo nazaj se je naučil slovenščine in to je zame nedoumljivo, sam v madžarščini komaj birmam. Ja, so težave, vendar se je včasih jezik reševal v cerkvah, ker so ljudje hodili v cerkev. Danes vidim v Porabju rešitev v kakšnem obratu, kjer bi bil uradni jezik slovenščina. Če se vrneva k sodom in Muri; pozneje je čez njo zraslo sedem mostov, vi jim pravite zlati mostovi in so del praznovanja ob obletnici. Generalni vikar Lojze Kozar je zaslužen za te tematske pridige, kjer je izpostavil našo zgodovino, delo narodnih buditeljev, in poskušal to prenesti na današnji pomen. Namen teh mostov povezovanja je, da prehajamo v druge dele sveta, logotip svete maše 17. avgusta je prav ta most čez Muro, ki je res kot zlat, na podlagi kapljice iz Mure, ki je modra. Sam pa se pridružujem simbolu praznovanja Prekmurje v srcu in govorim: "Gremo čez zlati most, da bi Prekmurci ostali v srcu Slovenije, in ta most naj služi tudi Sloveniji, da bi ostala v srcu Prekmurja." Te pridige, spremljajo jih tudi prošnje in molitev za domovino, med ljudmi zelo lepo odmevajo. Za zaznamovanje obletnice imamo dva odbora, vaš in t. i. Kučanov. Je v slednjem združeno vse, ker se dogaja, ker se zdi, da vi svoje aktivnosti peljete bolj sami, vključno s simpozijem Teološke fakultete? Mi želimo predstaviti delo katoliških duhovnikov kot narodnih buditeljev, ki so odločilno prispevali k združitvi, in neodvisno pripravljamo program. Informacije med odboroma potekajo, da se ne prekrivajo termini. Druge dogodke podpiram, z izjemo praznovanja Murske republike, ki nima osnove. Vilmoš Tkalec je zelo spreminjal prepričanje, kar je morda še razumljivo, nikakor pa ni to, da je v enem mesecu likvidiral 274 ljudi. Tu pa se vse neha. Naš simpozij se s politiko ne bo ukvarjal, ampak bo ugotavljal, kako so se na priključitev odzivali v sombotelski škofiji, nuncij v Beogradu, na Svetem sedežu in Mariboru oziroma ljudje. Ob tem pa sem želel, da to praznovanje ne bi izpadlo nacionalistično do Madžarov, z madžarsko Cerkvijo imamo namreč zelo dobre, prijateljske odnose. In ne glede na to, da se te obletnice ne morejo veseliti, ker so izgubili veliko svojega ozemlja, bo madžarski škof vendarle prišel na to mašo, da izrazi solidarnost z našim veseljem nad zadevami, ki se jih sam ne more veseliti. To pa je preseganje, to je katoliškost Cerkve, ki gre čez meje, o katerih sva govorila. Zato bodo škofje iz Sombotela, Györa, Zagreba in Maribora v zahvalo, da so nam njihovi predniki dolga stoletja ohranjali katoliško vero, dobili oljno sliko turniške Matere božje. In te slike bomo slovesno blagoslovili in jih ovrednotili v Turnišču na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta. Tako se utrjujejo te vezi. V Beltincih bosta dva kardinala, 24 škofov, iz Zagreba pomožna škofa, ker kardinal ne more, in 150 duhovnikov. Predsednik Borut Pahor je bil že marsikaj, od smetarja do asfalterja, pridigar pa še ne. Bo tokrat, ker bo imel govor na maši? Glede na to, da ni govornik na državni proslavi, se mi je zdelo, da ga tu moramo imeti, ker si to zaslužimo - pa ne kot pridigarja, temveč kot slavnostnega govornika. Zato bo na koncu maše imel nagovor. Ob 1150. obletnici prihoda sv. Cirila in Metoda v Velehradu je imel tak nagovor takratni češki predsednik in sem si rekel, zakaj pa ne bi tudi tu. In predsednik Pahor je vabilo sprejel. Pred njim bo govoril škof evangeličanske cerkve Geza Filo, pred njim kardinal Franc Rode. Sam bom pridigal, uvod v očenaš bo imel sarajevski kardinal Vinko Puljić, ker smo tudi prijatelji, pozdrav miru bo imel nadškof Alojzij Cvikl, mašo bo vodil nadškof Stanislav Zore. Za to priložnost bo 150 duhovnikov nosilo posebne mašne plašče s simbolom zlatega mostu, ta bo tudi na škofovski mitri. Kje ste z željo, da bi pred cerkvijo postavili kipe Cirila in Metoda ter petih narodnih buditeljev? In z namero, da bi v krožišču blizu cerkve stal kip svetega Nikolaja, ki je na družbenih omrežjih požela buren odziv? Trg pred stolnico bomo uredili, obnovili, za izdelavo kipov smo izbrali akademskega kiparja Marjana Dreva. Glede na njegove kompetence tu ni nič spornega, nagovarjamo pa dobrotnike za pomoč. Občina je pri kipih za zdaj v "molčečem stanju", čeprav je bila pomoč obljubljena. Za kip svetega Nikolaja v krožišču pri cerkvi pa smo prosili za dovoljenje Direkcijo za ceste, ker je krožišče v njeni lasti, in ga dobili. Kar zadeva odmeve na kip, pa naj povem, da sem tudi z vrha politike, državne, ne okrajne, dobil odziv, da si želijo kaj takega. To je tudi znamenje, da je Sobota le evropsko mesto in upam, da bo kmalu stal. Simbolom, kot je kip, se ne moreš umakniti. Hočeš nočeš jih moraš videti in zato še vedno nagovorijo in prebujajo vest. 17. avgust bo torej nekakšna ponovitev dogodkov izpred 100 let?  Na maši in proslavi se bomo skupaj poveselili, da smo tu Slovenci, da so tu Madžari, pa evangeličani ... V tem je posebnost Prekmurja, ne samo zaradi Mure in ravne pokrajine, polne vina in žita. Brez te naše različnosti nas ni. To moramo negovati in ohranjati, tukaj moramo ohraniti versko in narodnostno pluralnost, s tem da seveda živimo v sožitju, da spoštujemo drug drugega, nikakor pa ne smemo graditi na ideoloških osnovah, ampak biti zavezani resnici, tudi če ta ni najboljša za naše uho. Vir: demokracija.si

Več

Celje: Volilne obljube meso postajajo - več projektov v fazi realizacije

11.07.2019

preberi več

"In vendar se vrti!" Tako je ob razsodbi US dejal Vili Kovačič/državljan K

3.07.2019

preberi več

MO Celje: Novoustanovljeni javni zavod Tehno park

2.07.2019

preberi več

Celje: »Skupaj zmoremo več - način vsebinskega dela v najmanjših enotah lokalne samouprave«

29.06.2019

preberi več

Celje: Odprtje dveh skakalnic na Šmartinskem jezeru-oživitev vodnih športov in rekreacije na vodi

28.06.2019

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 19 urami
Ilegalni migranti, vsakodnevna stalnica ...
Da vlada Marjana Šarca in ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Boštjana ...
(0)
pred 23 urami
Ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve ...
V četrtek, na dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki  naredili ...
(0)
pred 2 dnevi
Predsednik Borut Pahor jih ni imenoval, je pa ...
Na predvečer evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v četrtek so spominsko ...
(0)
pred 2 dnevi
Ljubljana: Na predvečer evropskega spomina na ...
Študijski center za narodno spravo od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta vsako leto pripravi spominsko ...
(0)
pred 2 dnevi
Bo Šarec blindirani kvartet uporabljal za ...
Res, kaj za vraga si je predsednik vlade Marjan Šarec omislil kvartet prestižnih blindiranih limuzin. Ker ni na ...
(0)
pred 2 dnevi
Dr. Stane Granda: Po 100 letnem jubileju Prekmurja
Z  razglasitvijo Prekmurskega trga v Ljubljani je verjetno konec uradnih proslav ob  100 letnici ukinitve ...
(0)
pred 4 dnevi
Zoran Zaev je odstopljen, samo da tega on še ne ...
Temperatura v nekdanji najbolj južni jugoslovanski »bratski » republiki dosega vrelišče. Pa ne ...
(0)
pred 4 dnevi
Gašper Blažič: Se je ob 100 letnici ponovila ...
Se še spomnite proslave ob razglasitvi nove države Slovenije? Proslava je bila 26. junija 1991 na Trgu republike ...
(0)
pred 4 dnevi
Celje:« Letnica rojstva ni garancija za mentalno ...
Kot se je dalo izvedeti iz poročila Policijske uprave Celje, so policisti   Postaje  prometne  policije ...
(0)
pred 4 dnevi
Invazija ilegalnih migrantov ne pojenja: pri ...
Invazija ilegalnih migrantov ne pojenjuje. Še več, mejni policisti na območju PU Maribor in PU Murska Sobota ...
(0)
pred 5 dnevi
VIDEO: Odmev znanih Prekmurcev in Slovencev ob 100 ...
Po sobotnem svečanem bogoslužju pred beltinsko župnijsko cerkvijo svetega Ladislava v počastitev 100 letnice ...
(0)
pred 5 dnevi
Gašper Blažič: Moji vtisi ob slovesnostih 100 ...
Torej, ob slovesnostih v Beltincih želim dodati še nekaj svojih vtisov. Kot že rečeno, je bila tudi pri ...
(0)