SI

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU

20.05.2019

preberi več

Neverjetno! Za prevrnjen kotel in razlito vsebino po tleh na rdeči bogračijadi Levica obtožuje fašistične sile

19.05.2019

preberi več

Murska Sobota: Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe naredili komunisti

18.05.2019

preberi več

Škof Peter Štumpf: Zala in Gašper tam v Izraelu, najbrž trenutno najbolj osamljena Slovenca

18.05.2019

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU

20.05.2019

preberi več

Neverjetno! Za prevrnjen kotel in razlito vsebino po tleh na rdeči bogračijadi Levica obtožuje fašistične sile

19.05.2019

preberi več

Murska Sobota: Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe naredili komunisti

18.05.2019

preberi več

Škof Peter Štumpf: Zala in Gašper tam v Izraelu, najbrž trenutno najbolj osamljena Slovenca

18.05.2019

preberi več

Mineva 29 let od veleizdaje Slovenije, ki Milanu Kučanu nikoli ni bila intimna opcija, zato mirno opazoval razorožitev TO

17.05.2019

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Franc Kangler: SOVA še danes danes ščiti sodnika Janeza Žirovnika, mariborska sodišča "prestreljena" z agenti Udbe!

15.05.2019

preberi več

Zgodovinar dr. Ivan Rihtarič: Za tolikšno število padlih vojakov v bojih za Pomurje odgovorni sovjetski poveljniki

8.05.2019

preberi več

1. majska Sreda v sredo: Marijan Pojbič, skrajni čas je, da se Karel Erjavec spakira s položaja obrambnega ministra

1.05.2019

preberi več

VIDEO Sreda v sredo: Žrtve ideoloških predsodkov pri podeljevanju koncesij so študenti zasebnih visokošolskih zavodov

24.04.2019

preberi več

Škof dr. Peter Štumpf: Kučan odrekel pravico Borutu Pahorju, da spregovori na proslavi ob 100 letnici, bo ta zato na maši

10.04.2019

preberi več

Sreda v Sredo - Alen Pavlec

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

Donald Trump se je srečal skoraj z vsemi voditelji držav EU – Slovenija pa še zmeraj v čakalnici zaman čaka na povabilo

14.05.2019

preberi več

Intervju: Patricija Šulin, kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji!

10.05.2019

preberi več

Mlada Radenčanka Alja Domjan, kandidatka na skupni listi SDS in SLS za EU poslanko, o pomenu letošnjih volitev

10.05.2019

preberi več

VIDEO: Kandidati za evropske poslance v primežu tehtnih vprašanj študentov Alma Matere Europaea

7.05.2019

preberi več

Hans-Gert Pöttering obiskal sedež SDS

7.05.2019

preberi več

Zadnje Plenarno zasedanje 2018 - poročilo Patricija ...

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Mineva 29 let od veleizdaje Slovenije, ki Milanu Kučanu nikoli ni bila intimna opcija, zato mirno opazoval razorožitev TO

16. maja 1990 se je, na isti dan, kot je bila ustoličena DEMOS-ova vlada, začel izvajati ukaz ostanka totalitarnih komunističnih oblasti za razorožitev slovenske Teritorialne obrambe (TO). Slednje je prvak SDS Janez Janša že večkrat označil za narodno veleizdajo, ki bi skoraj ogrozila osamosvojitev. Obenem je razorožitev pokazala tudi, da je takrat velika večina aktivnih oficirjev v višjih poveljniških strukturah TO, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, slepo sledila ukazom iz Beograda. Brez razorožitve TO Jugoslovanska armada (JA) kasneje verjetno ne bi tvegala napada na Slovenijo. Posledično so tisti, ki so razorožili TO, neposredno odgovorni za žrtve, materialno škodo ter ogrožanje ključnega projekta v slovenski zgodovini. V maju 1990 je potekala razorožitev Teritorialne obrambe (TO), po zaslugi katere je Slovenija ostala brez 80 odstotkov orožja, ki ga je sama kupila. Kljub temu smo Slovenci pod vodstvom sekretarja za ljudsko obrambo Janeza Janše in sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja vzpostavili učinkovito vojaško obrambo ter v vojni za Slovenijo, ki je sledila v letu 1991, zmagali. Kučan se je mirno pretvarjal, da nima nobenih informacijUkaz za razorožitev TO je bil izdan 15. maja 1990. O njem je bil Milan Kučan obveščen še isti dan, že naslednji dan pa je bil informiran tudi o tem, da se razorožitev dejansko izvaja. Janša se spominja: “Kučan se je mirno delal, da nima nobenih informacij, že čez nekaj dni, ko so prišle dodatne informacije, se je ugotovilo, da je lagal.” Podrobnosti v povezavi z razorožitvijo razkriva tudi spletna stran Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve – VSO: “Priprave na to potuhnjeno zločinsko početje so potekale že mesece pred njegovo izvedbo, v času njegovega izvajanja pa naj ne bi reagirala niti tedanji predsednik predsedstva RS Janez Stanovnik niti predsednik skupščine Miran Potrč. Poleg tega so bile namere glede razorožitve skrbno zamolčane pred Slovenci in še zlasti pred Demosom. Maja 1990 je od okoli 100 tisoč kosov orožja v skladiščih porajajoče se slovenske vojske ostalo le še okoli 12 tisoč kosov strelnega orožja, predvsem pa zelo majhna količina streliva.”  Manevrska struktura narodne zaščite kot odgovor na veleizdajo SlovenijeKot organiziran odgovor na razorožitev TO in s tem jasno izraženo namero zveznih oblasti, da bodo z vojaško silo preprečile osamosvojitev Slovenije, so se v maju 1990 začele priprave za oboroženi odpor. Vzporedno z razorožitvijo TO je tako nujno potrebno omeniti projekta Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) in Specialne brigade MORiS ter s tem povezan nastanek Slovenske vojske (SV). Ob 29. obletnici ustanovitve MSNZ BgGen Anton Krkovič, sedanji predsednik Društva MORiS Kočevska Reka, poroča: “Inicializacija in poznejše formiranje oborožene organizacije je potekalo konspirativno, skozi več faz nastajanja in pod različnimi statusi legalitete glede na tedaj veljaven pravni sistem. Začetek priprav na organiziran oborožen odpor je v začetku potekal brez formalnega naziva, pozneje pa se je naziv oblikoval in spreminjal vse od “jeder odpora”, preko “Vojske Republike Slovenije”, do “Manevrske strukture narodne zaščite – MSNZ”. MSNZ je bila tandemsko vodena iz ravni republiških sekretarjev za obrambo in za notranje zadeve in je nastajala z nepogrešljivo pomočjo posameznikov in skupin, ki so sicer formalno delovali v strukturah tedanje Milice. Oktobra 1990 se je MSNZ preimenovala v TO RS, v bistvu pa gre sistemsko ves čas, vse do danes, za poslanstvo iste organizacije – Slovenske vojske.” Pismo Antona Krkoviča ob 29. obletnici ustanovitve MSNZ M.D. Izvirno tekst objavljen na (http://nova24tv.si/slovenija/politika/lmineva-29-let-od-veleizdaje-slovenije-ko-je-milan-kucan-prvic-tudi-z-dejanji-dokazal-da-samostojna-slovenija-nikoli-ni-bila-njegova-najintimnejsa-opcija/)

Več

Donald Trump se je srečal skoraj z vsemi voditelji držav EU – Slovenija pa še zmeraj v čakalnici zaman čaka na povabilo

Včeraj je bil ponedeljek, 13.5. 2019, ko je Predsednik ZDA Trump v Beli hiši sprejel Predsednika Vlade Madžarske Viktorja Orbana. Obisk je bil deležen tudi nekaj kritik in čeprav sta sogovornika javno pohvalila drug drugega ter sodelovanje med državama, je gotovo, da so bila v pogovoru omenjena tudi odprta vprašanja in razhajanja, na primer glede preveč tesnega sodelovanja Madžarske z Rusijo in Kitajsko. Tudi slednje je bil eden od razlogov, da je Orban na obisk pri Trumpu čakal celi dve leti in to kljub temu, da je bil edini voditelj katere od članic EU, ki je pred volitvami v ZDA leta 2016 javno podprl kandidata Trumpa.    Obenem pa Predsednik Trump posebej ceni delovanje Orbana na področju migracij in vloge Madžarske kot trdne zaveznice v NATO ter partnerice na gospodarskem in investicijskem področju.    S tokratnim obiskom Orbana v Beli hiši (prvič ga je gostil Predsednik Clinton leta 1998) je hkrati bil sklenjen krog uradnih obiskov najvišjih predstavnikov držav Višegrajske četverice in srednje Evrope pri Predsedniku Trumpu v Beli hiši. Samo v zadnjih slabih treh mesecih so namreč na njegovo povabilo Belo hišo obiskali avstrijski kancler Kurz, češki predsednik Vlade Babiš, slovaški predsednik Vlade Pellegrini in sedaj Orban (predsednik Poljske Duda in soproga sta bila gosta v Beli hiši spetembra 2018, predsednik Trump in Prva dama Melanija pa sta julija 2017 tudi obiskala Varšavo. Predsednik Trump pa je poleg omenjenih letos v Beli hiši sprejel tudi predsednike Kolumbije, Brazilije in Egipta ter predsednike Vlad Irske, Izraela in Japonske).    Tako se je predsednik Trump v zadnjih dveh letih v Beli hiši srečal z veliko večino voditeljev držav članic EU, z nekaterimi pa tudi v njihovi domovini. V luči teh dejstev pa ostaja nekakšna neslavna izjema Slovenija, saj ne samo, da v zadnjih dveh letih na obisku pri predsedniku Trumpu ni bilo njenega najvišjega predstavnika, temveč je bil sploh zadnji tovrstni obisk že davnega julija 2006, ko je takratni predsednik Vlade Janša obiskal predsednika Busha.  Hkrati pa tudi ni bilo obiska predsednika ZDA v Sloveniji že vse od junija 2008, ko jo je na povabilo predsednika Vlade Janše  obiskal predsednik Bush v spremstvu soproge Laure (FOTOGRAFIJE V PRIPONKAH!).  V tem kontekstu se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj je narobe v odnosih med Slovenijo in ZDA v zadnjem desetletju, da ni bilo izmenjave obiskov na najvišji ravni, medtem ko so jih bile deležne druge države iz naše regije in primerljive članice EU. Glavni vzrok je gotovo sama strankarska struktura in usmeritev slovenskih vlad ter njihova nestabilnost, kar se je manifestiralo tudi v pogostem, menjavanju le-teh. Drug temeljni razlog pa je nezanesljivost in nekridibilnost ravnajnja slovenskih vlad glede zavezništva v NATO, odnosov z Rusijo in nenaklonjenosti do ZDA na področju investicij in gospodarstva ter nasploh. Pri tem v vsaj delu slovenske javnosti obstaja nenakšno splošno mnenje, češ da se obisk v Beli hiši lahko prisluži z nakupom ameriškega orožja in zviševanjem deleža BDP za obrambo, kar pa ne drži oz- le deloma. Tako npr. Avstrija ni članica NATO in ne kupuje ameriške oborožitve, pa je kancler Kurz 20. februarja 2019 vseeno bil gost predsednika Trumpa. Zato je verjetnejši razlog, poleg podobnih pogledov na nekatera ključna vprašanja, tudi ali še zlasti obseg, raven in kakovost sodelovanja na področju gospodarstva, blagovne menjave in invsticij. Tako je Avstrija leta 2018 z ZDA imela za skoraj 17 milijard USD blagovne menjave, medtem ko je ta med Slovenijo in ZDA znašala le cca 1,1 milijarde USD (nesorazmerno večjo menjavo glede na Slovenijo pa so imele tudi Češka, Madžarska in Slovaška ter druge primerljive članice EU). Da so odnosi med Slovenijo in ZDA močno skrhani, pa potrjuje tudi dejstvo, da ZDA že od julija 2018 nimajo svojega veleposlanika v Sloveniji. Na žalost pa tudi ta kazalnik slabih odnosov me državama ni nekak[na izjema, saj se je obdobje ohlajevanja dejansko začelo že jeseni 2008, ko Slovenija skoraj leto dni ni imela svojega veleposlanika v Washingtonu, ZDA pa ne svojega vse od februarja 2009 do decembra 2010 – torej skoraj dve leti, ko je prišel Joseph A. Mussomeli, ki je bil do slovenskih vlad, njihovega delovanja, razmer v Sloveniji ter odnosov slednje z ZDA zelo kritičen. Tako kot edina svetla in hkrati glavna pozitivna točka v odnosih med Slovenijo in ZDA ostaja Prva dama Melanija Trump, zaradi katere so ameriški in drugi tuji mediji v zadnjih treh letih o Sloveniji poročali več in bolj pozitivno kot prej v vsej zgodovini Slovenije skupaj, zaradi česar se je tudi podvojilo število obiskovalcev iz ZDA v Sloveniji."

Več

Državna meja, ki to pravzaprav ni: Bleferstvo brez meja in popolna ignoranca lastnih državljanov!

Danes je dan poln neumnih preobratov. Od popolno jasne slike da je vse v najboljšem redu do popolnega nereda v glavah in početjih odgovornih v državi, ki bi naj skrbeli za varovanje države in njenih državljanov  kot temeljna prvina in atribut  na katerem država obstane ali pade. In kaj doživljamo in slišimo s strani najbolj odgovornih v tako imenovani Vladi? Predsednik vlade Marjan Šarec in njegov minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar sta na številna vprašanja glede varnosti na južni meji trdila, da Vlada obvladuje razmere in da ima vse pod nadzorom in  ima popoln vpogled v omenjeno problematiko. To pomeni, da je vlada imela pod nadzorom tudi ugrabitev Belokranjca, ki so jo izvedli ilegalni migranti. Kar pomeni ne samo objektivno, ampak tudi osebno odgovornost predsednika Vlade Marjana Šarca in njegovega ministra Poklukarja. »Blef« sui generis, samo po sebi po naravi stvari. Predsednik vlade  Marjan Šarec zaradi popolne invalidne  presoje o samemu sebi,  da je vladni »übermensch«, Boštjan Poklukar,  minister za notranje zadeve,  pa  popolnoma infantilno in nezrelo pa se pogaja  in prepričuje ljudi ki se vsak dan fizično soočajo  z nevarnostjo,  ki se ji reče nezakoniti in neovirani vdor  čez državno mejo, taistim  prodaja »muda za bubrege« ali drek za zlato,  ko jim v pogovorih z njimi  pravi,  da vse to ni tako hudo in da je vse nadzorom. Popolnoma onstran vsega razumnega. Še to naj bi bilo »normalno« da državljana Slovenije ugrabijo pred lastno hišo, spakirajo v prtljažnik, in za vsak primer  v kolikor se srečajo z kakšno nadlogo na poti  ga peljejo na izlet v »neznano« ter ga odvržejo pred italijansko mejo ko so prevozilo celo Slovenijo. »Boštjanček« , seveda če bi übermensch zapovedal, bi še spremstvo z modrimi lučmi za neovirano in ekspresno gibanje in humanitarni kordon uredil, da le pridejo do želenega cilja toliko zaželeni novi prebivalci Evrope z svežo intelektualno in k razmnoževanju in posiljevanju nagnjeni dejavniki  »prirasta« prebivalstva.  Medlost beda, mehkužnost, zdriz značajski  in mentalni, o intelektu pa škoda besed. Prejšnji Predsednik Vlade Mirko Cerar  Pametni, ki išče rešitve je spustil skozi državo več kot pol milijona nenadzorovane fluidne mase, ki so vmes uničevali drago plačane vlake, avtobuse, šotore, odmetavali hrane ki jim  ni bila po okusu in še česa skrajno abotnega  in neumnega. Sedanji Scharko Serpentinscheck (alias Marjan Šarec) pa snuje kako bo pripravil najodmevnejši nastop ob prevzemu vodenja EU,   v času ki se približuje. V dosedanji bogati  gledališki in klovnovski kariern poti  kjer je odigral pomembnih šest vlog, ni  namreč  utegnil predelati vso snov kar se nastopanja  tiče. Ker sem pa se malo prej   vrnil s predstavitve knjige Boruta Koruna z nalovom  »Utopija in resničnost-ob zatonu evropske civilizacije«,  me je prešinila misel,  da ta »Scharko«  igra vlogo največjega utopičnega političnega teleta ki o sebi misli,  da je nadčlovek   in da bo on podučil mater Evropo kako ravnati v teh prelomnih trenutkih  za vse nas. Dejansko je pa izigrani igralec v igri, ki jo ne pozna. Vmes pa država tako rekoč razpada. Tako kot ugled  ki ga je ta naša ljuba Slovenija imela, ali ga še ima, to pa je  že  misija nemogoče ali  terra incognita. Kaj storiti zdaj, danes in ne jutri? Danes  prav tako na dogodku ob predstavitvi knjige, kjer je bila prisotna Romana Tomc, dosedanja evropska poslanka in velika želja in potreba glede na storjeno,  da bo tudi v bodoče,  je tekla beseda o tam kaj počnemo da dosežemo čim višje proizvodne, življenjske in okoljske standarde, tako daleč pririnemo zadevo da postanemo nekonkurenčni navzven in cokla sami sebi. Prilagajamo vse drugim da bi jim pokazali kako širokogrudni smo.  Oni samo pričakujejo, nič ne dajejo v povračilo. Zelo zanimiv ter indikativen je njen tweet:  ki med drugim pravi,  da je skrajni čas in da zahtevamo prenehanje zavajanja in sprenevedanja, natančne informacije o številu ilegalnih prehodov meje podatke o nastanitvah in stroških migrantov podatke o incidentih sklic Sveta za nacionalno varnost ukrepe za zaščito lokalnega prebivalstva. Del tega tweeta bi oplemenitil še s mojim  nekem izračunom,   ki kaže glede na  dnevna poprečja  ujetih  in vzetih v postopek, ki jih posreduje policija nam,  da jih v Slovenijo pride vsaj za dva Logatca na leto. O ne ujetih  in ilegalno prisotnih ter neevidentiranih, če damo pribitka vsaj 20-30% to pomeni da jih je lahko v Slovenijo v času od 2015 do zdaj cca 50 tisoč novih prebivalcev z namenom da postanejo državljani Slovenije in Evrope. Številka, v kolikor bi vsi  normalno razmišljali, bi vsakega  stisnilo pri srcu in denarnici. Denarnici, sem dodal zato ker bodo ti   neprilagodljivi prišleki, še lep čas viseli na proračunskih jaslih in se redili in razmnoževali z namenom »popestritve« naše demografske slike. Vas preplavi neustavljivi  val »zadovoljstva« kaj ne? Kdor  je ljubitelj ali podpornik tega scenarija ne more biti normalen in obenem živeti na naših tleh. Tu ni časa za cincanje, razmišljanje, jamranje v obliki sedanjega zunanjega ministra ali še kakšen do sedaj ne ugotovljen ali zaznan jamrator za posebne naloge. Jasno in glasno je treba sklicati  Svet za nacionalno varnost, smrtno resno definirati ukrepe, organizacijo in cilj kako zaščititi lokalno prebivalstvo,  mejo in s tem državo. Jutri bo prepozno! Ne smemo dovoliti da se nam zgodi to da bomo soustvarjalci razpada in destrukcije in razgradnje vsega civilizacijsko doseženega na naših tleh.  Bo potrebno se napotiti na kraj izvora težave in temeljnega povzročitelja prebijanja meje, se pravi na mejo. Počasi se približuje tisti čas,ko ni  več časa! Vane K. Tegov

Več

Mag. Branko Grims: Če vlada ni sposobna zaščititi slovenskih državljank in državljanov, jo javno pozivam, naj takoj dostopi!

"Odgovornost vlade in vladajoče koalicije je, da zaščiti svoje državljanke in državljane pred ilegalnimi migranti. Za to ima na voljo celoten državni aparat in ustrezna pooblastila. Državljani imajo tudi pravico, da od vlade zahtevajo, da jim varnost na ozemlju Republike Slovenije zagotovi," je na današnji tiskovni konferenci dejal poslanec SDS mag. Branko Grims. »Zgodba, ki se je odvila včeraj in ki smo ji priča od novega leta dalje, kaže, kako zelo so se motili tisti, ki so mislili, da je tema z ilegalnimi migranti končana in da so te stvari rešene in urejene. Seveda niso. Za Slovenijo so se šele začele,« je dejal mag. Grims in dodal, da je z včerajšnjo ugrabitvijo skoraj 80-letne osebe v Beli Krajini »vrag dokončno odnesel šalo.«  Po besedah poslanca mag. Grimsa je ugrabitev jasno kriminalno dejanje. »Ne vem, če se zavedamo, kakšno srečo je imel ta gospod, da se mu nič ni zgodilo,« je dodal poslanec Grims in dodal, da je tudi z včerajšnjo ugrabitvijo jasno, da postajajo ilegalni migranti vse bolj agresivni.  »Stvari se zaostrujejo. V celotni Zahodni Evropi ilegalni migranti niso več tako dobrodošli kot so bili prej, po drugi strani padec ISISa in propad islamskega kalifata pomeni, da prihajajo v Evropo tisti, ki so se tam borili,« je dejal mag. Grims in dodal, da če bi politika že pred časom ravnala drugače, potem se ne bi zgodilo leto 2015 in 2016, ko smo imeli »Cerar ekspres« z migranti in se ne bi dogajale kvote. »Vse, kar se dogaja z ilegalnimi migranti, je v nasprotju z uveljavljenimi predpisi. Spoštovati bi morali pravni red, pravno državo ter njena načela in mednarodne akte, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, pa težav danes z migranti ne bi bilo,« je bil jasen mag. Grims in dodal, da prejšnja vlada teh pravnih načel ni upoštevala, prav tako jih ne upošteva sedanja vlada, ki je zato za stanje, v katerem smo danes, odgovorna. »Danes je bila novinarska konferenca policije, kjer so govorili predvsem o samozaščiti državljanov. Verjamem, da  policija dela po najboljših močeh, ampak dela po navodilih vlade in zato je vlada odgovorna  za stanje, ki smo mu priča,« je poudaril poslanec. Ob tem je spomnil, da smo v SDS nasprotovali pristopu k Marakeški deklaraciji, vendar pa je vlada, ki je k deklaraciji pristopila, dala napačen signal ilegalnim migrantom. »To z ilegalnimi migranti je na ozemlju Republike Slovenije postala sedaj industrija. Nevladniki, PIC konkretno, se hvalijo, da hodijo v Bosno in spodbujajo ilegalne migrante, naj pridejo preko meje Republike Slovenije in jim dajejo navodila, kako naj se obnašajo, ko enkrat prestopijo mejo. Kdor pozna kazenski zakonik, mu je verjetno jasno, da so te stvari v nasprotju z veljavnimi predpisi,« je komentiral poslanec.  Po njegovih besedah je treba izpostaviti tudi vprašanje kazenske in politične odgovornosti za tiste, ki so pripeljali do sedanjega stanja.  »Na problematično vlogo tistih, ki pomagajo, spodbujajo ilegalne migrante k vdoru na naše ozemlje preko meja Republike Slovenije, sem opozarjal neštetokrat. Vedno znova smo slišali, da se bo vse uredilo, pa se ne. Po drugi strani se vlada celo sama hvali, kako zelo dobro sodelujejo s PIC in Mirovnim inštitutom,« je povedal poslanec in dodal, da vsi ti napačni signali, ki jih slovenska vlada daje v zvezi z ilegalnimi migranti, pripeljejo do posledic, ki smo jim priče danes. »Treba je storiti konkretne ukrepe za zaščito državljank in državljanov, kajti varnost je ena in nedeljiva. Sklicati je treba Sejo sveta za nacionalno varnost, ki bi moral aktualno situacijo v zvezi z ilegalnimi migranti obravnavati resno in sprejeti načela ter ukrepe, ki bi jih morali izvršiti,« je dejal poslanec mag. Grims in dodal, da je predvsem treba okrepiti nadzor južne meje in da je bistveno, da se vlada preneha sprenevedati glede aktualne situacije. »Na nekaterih delih meje ilegalni migranti preko nje hodijo v kolonah, pa tega nihče ne vidi in jih ne prestreže. To, da je prostor ob meji sorazmerno odprt, je nedopustno in to je samo zato, ker se je nekdo odločil, da se meje ne varuje ustrezno,« je povedal mag. Grims in dodal, da bi vlada  morala varovati meje in prevzeti odgovornost. »Če vlada ni sposobna zaščititi slovenskih državljank in državljanov, jo javno pozivam, naj takoj dostopi in to prepusti tistim, ki smo to sposobni narediti,« je dejal mag. Grims.  V nadaljevanju je poslanec postregel tudi z nekaterimi številkami ilegalnih prestopov meje. »Dve leti nazaj v prvih treh mesecih sta 202 ilegalna migranta prišla na ozemlje RS, leto dni nazaj jih je bilo že trikrat več, letos jih je bilo 1619, in to v samo prvih treh mesecih. Ta številka se povečuje iz dneva v dan in to bi moralo skrbeti vse,« je bil jasen poslanec SDS, ki je še opozoril, da so pristojni samo prejšnji vikend zajeli 300 ilegalnih migrantov, pri čemer je število tistih, ki pridejo na naše ozemlje in se jih prestreže, po ocenah služb lahko do trikrat ali petkrat večje. »Te številke predstavljajo potencialno nevarnost za vse državljanke in državljane, še najbolj pa za starejše, ženske, otroke, torej najbolj ranljive skupine, in vlada je dolžna storiti tisto, kar bi že zdavnaj morala, to pa je zaščititi slovenske državljane.«  »Vlada je odgovorna za aktualno stanje in ne more se ljudem predlagati, naj se obnašajo samozaščitno,« je bil jasen poslanec, ki je ob tem še dejal, da je prav vlada dolžna poskrbeti za varnost vsakega državljana in državljanke. »Vlada ima navsezadnje pooblastila, moč in aparat, da vse to uresniči, ljudje pa imajo vso pravico, da takšno ravnanje od vlade tudi zahtevajo. Če ne, bo samo vprašanje časa, kdaj se bodo začeli vrstiti pozivi in konkretni koraki, da se ljudje samozaščitno tudi organizirajo,« je povedal mag. Branko Grims. »Varnost je  temeljna človekova pravica, do katere imamo pravico vsi po ustavi, zakonu, temeljnih načelih pravne države, etiki, mednarodnih predpisih. Tokrat je imel naš državljan srečo, a na srečo se pri vprašanjih varnosti ne gre zanašati,« je sklenil mag. Branko Grims. Vir: sds.si

Več

Vane K. Tegov: Mesec maj, mesec užaljenih političnih »kmečkih« nevest.

Hja, maj  bi naj bil mesec mladosti, ponosa energije, uspeha na vseh področjih. Tudi na političnem.  Maj je v znamenju Evrope, tokrat tudi volitev poslancev v EU parlament.  A glej ga zlomka, vse to mora nekdo pokvariti. Ali nima osnovnega občutka, rahločutnosti, če jo sploh ima v lastnem genskem zapisu. Po dolgih letih igrane  pripadnosti, angažiranosti, poskusih plezanja navzgor in še več zdrsov zaradi obrabljenih  in iztrošenih »političnih« podplatov,  ki so pripeljale do odpadlih podplatov in razgaljanja v vsej politični goloti. Višek tega smo včeraj doživeli v politični prodani nevesti, v glavni vlogi pa  znani in nekoč »prodorni« strankarski SDS »frontmen« Zvonko Zinrajh.  »Poliitčni« prvokategornik, namišljeni je v vseh dosedanjih vlogah vodilnega samo v tem, da je potiskal svoje ljudi naprej, zasluge pa pripisoval sebi. Kljub uspešnemu zbiranju trofej (beri funkcij in položajev) bo vse skupaj premalo, da bi odprl muzej. Mogoče bo v vlogi »samostojne« kariere imel več možnosti preko soliranja  in lobiranja, da pride do »geldt-a«. Viseti na enem kariernem uspehu - policijski ataše  v  črnogorski Podgorici in s tem avtomatsko pridelanim »prvoligaškim« političnim statusom v SDS, je žal premalo in včasih preveč plehko, da ne rečem preneumno za tako visoko letečega politika, za kar si je prizadeval, pa mu ni uspelo. Ni si želel stabilen drugoligaški status, za kar je imel potenciale, ampak je želel v ligo prvakov, kjer ni imelkaj iskati. Druga neumnost, ki seže visoko v nebo, je izgovor na Pučnikovo zapuščino ter strankino odstopanje od njegove poti. Jože Pučnik je svojo veličino pokazal v pravem času, ko je bilo najbolj potrebno. Odšel iz Slovenije v komunizmu in se vrnil  pomagat pri njegovih zadnjih izdihljajih. Zastavil je vse svoje znanje in energijo za takšno Slovenijo,  ki  v ničemer ne bo spominjala na Jugoslavijo, zgoraj nekje vmes  imenovani  Zvone Zinrajh, dosedanji »prvokategornik«  pa je mnogokrat pokazal,  da  je v svoji biti  klasični jugo izdelek iz policijskih vrst. V Mariboru ima tega materiala za bratenje v ogromnih količinah. Pa res. Ni rabil dolgo, kar se bratenja tiče. Te dni so  se po Mariboru razširile govorice, da je Arsenović v mestnem parlamentu našel svojega Cirila Pucka.  Tega  Pucka je našel v opozicijskem (danes nič več SDS ) Zvonetu Zinrajhu, ki je že izstopil iz stranke, katere mestni odbor je vodil do pred nedavnim. Da bo Zinrajh odigral Puckovo vlogo, naj bi se v Mariboru govorilo že nekaj časa.  Njegov odločilni 30. glas naj bi tako omogočil, da bo četrto podžupansko mesto v Mariboru dobila stranka SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije? In nagrado bo dobil iz rok že ostarelega in  skoraj tresočega »čislanega«  Milana Kučana. Seveda v ozadju tudi službica za njegovo drago in slaščičarsko navdahnjeno Mirando. Pa ne da bi tam torte pekla. Obenem pa bo oproda županu Saši Arsenoviću,  »buldožer« kapitalistu  s kanibalskimi nagnjeni do svojih najbližjih sodelavcev.  In kako to zgleda človek z moralo na nivoju podna (beri nič) in kako  pokonci hodi po »totem« Maribori? Vane K. Tegov

Več

Dr. Anže Logar vsem nam v razmislek: Ne, ni se nam treba navaditi na nove podražitve!

Poslanec SDS v Državnem zboru dr. Anže Logar je v izdihljajih prazničnega tedna, ki so ga v največji meri "koristno" izrabili v javnem sektorju, na svojem Facebook profilu objavil zanimivo razmišljanje,  v katerem jasno opozori, da danes ni čas za stoično prenašanje ukrepov vlade Marjana Šarca, ki samo poslabšujejo naš standard in rušijo pravno državo.  Zadnjič sem v Delu prebral članek z naslovom 'Na podražitve se bo treba spet navaditi'. V tem članku bi nas želeli prepričati, da je zaradi dviga plač javnih uslužbencev (200.000 ljudi) logična posledica, da se življenje začne dražiti. Bojda se nima smisla razburjati. Najbolje bo, da se s tem čim prej sprijaznimo. Kaj pa odgovornost? Recimo v tem, da je do podražitev prišlo zato, ker vlada Marjana Šarca ukrepov ni dobro premislila in uravnotežila z drugimi ukrepi – ne nazadnje je zato dobila negativno mnenje Fiskalnega sveta!Skratka, četudi spadate med tistih 1,8 mio prebivalcev Slovenije, ki niso dobili nobene povišice, se prosim ne sekirajte. Sprejmite tole podražitev, prilagodite se in raje v tišini škripajte z zobmi. Tako kot nekoč. Ampak, ali ne živimo v času, ko se spodbuja aktivno državljanstvo? Ko je ne le dovoljeno, ampak celo priporočljivo javno povedati svoje mnenje? V Franciji se podraži bencin za nekaj centov, pa gredo vsi na cesto. Pri nas se podraži voda, odvoz smeti, ogrevanje, avtobusi, …, pa nas časopisi pozivajo k temu, naj se kar navadimo?! Ker da je inflacija itak pričakovana in logična!? Logična za tistega, ki draži. Za vse ostale, ki plačujemo, pa ne. Nivo razprave me zelo spominja na stanje duha v medijih in politiki v času, ko se je ustanavljala preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu. So mi rekli/pisali/poročali v informativnih oddajah, da kar je bilo, je bilo. Da milijonov ne moremo vrniti, zato je brez veze izgubljati energijo za parlamentarno preiskavo. Da se moramo iz te 'nesrečne' zgodbe nekaj naučiti, predvsem pa poskrbeti, da se več ne ponovi. Vse lepo in prav, ampak oprostite, nekateri so denar vzeli iz bank in ga nikoli vrnili. Si kupili vile, jahte, denar prenesli v davčne oaze. Mi, navadni državljani, smo bili pa tisti, ki smo namesto njih polnili bančno luknjo. In mi naj se kar sprijaznimo s tem, da kar je bilo, je pač bilo?! Takrat sem rekel, da tako ne bo šlo. Če nič drugega, smo nekatere krivce vsaj spravili pred TV ekran. Ljudje so si lahko ustvarili neposredno sliko o njihovih 'kompetencah', nezmotljivosti in vrhunskemu spominu. Ko danes razočarano ugotavljam, da sodišča še naprej ne opravljajo svojega dela, naj se torej v duhu članka iz Dela (samo)prepričam, da se je treba pač navaditi tudi na to, da sodni organi ne funkcionirajo in kriminalcev ne obsodijo? Če kdaj, danes ni čas za stoično prenašanje ukrepov, ki neugodno vplivajo na naš standard ali pravno državo. Če vlada Marjana Šarca ni dobro premislila, kaj njeni ukrepi v naslednjem koraku prinesejo vsem prebivalcem Republike Slovenije, je treba to pač jasno in glasno povedati. Ne zato, da bi politizirali. Ampak zato, da bo vladi jasno, da bo javnost z neodobravanjem spremljala vsako nepremišljeno odločitev. In politik, ki želi ostati na položaju, bo naslednjič precej bolje premislil, kaj se mu splača početi. Zatorej, ne, ni se vam treba navaditi na podražitve. Če se boste, ste že na pragu nove podražitve.

Več

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU

20.05.2019

preberi več

Neverjetno! Za prevrnjen kotel in razlito vsebino po tleh na rdeči bogračijadi Levica obtožuje fašistične sile

19.05.2019

preberi več

Škof Peter Štumpf: Zala in Gašper tam v Izraelu, najbrž trenutno najbolj osamljena Slovenca

18.05.2019

preberi več

Mineva 29 let od veleizdaje Slovenije, ki Milanu Kučanu nikoli ni bila intimna opcija, zato mirno opazoval razorožitev TO

17.05.2019

preberi več

SDS opozarja: Ljubljanski župan Zoran Janković bi kanalizacijski kanal speljal kar preko zajetja za pitno vodo!

17.05.2019

preberi več

Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v novi finančni perspektivi EU

Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS na nedeljskih volitvah v Evropski parlament o kmetijski politiki EU po letu 2020, torej v novi finančni perspektivi. Iz prve roke, je namreč članica odbora za proračun dosedanjega sklica EU parlamenta, je povedala tudi, kaj čaka slovensko kmetijstvo, če slovenska vlada na Svetu Evrope ne bo vztrajala na enaki ravni financiranja kot doslej. Objavljamo prvi del intervjuja, jutri sledi nadaljevanje. Ali bo za kmetijstvo namenjenih več ali manj sredstev po 2020? Kakšen predlog je ponudila Evropska komisija? Kakšna so stališča Evropskega parlamenta? "Komisija hoče sredstva znižati, Evropski parlament jih hoče obdržati na enaki ravni kot v sedanjem obdobju. Končen izid je pomemben tudi od Sveta. Vloga slovenske vlade v Svetu, saj države članice sprejmejo odločitev o večletnem proračunu soglasno.Komisija predlaga zmanjšanje sredstev v primerjavi s sedanjim obdobjem, še posebej na področju sredstev za razvoj podeželja. Odbor za proračun, katerega članica sem bila in je pristojen za razpravo o dolgoročnem proračunu v Evropskem parlamentu, je proti znižanju. To stališče je bilo potrjeno tudi na plenarnem zasedanju (Resolucija o dolgoročnem proračunu sprejeta 14. novembra 2018). Ohranitev financiranja skupne kmetijske politike za EU-27 na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve in sicer podvojitev financiranje programa Life+ vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000 ter uvedba nove postavke - posebna sredstva za trajnostni turizem." O kakšnih zneskih za skupno kmetijsko politiko na ravni EU je govora? "Skupaj predstavljajo sredstva 365 milijard (v tekočih cenah) ali ca. 28,5 % vseh proračunskih sredstev EU za skupno kmetijsko politiko. Neposredna plačila znašajo 265,2 milijard, ukrepi za podporo trgu (EKJS - Evropski kmetijski jamstveni sklad) 20 milijard in za razvoj podeželja 78,8 milijard Dodatna sredstva za kmetijstvo iz raziskovalnega programa Obzorje Evropa znašajo 10 milijard za podporo posebnim raziskavam in inovacijam na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in bio-gospodarstva." Kakšna je nacionalna ovojnica za Slovenijo? Koliko sredstev bi naj dobila Slovenija glede na predlog EU komisije? "Skupaj 1,657 milijard evrov v tekočih cenah. Neposredna plačila predstavljajo 903 milijonov kar je za 3,9% manj v primerjavi z 2014-2020, ukrepi za podporo trgu 38 milijonov za razvoj podeželja: 715 milijonov kar je za 15 % manj v primerjavi z 2014-2020 ter programi v čebelarstvu in vinogradništvu: 38,5 milijonov." Kateri so najpomembnejši poudarki skupne kmetijske politike po 2020? "Večja vloga držav članic zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Ukrepi bolj prilagojeni nacionalnim potrebam preko novega sistema izvajanja, ki vključuje nacionalne strateške načrte. Velik pomen se daje okolju in klimatskim spremembam. Letne omejitve neposrednih plačil. Konvergenca višine neposrednih plačil med državami članicami v EU. Nadaljnja podpora malim, mladim, novim kmetom in ženskam. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP." Kaj se bo dogajalo z neposrednimi plačili po 2020? "Ostajajo kot bistveni del kmetijske politike. Omejitev letne višine neposrednih plačil, da se zagotovi bolj pravična delitev sredstev. Evropska komisija hoče zmanjšati neposredna plačila kmetom že od vrednosti 60.000 evrov naprej. Odbor za kmetijstvo v EP je postavil mejo 100.000 evrov in zahteva, da se del stroškov za plače na kmetiji ne bi štelo v omejen znesek (tega ni bilo v Komisijenem predlogu). Neposredna plačila so pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami. Konvergence ravni neposrednih plačil med državami članicami za enakopravno obravnavo kmetov povsod v EU. Komisija predlaga samo zmanjšanje razlik, Odbor za kmetijstvo pa hoče, da se razlike v višini plačil do 2027 povsem odpravijo." Kaj prinaša skupna kmetijska politika za male in srednje velike kmetije? "Vsaka država članica bo sama opredelila pojem malega kmeta, saj je kmetijski sektor v vsaki državi drugačen. Prejele bodo več podpore na hektar. Odbor za kmetijstvo hoče, da se za to nameni najmanj 5% nacionalnih neposrednih plačil za majhne in srednje velike kmetije. Možne so poenostavitve pri upravnih postopkih, da jim ni treba izpolnjevati letnih zahtevkov, da bi prejeli svoja plačila." Kaj prinaša skupna kmetijska politika mladim kmetom? "Več podpore za mlade kmete, ker je cilj pritegniti mlade, da prevzamejo in ostanejo na kmetiji. Države naj bi namenile vsaj 2% sredstev za neposredna plačila za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. Dodatna sredstva se obetajo tudi iz naslova razvoja podeželja. Kdo je mladi kmet: Komisija do 40 let, Odbor za kmetijstvo v EP vztraja na starosti do 45 let." Kakšna bo vloga držav članic in kmetov v novi skupni kmetijski politiki? "Vloga držav članic in kmetov bo večja zaradi prehoda od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop, to pa pomeni tudi večjo odgovornost za učinkovito izpolnjevanje splošnih ciljev. Države članice bodo imele več svobode in fleksibilnosti pri izbiri ukrepov in bodo tako lahko bolje upoštevale specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Orodja oz. ukrepe bodo prilagodile svojim specifičnim potrebam. Države članice lahko sodelujejo s kmeti, da bi ugotovile, kaj je treba storiti na nacionalni ali regionalni ravni za izpolnitev dogovorjenih ciljev EU."

Več

Franc Kangler: SOVA še danes danes ščiti sodnika Janeza Žirovnika, mariborska sodišča "prestreljena" z agenti Udbe!

Gost tokratne oddaje Sreda v sredo je Franc Kangler, nekdanji državnozborski poslanec in župan Maribora, danes državni svetnik, ki se na skupni listi SDS in SLS poteguje za evropslega poslanca. Izhodišče najinega pogovora je bil 12. maj 2016, ko se je na konstitutivnem kongresu zbralo kar precej ljudi in se je stranka iz stranke Lista Franca Kanglerja preimenovala v Novo ljudsko stranko. Vse do današnjega časa, ko se bo 26.maja odločalo o novih evropskih poslancih, se je Franc Kangler oziroma njegova NLS pojavila na lanskih državnozborskih in lokalnih volitvah. Zadnje so bile uspešne, kajti NLS ima v mestnem parlamentu Maribora 10 svetnikov, Franc Kangler pa je v boju za županski stolček šele v drugem krogu moral priznati poraz "novemu obrazu globoke države" Sašu Arsenoviču. Vsebina najinega pogovora je bila torej povezana z aktualnostmi, ki bodo 26 maja odločale, komu dati glas, komu zaupati, da se bo v Bruslju slišalo več Slovenije.So to varnostna vprašanja, povezana z zadnjo eskalacijo migrantov na Slovenijo? So to vprašanja, povezana z nefunkcioniranjem pravne države in kršenjem temeljnih človekovih pravic? So to problemi mladih, starejše generacije, delavcev migrantov.....vsega po malem priznava Franc Kangler in dodaja, da so z oblikovanjem skupne liste SDS in SLS ponudili dovolj verodostojne in zaupanja vredne obraze, ponudili pa tudi odgovore na ključna razvojna vprašanja Evrope in Slovenije.

Več

Intervju: Patricija Šulin, kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji!

Patricija Šulin, Primorka iz Nove Gorice, ki je odraščala v  hribovski vasici Trnovo pri Gorici, je bila v preteklih petih letih poslanka SDS v Evropskem parlamentu. Kot evropska poslanka je bila aktivna še posebej na področjih evropskih sredstev, prometa in turizma, torej vsebinah, ki so še kako zanimive za Slovenijo, še posebej pa za severno Primorsko. Zaupana ji je bila priprava več poročil ali mnenj, med drugim za prihodnji Evropski socialni sklad + in Evropski globalizacijski sklad. Ena njenih prvih nalog kot poslanke je bilo vodenja postopka, v katerem je Slovenija po katastrofalnem žledu konec leta 2014 dobila 18,4 milijona evrov pomoči iz Solidarnostnega sklada. Patricija Šulin se pod zaporedno številko 3  na listi SDS in SLS poteguje za še en mandat evropske poslanke. V tem mandatu vas je zelo okupiralo področje evropskih financ. Bili ste članica odbora za proračun, celo njegova podpredsednica in stalna poročevalka za enakost med spoloma, članica delovne skupine ELS za pripravo dolgoročnega proračuna in kar trikrat ste bili povabljeni, da zastopate Evropski parlament v pogajanjih s Komisijo in Svetom o letnem proračunu. Kaj si lahko obeta Slovenija glede evropskih sredstev? "Slovenija iz EU proračuna že vsa leta dobi več kot vanj vplača. Na Odboru za proračun smo se zavzeli, da Slovenija ostane neto prejemnica tudi v novem večletnem proračunu vse do leta 2027. V  parlamentu smo se zavzeli, da bo dovolj sredstev na področjih, ključnih za našo prihodnost: torej za raziskave, inovacije, izobraževanje in zaposlovanje mladih in varnost, tako za varnost zunanjih evropskih meja kot tudi za varno in kakovostno hrano. Ker so znotraj Unije še zmeraj pomembne razlike v razvoju, sem bila odločno proti predlogu Evropske komisije, da zmanjša sredstva za kmetijstvo in kohezijo. Gre za področja, pomembna za Slovenijo, kar je upoštevala delovna skupina Evropske ljudske stranke, ko smo predstavili naša stališča za dolgoročni proračun v obdobju 2021-2027. Verjamem, da bodo pogajanja o evropskih sredstvih zelo intenzivna in naporna, saj se bodo zaradi Brexita zmanjšali evropski prihodki." Srečanja z volivci so v času kampanje vsakodnevna stalnica V Bruslju ste zagotovili sredstva za Slovenijo, kakšen pa je pogled skozi bruseljsko prizmo na črpanje evropskih sredstev v Sloveniji? "Skozi vseh pet let sem poleg parlamentarnega dela v Bruslju in Strasbourgu bila v zelo intenzivnem stiku s Slovenijo skozi številne okrogle mize in pogovorne večere širom po Sloveniji. Na ta način sem iz prve roke spoznala, kaj tare ljudi, pa tudi, kaj vse je bilo narejenega s pomočjo evropskih sredstev. Zadovoljna sem, ko vidim, da so predvsem občine in nekatera podjetja uspešna pri črpanju teh sredstev. To pomeni, da naše delo v Evropskem parlamentu, kjer se trudimo pridobiti ta sredstva, ni zaman. Hkrati pa sem tudi zadovoljna, da se s pomočjo teh sredstev izboljša življenje ljudi v teh krajih.Žal pa država črpa evropska sredstva zelo slabo in jih je do maja letos v tej finančni perspektivi počrpala le 20% in bojim se, da ji ne bo uspelo počrpati vseh, ki so nam na voljo.Evropska unija je denimo namenila skoraj za 100 milijonov evrov dodatnih sredstev za energetske obnove večstanovanjskih objektov  in zasebnih stanovanjskih hiš. Evropska investicijska banka podpira projekte za gradnjo neprofitnih stanovanj,  tudi v tako bogati državi, kot je denimo Nemčija, so v Műnchnu s pomočjo evropskih sredstev gradili neprofitna stanovanja, zakaj tega ne počnemo v Sloveniji? Glede starejših pa sem pred kratkim videla projekt, ki so ga izpeljali v Skandinaviji. Marsikdo živi v zelo oddaljenih koncih, daleč od zdravnika ali trgovine. Z evropskimi sredstvi so razvili projekt, ki jim omogoča, da ostajajo doma, a so hkrati v stiku z drugimi, tudi medicinskim osebjem in niso osamljeni." Čeprav je država, konkretno vlada Marjana Šarca, pred njo pa Mira Cerarja, odgovorna za (ne)uspešnost črpanja evropskih sredstev verjamem, da se pogosto srečujete z vprašanji ljudi, kako pridobiti evropska sredstva. Kaj jim svetujete? "Najprej bi želela poudariti, da evropski poslanci soodločamo o tem, za katera področja bo namenjenih koliko sredstev in o osnovnih pogojih delovanja skladov, torej globalno. Ne odločamo in tudi nimamo vpliva pa na razne razpise, ki jih potem razpišejo ministrstva ali agencije. Iz pogovorov, ki sem jih imela z ljudmi, ki so že prejeli evropska sredstva oz. z agencijami in podjetji, ki lahko pomagajo pri pridobivanju sredstev, pa sem razbrala, da so ključne stvari naslednje: - Najprej je treba vedeti, kaj bi radi naredili oz. kaj je treba narediti. Vi sami najbolje veste, kaj potrebujete. Ali je to projekt, namenjen za spodbujanje turizma? Ali je to projekt, da se olajša življenje starejšim v oddaljenih krajih? Ali je to projekt, ki bi pomagal mladim, da ostanejo ali se vrnejo v domače kraje? - Še najbolje je, če je to projekt, ki bi ga bili pripravljeni izvesti ali financirati tudi brez evropskih sredstev. To namreč pomeni, da ste zanj res zainteresirani in pripravljeni vlagati. -  Potem pa se pogleda, katera sredstva so vam lahko na voljo. -  Treba si je vzeti čas, tako za razmislek o projektu kot tudi za pripravo dokumentacije." V Evropskem parlamentu ste opozorili na kar nekaj situacij, ko je evropska zakonodaja pomanjkljiva ali se slabo izvaja še posebej v škodo Slovenk in Slovencev, npr. o uporabi slovenščine pri čezmejni izmenjavi informacij o prekrških, o razlikah v kakovosti izdelkov med evropskimi državami. Ali menite, da je takšno opozarjanje učinkovito? "Poslanska vprašanja, deklaracije, pisma in okrogle mize so pomembno orodje opozarjanja na probleme, še posebej pa, ko imamo od tega škodo Slovenke in Slovenci. Pa ne le to, so tudi dokaz, da sem v stiku z ljudmi na terenu, da slišim njihove probleme in sem njihov glas v parlamentu. Zakoni morajo živeti v praksi in ne smejo biti le črka na papirju, naloga Evropske komisije pa je, da to nadzoruje in po potrebi države kršiteljice tudi postavi na zagovor. Preden začnemo sprejemati nove in nove zakone je najprej pomembno, da se obstoječi dobro izvajajo! Najnovejši primer, na katerega sem opozorila Komisijo, je direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu,  ko nekateri slovenski vozniki oziroma lastniki vozil niso dobili obvestila o cestnih prekrških, storjenih v Italiji in Avstriji, v slovenskem jeziku. Evropska komisija je v svojem odgovoru povedala, da pred poslanskim vprašanjem ni dobila uradne pritožbe glede izvajanja te direktive v Italiji ali Avstriji. Pred tem sem opozorila tudi na razlike v kakovosti izdelkov med vzhodnimi in zahodnimi državami ali pa na težave pri poslušanju slovenskega radia na Primorskem. Po vztrajnem opozarjanju na razlike v kakovosti izdelkov med zahodno in vzhodno Evropo je Evropska komisija leta 2017 boj proti neenaki kakovosti živil uvrstila med svoje delovne prioritete." Turizem je pomembna slovenska gospodarska panoga. Kako je podprt na EU ravni, glede na to, da ste bili članica odbora za promet in turizem? "Treba je vedeti, da je za turistični sektor na voljo veliko evropskih sredstev iz različnih skladov, od regionalnega, kmetijskega, raziskovalnega, socialnega sklada itn.   EU je izdala poseben vodnik, kjer je zelo pregledno in enostavno napisano, kaj vse je mogoče financirati na področju turizma s pomočjo evropskih sredstev in katera sredstva so na voljo občinam, podjetjem, socialnem podjetjem. Z evropskimi ukrepi za zaščito narave, ohranjanje kulturne dediščine in geografskega porekla se spodbuja trajnostni turizem. Po zaslugi EU je prišlo do odprtja letalskega trga, večje konkurence in znižanja cen. Tako si lahko več ljudi privošči turistična potovanja." Patricija Šulin v prijetnem klepetu z dr. Milkom Novičem Katere so prednosti članstva Slovenije v EU? Se jih dovolj zavedamo? "Res je, koristi, ki jih imamo v Sloveniji zaradi članstva v EU so bistveno več kot le evropska sredstva. Koristi ima prav vsak evropski prebivalec. Evropski notranji trg omogoča, da kupujemo izdelke v Sloveniji bolj poceni, slovenska podjetja pa lahko brez carin in birokracije prodajajo na 500 milijonskem trgu. Zaradi stabilnega evra se nam ni treba bati inflacije, kot je to bilo v preteklosti preden smo prevzeli evro valuto. Po Evropi je zdaj veliko lažje potovati kot včasih. Študirate, usposabljate in delate lahko kjerkoli v EU pod enakimi pogoji kot državljani te države. Glavna korist EU pa je 70 let miru. V prejšnjem stoletju sta v razmaku nekaj let v Evropi divjali dve svetovni vojni in pomorili na desetine milijonov ljudi. Včasih se mi zdi, da te koristi jemljemo kot nekaj samoumevnega. Brexit je dobro opozorilo, da nič ni samoumevno, ampak da je treba za EU vsak dan znova trdo delati. Zato je pomembno, da gremo na volitve. Voliti pomeni odločati o tem, kakšno EU želimo, ne pa dovoliti, da drugi odločajo za nas." Za sedež v evropskem parlamentu na letošnjih volitvah kandidirate na skupni listi SDS-SLS pod zaporedno številko 3. Katere bodo vaše prednostne naloge  v novem mandatu evropske poslanke?  "Evropejke in Evropejci smo v Evropski uniji pred številnimi izzivi, od migracij in varnosti, do ohranjanja narave in zagotavljanja človeka dostojnega življenja. Dela bo torej precej, pri čemer bi še posebej izpostavila:Varovanje zunanjih meja in si ne postavljati notranjih meja, saj evropejce skrbi njihova varnost Evropa je pod pritiskom zaradi povečanja števila beguncev in migrantov, ki prihajajo v EU, zato je potrebno hitreje ukrepati v primerih ilegalnih migrantov, tihotapcih in trgovcih z ljudmiEnakomerni razvoj v EU in premagovanje razdeljenosti – med vzhodom in zahodom, severom in jugom, centrom in periferijo. Ta izziv bo aktualen že pri sprejemanju večletnega proračuna. EU temelji na solidarnosti, npr. kohezijska sredstva za pomoč manj razvitim regijam, ampak ta solidarnost je sedaj z raznimi nacionalnimi precej načeta. Kohezijska sredstva so pomembna tudi v teh koncih, o čemer smo že govorili. Boljše soočanje s staranjem prebivalstva v EU in skrb za starejše - Prebivalstvo v EU se stara, žal tudi v Sloveniji in tudi na Severni Primorski. Staranje še zdaleč ni le vprašanje pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Gre tudi za to, npr. da imamo javno prometno mrežo, od avtobusov do železniških povezav, in da lahko potujejo, četudi nimajo avtomobila, kar je koristno tudi za okolje. Gre tudi za stanovanja, prilagojena za bivanje starejših. Zaščita okolja in spodbujanje gospodarstva –Turizem je v teh koncih zelo pomemben, njegov steber pa je neokrnjena narava. EU je že precej naredila za zaščito okolja in to je treba nadaljevati. Z bolj odločnim in enotnim ukrepanjem proti podnebnim spremembam ter manjšim negativnim okoljskim vplivom evropskih podjetij, bomo lahko predali čist planet naslednjim generacijam. Zaščita okolja pa je tudi tržna priložnost in zato se bom zavzemala za podporo ukrepom, ki bodo omogočili, da Evropa postane vodilna na področju inovativnih, okolju prijaznih tehnologij. In če kje, potem so to pravi konci za podjetja, ki proizvajajo okolju prijazne tehnologije, saj ta prelepa narava kar kliče k temu, da se jo ohrani. Nekaj takih podjetij že posluje v Tolminu, delovna mesta pa so tudi priložnost, da mladi ostanejo tukaj. Pri soočanju s temi izzivi želim ponuditi svoje izkušnje in znanje, zato kandidiram za evropsko poslanko. Kandidiram zato, da bo več Slovenije v Evropski uniji! Vabim vas, da se 26. maja udeležite evropskih volitev in mi na skupni listi SDS in SLS namenite vaš glas in obkrožite številko 3."

Več

Zgodovinar dr. Ivan Rihtarič: Za tolikšno število padlih vojakov v bojih za Pomurje odgovorni sovjetski poveljniki

V tokratni oddaji Sreda v sredo sva z zgodovinarjem dr. Ivanom Rihtaričem osvetljevala zgodovinske okoliščine 9. maja. Eni ga slavimo kot Dan Evrope, v spomin na nekdanjega francoskega zunanjega ministra, ki je 9.maja 1950 v deklaraciji predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Te so bile leto pozneje udejanjene v Evropski skupnosti za premog in jeklo, iz katere sta se pozneje oblikovali Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija.Za druge pa je 9.maj še vedno le dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Nekateri v Sloveniji še danes ne delajo nič drugega, kakor preganjajo domnevne fašiste v domačem okolju ali čez mejo.Z dr. Ivanom Rihtaričem sva se sprehodila po zadnjih dneh 2. SV, spregovorila o tem, kako je bilo Prekmurje že v začetku aprila 1945 osvobojeno, kar gre zasluga sovjetski in bolgarski armadi. Seveda se danes še mnogi spomnijo zlasti Bolgarov, ki so "proslavili" z ropanjem in posiljevanjem. Govorila sva o tem, kako je vojna v Sloveniji trajala še skoraj teden dni dlje od uradnega konca 2.SV, kako so nastali sovjetski monumentalni spomeniki zmagovalcem v Murski Soboti in Bad Radkersburgu (Avstrijci so ga že pred leti "pospravili", na njegovem mestu pa postavili kužno znamenje. VIDEO

Več

1. majska Sreda v sredo: Marijan Pojbič, skrajni čas je, da se Karel Erjavec spakira s položaja obrambnega ministra

Za praznično sredo, vseeno je 1. maj mednarodno uveljavljen praznik, naši levičarji so ga podaljšali še na 2. maj, smo s kamerami oddaje Sreda v sredo obiskali državnozborskega poslanca SDS Marjana Pojbiča."Zmotili" smo ga, ko se je s prijatelji loteval generalke za sobotni kulinarični festival v Ceršaku, tekmovanja v kuhi govejega golaža Cirbeški kotli 2019. Za uvod v pogovor spomin na leto 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica NATO zavezništva in Evropske unije. V tem letu je bil Marjan Pojbič kot kandidat SDS prvič izvoljen v Državni zbor, zdaj mu teče že peti mandat.Zato seveda lahko z vso odgovornostjo potegne paralelo med obdobjem njegovega prvega mandata 2004 do 2008, ko je Slovenijo vodila prva vlada Janeza Janše, ki je celo za pol leta predsedoval EU, Slovenija pa je po vseh statističnih pokazateljih gospodarske uspešnosti izstopala v družini EU držav. Sledile so levičarske vlade, Slovenija pa tone vse nižje in nižje, njena kredibilnost v očeh mednarodne skupnosti pa je na najnižji točki.Šarčeva vlada oziroma koalicijski šestorček,ki jim je kljub volilnemu porazu na oblast pomagalo Kučanovo omrežje globoke države, doslej še ni storila nič od tega, kar so obljubljali. Niso se lotili niti ene reforme, zato ne presenečajo katastrofalne razmere v zdravstvu, šolstvu, vojski....čas bi bil, da obrambni minister spakiral šila in kopita in odide, je bil jasen Marijan Pojbič.Na koncu sva govorila o volilni nedelji, 26. maja. Gre za usodne in prelomne volitve. Kajti le članice družine Evropske ljudske stranke so sposobne peljati EU v stabilnejše razmere, ki zagotavljajo varnost, spoštovanje evropskih civilizacijskih norm in razvoj.Skupna lista SDS in SLS zagotavlja znanje, izkušnje in seveda jasno razvojno vizijo, zato Marijan Pojbič poziva na volitve in seveda volivcem polaga na dušo, da volijo kandidate skupne liste.  VIDEO:

Več

VIDEO Sreda v sredo: Žrtve ideoloških predsodkov pri podeljevanju koncesij so študenti zasebnih visokošolskih zavodov

Veljavni mehanizmi razpisovanja koncesij za financiranje izvajanja javnih služb so še vedno ujetniki ideoloških predsodkov bivšega nedemokratičnega sistema in njegovih podsistemov. Na to nas opozarja tudi že več let neuresničena odločba Ustavnega sodišča RS o sofinanciranju programov zasebnih osnovnih šol in pritožbe, tožbe ter ustavne presoje na področjih zdravstvene, lekarniške, visokošolske in raziskovalne dejavnosti. Podeljevanje koncesij za opravljanje javne službe zasebnikom izvršna oblast podreja in prireja interesnim lobijem javnih inštitucij, katerih ustanoviteljica je država.Tepeni so seveda študenti, ki si morajo iz svojega žepa ali ob pomoči staršev plačevati šolanje. O tem, kako so proti študentom javnih (državnih) fakultet deprivilegirani, sem se pogovarjal s študenti zdravstvene nege AME ECM v Murski Soboti Ano Šijanec in Sašo Ozvatičem, diplomiranim fizioterapevtom Alenom Pavlecom in predstojnikom mag. Edvardom Jakšičem.

Več

VIDEO: Dr. Milan Zver: V tem mandatu sem več kot deset krat opozoril na stanje pravne države v Sloveniji

Z današnjim dnem je po petih letih padel zastor tokratnega sklica Evropskega parlamenta. Še zadnjič smo za oddajo Evropski utrip poklicali v Strasbourg, kjer se je iztekalo zadnje plenarno zasedanje in se preko skypa pogovorili z evropskim poslancem in vodjo slovenske delegacije pri EPP dr. Milanom Zverom.  Da se je zadnji dan plenarke razpletel v prijetnem in delovnem vzdušju, je dejal dr. Milan Zver. Prepričan je, da je za poslanci uspešnih pet let, v katerih jim je uspelo opraviti celo več dela, kakor je bilo načrtovano. Seveda je dogajanje v Strasborgu nekoliko zmotil tudi požar, ki je v ponedeljek uničilpariško katedralo Notre Dame. Dr. MIlan Zver je prepričan, da bo Francija in Evropa zmogla dovolj pozitivne energije, kajti praktično vse evropske države so ponudile pomoč, sredstva pa so zbirali tudi evropski poslanci.  V zadnjih petih letih je bila EU deležna kar nekaj hudih "udarcev," ki pa je niso "vrgli s tečajev!" Naštel je Brexit, neuspešna tgovinska pogajanja z ZDA, migrantski val, ki je preplavil Evropo in seveda tudi teroristične napade in kibernetski napadi na več članic EU. Vendar po mnenju dr. Milana Zvera EU premore dovolj preživetnega in razvojnega potenciala, s katerim bodo ohranjene njene vrednote in že danes najvišja kakovost življenja v primerjavi s preostalim svetom. VIDEO:

Več

Škof dr. Peter Štumpf: Kučan odrekel pravico Borutu Pahorju, da spregovori na proslavi ob 100 letnici, bo ta zato na maši

Soboški škof dr. Peter Štumpf je moj sogovornik v tokratni oddaji Sreda v sredo. Spregovorila sva o pripravah soboške škofije in RKC na 100 letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Gre vseeno za obletnico pomembnega in za slovenski živelj z obeh strani reke Mure usodnega dogajanja, ko je v nedeljo 17. avgusta 1919 na velikem zborovanju in po opravljeni svečani sveti maši, civilna oblast kraljevine SHS iz rok vojaških oblasti prevzela ta košček slovenskega ozemlja. Takšna je bila odločitev arbitrov na pariški mirovni konferenci, pri čemer so imeli zanjo usoden pomen in vlogo tudi prekmurski duhovniki in narodni prebuditelji, ki so znali in zmogli predstavnikom Antante dopovedati, da tod v prekmurski Okroglini živi slovenski živelj.Prav zaradi tega je slovenska RKC oziroma soboška škofija z dr. Petrom Štumpfom pričakovala, da bo postala enakovreden sogovornik samooklicanemu pripravljalnemu odboru, ki ga vodi Milan Kučan, nekdanji šef komunistične partije in prvi predsednik samostojne Slovenije, ki sicer ni bila njegova intimna opcija. Zapletov pri pripravah na 100 letnico je zato veliko. Soboška škofija, ki bo pripravila svečano bogoslužje točno na 100 letnico, in sicer 17. avgusta 2019 v beltinski župnijski cerkvi, kjer bosta poleg desetine duhovnikov in škofov somaševala tudi dva kardinala, se je tudi soočila z zahtevo Kučanovega pripravljalnega odbora, da mašo prestavi na petek, 16, avgusta ali nedeljo 18. avgusta, je zavrnila vse tovrstne pritiske. Zadnje dni se je začel organiziran medijski obračun s soboškim škofom dr. Petrom Štumpfom, ki je pred dnevi predstavil simulacijo postavitve kipa svetega Nikolaja, zavetnika Murske Sobote, na stolnici bližnjem krožišču. V oddaji škof dr. Peter Štumpf ekskluzivno razkrije, da bo predsednik Republike Borut Pahor nagovoril zbrane na svečanem bogoslužju ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v soboto, 17. avgusta 2019 v parku pred beltinsko župnijsko cerkvijo. Samooklicani pripravljalni odbor, ki ga vodi Milan Kučan,  mu namreč kot suverenu slovenske države tega ni ponudil, svečani govorec na proslavi bo namreč predsednik vlade Marjan Šarec!!! VIDEO SREDA V SREDO:

Več

Veleposlanik Vladimir Kolmanič: Kolikšen odstotek ameriškega volilnega telesa s twitterjem doseže Donald Trump?

V tokratni Sredi v sredo je moj sogovornik karierni diplomat Vladimir Kolmanič. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v Washingtonu, kjer je bil namestnik slovenskega veleposlanika v ZDA. Kot vrhunski poznavalec razmer na ameriški politični sceni, je v pogovoru postregel z vrsto aktualnih zanimivosti o ameriški politični sceni, med drugim tudi o dogajanjih po objavi poročila tako imenovane Muellerjeve preiskovalne komisije, ki je v celoti oprala krivde aktualnega predsednika ZDA pri tako imenoivani aferi ruskega vmešavanja v zadnje ameriške volitve. Čeprav je do pričetka uradne predsedniške kampanje še daleč, je neformalna kampanja praktično že v precejšnjem zamahu. Demokrati iščejo in iščejo obraz, ki bi lahko ogrozil sedanjega predsednika Donalda Trumpa. Skratka, zanimiv pogovor, v katerem sva potegnila tudi nekaj vzporednic s slovensko politično realnostjo.

Več

Ej Arsenovič! Kaj ti pomaga glas mariborskega Pucka Zinrajha, ko te tvoji puščajo na cedilu! Je koalicija "gotova!?"

15.05.2019

preberi več

Kandidat za EU poslanca Davorin Kopše v Celju. Prijetno s koristnim.

12.05.2019

preberi več

Mlada Radenčanka Alja Domjan, kandidatka na skupni listi SDS in SLS za EU poslanko, o pomenu letošnjih volitev

10.05.2019

preberi več

Župan Arsenovič vse bolj ožema Mariborčane, na pragu nove podražitve?

10.05.2019

preberi več

Dobrososedske odnose Lendava in Mursko Središće potrdili s pogodbo o sodelovanju

8.05.2019

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 18 minutami
Patricija Šulin o obetih slovenskega kmetijstva v ...
Pred dnevi je v Goriških Brdih potekal zanimiv pogovor z evropsko poslanko in kandidatko skupne liste SDS in SLS ...
(0)
pred 18 urami
Neverjetno! Za prevrnjen kotel in razlito vsebino ...
Včeraj smo poročali o 23. Bogračiadi, tekmovanju v kuhanju bograča, ki pa se je sprevrgla v levičarsko kulinarično ...
(0)
pred 2 dnevi
Murska Sobota: Uboga Bogračijada, kaj so iz tebe ...
Danes je bila na dvorišču soboškega hotela Diana 23. Bogračijada, tekmovanje v kuhanju bograča. Vsega ...
(0)
pred 2 dnevi
Škof Peter Štumpf: Zala in Gašper tam v ...
Soboški škof dr.Peter Štumpf je na svojem FB profilu objavil zanimiv razmislek o Zali in ...
(0)
pred 2 dnevi
Celje: Krvava cestna statistika »prištela » ...
Zaradi  posledic prometne nesreče, ki se je  zgodila v sredo, 1. maja 2019, v Šibeniku pri ...
(0)
pred 3 dnevi
Mineva 29 let od veleizdaje Slovenije, ki Milanu ...
16. maja 1990 se je, na isti dan, kot je bila ustoličena DEMOS-ova vlada, začel izvajati ukaz ostanka totalitarnih ...
(0)
pred 3 dnevi
SDS opozarja: Ljubljanski župan Zoran Janković ...
Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na predsednika Odbora za ...
(0)
pred 3 dnevi
30. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij
Minoritski samostan na Ptuju je že tridesetič prizorišče državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. ...
(0)
pred 4 dnevi
Odlazkova sortirnica odpadkov SalomonEco v Lenartu ...
Vsebina transparentov je bila več kot zgovorna. Civilna iniciativa Narava Slovenskih goric je pripravila že drugi ...
(0)
pred 4 dnevi
Patricija Šulin: Savinjska dolina uspešna pri ...
S pridnostjo in trudom domačini v Zgornji Savinjski dolini vodijo uspešna podjetja in z bogato ponudbo storitev ...
(0)
pred 5 dnevi
Franc Kangler: SOVA še danes danes ščiti ...
Gost tokratne oddaje Sreda v sredo je Franc Kangler, nekdanji državnozborski poslanec in župan Maribora, danes ...
(0)
pred 5 dnevi
Lendava: Parada učenja v okviru tedna ...
Parada učenja – Dan učečih se skupnosti je osrednji dogodek Tedna vseživljenjskega učenja, ki že 24 let ...
(0)